BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Višja strokovna šola

(1)

BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Višja strokovna šola

Strahinj 99, 4202 Naklo

Diplomanti Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo

Zbornik izvlečkov diplom za leto 2009

Strahinj, junij 2010

(2)

BIOTECHNICAL CENTRE NAKLO Higher Vocational College

Strahinj 99, 4202 Naklo

Graduates of Higher Vocational College of Biotechnical Centre Naklo

Book of abstracts of diploma thesis for year 2009

Strahinj, June 2010

(3)

Diplomanti Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo: Zbornik izvlečkov diplom za leto 2009

Graduates of Higher Vocational College of Biotechnical Centre Naklo: Book of abstracts of diploma thesis for year 2009

Za jezikovno pravilnost odgovarjajo diplomanti.

Proper use of language is graduates' responsibility.

Urednica / Editor:

Milena Jerala

Oblikovalka / Designer:

Milena Jerala Izdajatelj / Issuer:

Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Strahinj 99, 4202 Naklo Založnik / Publisher:

Biotehniški center Naklo, Strahinj 2010

Vir slike na naslovnici / Photo on the cover by:

Bigstock

CIP oz. ISSN: 0000-0000 (naknaden vpis)

(4)

1 KAZALO VSEBINE / TABLE OF CONTENT

1 LETO 2009 / YEAR 2009 ... 2

2 DIPLOMANTI / GRADUATES ... 3

2.1 Diplomantka / Graduate Nataša Ažman ... 3

2.2 Diplomantka / Graduate Vladimira Bodlaj ... 6

2.3 Diplomantka / Graduate Barbara Ekar ... 7

2.4 Diplomantka / Graduate Anja Gaber ... 8

2.5 Diplomant / Graduate Viktor Zadrgal ... 10

2.6 Diplomant / Graduate Matej Konc ... 11

2.7 Diplomantka / Graduate Lenka Tavčar ... 13

2.8 Diplomant / Graduate Marjan Zupan ... 15

3 DODATNE INFORMACIJE / ADDITIONAL INFORMATION... 17

3.1 Dodatne informacije / Additional information ... 17

3.2 Viri nadaljnjih informacij / Sources of further information ... 17

3.3 Informacija o šolskem sistemu v Republiki Sloveniji / Information about the educational system in the Republic of Slovenia ... 17

Naj vas cilji vodijo skozi življenje.

Naj vam bodo izziv, ne ovira.

David McNally

Let the goals run you through life.

Let them be a challenge not obstacle.

David McNally

(5)

2 1 LETO 2009 / YEAR 2009

V letu 2009 je diplomiralo osem diplomantov v dodiplomskem študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe – Upravljanje podeželja in krajine (Naziv strokovne izobrazbe: inženir/-ka kmetijstva in krajine).

In year 2009 eight graduates graduated. Study programme was undergraduate study programme for obtaining a higher vocational educational qualification - Countryside and Landscape Management Programme (professional title: Agriculture and landscape engineer).

Prvo slovesno podelitev diplomskih listin smo organizirali 23. 6. 2010 v prostorih BC Naklo.

Vabilo ter program je pripravila Milena Jerala, povezovalki sta bili študentki Živa Drinovec ter Mojca Debeljak. Aranžmaje je s študentkami pripravila ga. Nina Kaličanin. Slavnostni govorniki so bili ravnatelj mag. Marijan Pogačnik, vodja sektorja za višje šolstvo Boštjan Rozman Zgonc in župan Občine Naklo Ivan Štular. Po uradnem delu prireditve sta sledila ogled razstave zaključnih letnikov in pogostitev.

The first graduation ceremony was organized on 23 June 2010 in the premises of BC Naklo.

Invitation and program was prepared by Milena Jerala, the event was moderated by students Živa Drinovec and Mojca DEBELJAK. Flower arrangements prepared Nina Kaličanin with students. The speakers were Principal Marijan Pogacnik, Head of the Department of Higher Education at Ministry Mr. Bostjan Rozman Zgonc and Mayor of Naklo Mr.Ivan Štular. After the official part of the event we went to an exhibition and had entertainment.

Diplomanti 2009 z mentorji / Graduates of the year 2009 and their mentors

(6)

3 2 DIPLOMANTI / GRADUATES

2.1 Diplomantka / Graduate Nataša Ažman AŽMAN, Nataša, 1982-

Primerjava stroškov vzdrževanja slovenskih in evropskih golf igrišč : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Nataša Ažman. - Strahinj : [N. Ažman], 2009. - 61 f. : ilustr. ; 30 cm

Bibliografija: f. 60-61. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine. - Mentor: Marijan Pogačnik 796.352:657.47

COBISS.SI-ID 1024017258

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=1024017258&f mt=11&lani=si

Naslov / Title:

PRIMERJAVA STROŠKOV VZDRŽEVANJA SLOVENSKIH IN EVROPSKIH GOLF IGRIŠČ

COMPARISON OF THE COST OF MAINTAINING THE SLOVENIAN AND EUROPEAN GOLF COURSES

Mentor: Boštjan Luznar POVZETEK

Diplomska naloga zajema področje upravljanja z rekreacijskimi in športnimi površinami.

Osredotočila sem se na golf igrišča. To pa zato, ker se z vzdrževanjem le-teh ukvarjajo na svojstven način. Stroški, ki nastanejo pri takšnem vzdrževanju, predstavljajo pomemben, če ne že najpomembnejši faktor nivoja upravljanja in vzdrževanja.

Vzdrževanje golf igrišč zajema veliko dela, veliko vloženih sredstev v stroje, opremo in material ter dobro izobražen kader. Proces vzdrževanja je timsko delo in kot tako zelo zahtevno, zato mora biti vzdrževanje dobro načrtovano. Sam plan vzdrževanja mora biti skrbno načrtovan tako s strani razpoložljive delovne sile kot tudi s strani razpoložljivih finančnih sredstev. Finančna sredstva so pri vzdrževanju golf igrišč ena glavnih sredstev, ki vplivajo na samo vzdrževanje.

Diplomska naloga zajema vzdrževalne stroške iz leta 2007 na osnovi treh slovenskih golf igrišč z 18-mi igralnimi polji in stroške vzdrževanja povprečnega evropskega golf igrišča.

Podatke za evropska igrišča sem povzela po knjigi Golf Management Handbuch Paletta, M.

Stroške vzdrževanja med slovenskimi in evropskimi golf igrišči pa sem primerjala glede na hektar zelene površine na golf igrišču.

Glede na to, da je na slovenskem ozemlju zgolj 6 golf igrišč z 18-mi igralnimi polji, sem za povprečje vzdrževalnih stroškov preučila tri slovenska golf igrišča. Problem, ki se pri tem pojavlja, je pomanjkanje informacij o dejanskih stroških na igriščih, saj le-teh vodje vzdrževanj po večini nimajo oziroma so pomanjkljivi. Velika razlika med slovenskimi in večino evropskimi igrišči je v lastništvu, saj je večina igrišč v Sloveniji v privatnih rokah oziroma pod lastništvom podjetij. V tujini pa so velikokrat lastniki igrišč kar igralci sami oziroma klubi matičnega igrišča. Zato se tudi pojavlja razlika v razmišljanju nivoja vloženih

(7)

4

sredstev v samo igrišče oziroma vzdrževanje le-tega. Kakovost, ki jo gosti pričakujejo, pa je povsod na istem nivoju.

Podatke o stroških vzdrževanja na slovenskih igriščih sem pridobila s pomočjo vprašalnika, ki sem ga posredovala vodjem vzdrževanj. V Sloveniji ni bila opravljena nikakršna raziskava na tem področju. Prav tako pa ni tudi nikakršne literature v slovenskem jeziku s področja upravljanja in vzdrževanja golf igrišč. Podatke je bilo težko pridobiti, saj niso javno dostopni, še posebno pa ne na način razčlenitve na posamezne dele stroškov s področja vzdrževanja.

Tako sem na podlagi dane raziskave pridobila splošne smernice in ugotovitve, ki pa bodo koristili tako vodjem vzdrževanj, ki so prvi odgovorni za stroške kot tudi lastnikom igrišč.

Rezultati te raziskave pa so koristni tudi za širšo javnost, saj bodo v veliko pomoč predvsem snovalcem in investitorjem novih igrišč, da bodo z večjo gotovostjo pripravljali svoje plane in predvidene stroške vzdrževanja ter primerjali svojo učinkovitost s splošno znanimi ugotovitvami.

Podatke o povprečnih vzdrževalnih stroških golf igrišč v Evropi pa sem zajela iz preteklih raziskav, ki sem jih zasledila v literaturi s področja upravljanja golf igrišč, kljub temu pa teh podatkov ni veliko oziroma jih je težko pridobiti, saj konkretnih podatkov lastniki tujih igrišč ne želijo razkriti.

Prvi rezultati raziskave so pokazali, da ima v Sloveniji golf igrišče z 18-mi igralnimi polji, ki obsega povprečno 59,00 hektarjev celotne površine, v uporabi povprečno 20,33 strojev na golf igrišče in povprečno 7 zaposlenih. Celotni letni stroški za vzdrževanje takega igrišča pa znašajo povprečno 179.979,07 evrov na leto.

Druga ugotovitev je, da v Evropi na podobnem golf igrišču z 18-mi igralnimi polji, ki obsega povprečno 60,00 hektarjev celotne površine, zaposlujejo povprečno 9 zaposlenih na področju vzdrževanja in imajo v uporabi povprečno 25 strojev na golf igrišče. Celotni letni stroški za vzdrževanje takega igrišča znašajo povprečno 328.123,02 evrov na leto. Že na podlagi teh dveh ugotovitev lahko zasledimo bistveno razliko glede stroškov financiranja golf igrišč v Sloveniji in v Evropi.

Prav tako pa je potrebno na tem mestu izpostaviti predvsem osebje, kot eden od glavnih faktorjev, ki skrbi za čim bolj urejena in vzdrževana zemljišča na golf igriščih. Le dobro vzdrževana golf igrišča imajo ugled in zadovoljne igralce.

Pogosto lastniki slovenskih golf igrišč primerjajo naša golf igrišča z evropskimi, pri čemer pa velikokrat ne upoštevajo vloženih finančnih sredstev v vzdrževanje in v same vzdrževalce.

Naj izpostavim, da ima evropski vzdrževalec 34,70 % višji mesečni dohodek od slovenskega vzdrževalca, ki pa ima za oskrbo 1,76 hektarjev več obdelovalne površine za vzdrževanje.

Poleg tega pa ima na razpolago približno 5 strojev manj od evropskega vzdrževalca.

Ključne besede: stroški vzdrževanja golf igrišča, vzdrževanje, Slovenija in Evropa ZUSAMMENFASSUNG

Die Diplomarbeit beschäftigt sich mit der Verwaltung der Rekreations- und Sportflächen.

Hier werden Golfplätze mit ihrer eigenartigen Pflege und mit den dadurch entstandenen Kosten näher definiert. Die Kosten sind ein wichtiger, wenn nicht schon der bedeutendste Faktor auf dem Verwaltungs- und Pflegeniveau.

(8)

5

Die Pflege der Golfplätze fordert viel Arbeit und viele Geldmittel, die in Maschinen, Ausrüstung, Material und ins gut ausgebildete kompetente Personal investiert werden. Der Pflegeprozess ist eine Team-Arbeit und dadurch auch anspruchsvoll, deshalb soll die Pflege gut geplant sein. Ein Pflegeplan muss sehr sorgfältig geplant sein sowohl in Hinblick auf die verfügbaren Arbeitskräfte als auch auf die zu Verfügung stehenden Finanzmitteln. Die Finanzen sind ein der wichtigsten Mittel bei der Pflege der Golfplätze.

Diese Diplomarbeit umfasst die Kosten der drei slowenischen 18-Loch Golfplätze im Jahr 2007, die durch die Pflege entstanden, und die Pflegekosten eines durchschnittlichen europäischen Golfplatzes. Die Angaben werden aus dem Buch Golf Management Handbuch (Pfaff Marketing GmbH, 1999). Es werden die Pflegekosten der drei slowenischen Golfplätze mit den Pflegekosten des durchschnittlichen europäischen Golfplatzes verglichen, und zwar pro Hektar der Grünflächen auf einem Golfplatz.

Da es in Slowenien nur sechs Golfplätze mit 18 Löchern gibt, werden darunter drei Golfplätze ausgewählt, um den Durchschnitt festzustellen. Das Problem, das dabei entsteht, sind zu wenige Informationen über die tatsächlichen Kosten der Golfplätze, denn entweder die Pflegeleiter haben diese meistens nicht, oder sind diese Daten zu mangelhaft. Ein großer Unterschied zwischen den slowenischen und der Mehrheit der europäischen Golfplätze besteht im Eigentum, denn die meisten slowenischen Golfplätze sind in privater Hand oder firmeneigen. Im Ausland sind aber in vielen Fällen die Besitzer der Golfplätze die Spieler oder Vereine des Heimatspielplatzes. Daher kommt es auch zu Unterschieden auf der Ebene des Denkens über die in den Spielplatz angelegten Kosten, bzw. die Pflegekosten. Die Qualität, die von den Gästen erwartet wird, ist überall auf dem gleichen Niveau.

Die Informationen über die Spielplätze und deren Pflege in Slowenien wurden aus dem Fragebogen, der an alle Pflegeleiter gesendet wurde, entnommen. In Slowenien gibt es keine Studie in diesem Bereich, es gibt auch keine Literatur im Bereich der Verwaltung und Instandhaltung von Golfplätzen in slowenischer Sprache. Die Daten sind aber auch schwer zu erhalten, denn sie sind nicht allen zugänglich, vor allem sind sie aber nicht auf einzelne Teile der Pflegekosten zergliedert zu erhalten. Deshalb muss man aus solcher Forschung allgemeine Leitlinien und Erkenntnisse erwerben, die sowohl den Pflegeleitern, die in erster Linie für die Kosten verantwortlich sind, als auch den Besitzern von Nutzen sein werden.

Die Ergebnisse dieser Studie sind auch für die allgemeine Öffentlichkeit nützlich, weil sie den Planern und Investoren von neuen Golfspielplätzen helfen werden, mit großer Sicherheit ihre Pläne und vorgesehene Kosten für die Instandhaltung ausarbeiten zu können, und ihre Leistung mit den allgemeinen Feststellungen zu vergleichen.

Die Daten über die durchschnittlichen Kosten für die Instandhaltung der Golfplätze in Europa wurden aus den früheren Studien entnommen, die in der Literatur über die Verwaltung der Golfplätze gefunden wurden, denn es gibt nicht viele solche Daten bzw. sie sind schwer zu erhalten. Konkrete Informationen über die Pflegekosten auf ausländischen Golfspielplätzen sind besonders sehr schwer zu erhalten oder man will sie nicht eröffnen.

Die ersten Ergebnisse zeigten, das ein 18-Loch Golfplatz in Slowenien, der ungefähr 59 Hektaren der Gesamtfläche umfasst, durchschnittlich 7 Beschäftigten hat, durchschnittlich 20,33 Maschinen benutzt, die gesamten jährlichen Kosten der Instandhaltung eines solchen Golfplatzes betragen aber durchschnittlich 179.979,07 Euro Jahr.

(9)

6

Ein anderes Ergebnis ist, dass man in Europa auf einem ähnlichen Spielfeld mit 18 Löchern und cca 60 Hektar der Gesamtfläche durchschnittlich 9 Menschen im Bereich der Instandhaltung beschäftigt und durchschnittlich 25 Maschinen benutzt. Die jährlichen Gesamtkosten für Instandhaltung eines solchen Golfplatzes belaufen sich auf durchschnittlich 328,123.02 Euro Jahr.

2.2 Diplomantka / Graduate Vladimira Bodlaj BODLAJ, Vladimira, 1962-

Poletna in jesenska pridelava kitajskega kapusa : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Vladimira Bodlaj. - Strahinj : [V. Bodlaj], 2009. - 41 f. : ilustr. ; 30 cm Bibliografija: f. 41. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine. - Mentor: Jože Podgoršek

635.34

Naslov / Title:

POLETNA IN JESENSKA PRIDELAVA KITAJSKEGA KAPUSA SUMMER AND AUTUMN CULTIVATION OF CHINESE CABBAGE

Mentor: dr. Jože Podgoršek IZVLEČEK

Kitajski kapus je vrtnina, ki jo v Sloveniji pridelujemo vsako leto na več površinah. Na tržišču je vedno več hibridov, ki so primerni za različne termine setve.

Za poskus smo izbrali dve sorti kitajskega kapusa, in sicer Manoko F1 za poletno in Bilko F1 za jesensko pridelavo. Rastline smo sadili na različne medvrstne razdalje. Vsak sklop zasaditve smo dognojevali na dva različna načina. Polovico rastlin smo dognojili z lahkotopnimi mineralnimi gnojili, drugo polovico pa foliarno (skozi list). S poskusom smo želeli ugotoviti, kakšen način pridelave nam da največji pridelek. Ugotovili smo, da na pridelek bolj kot način dognojevanja vpliva gostota sajenja. Velik vpliv nanj ima tudi vreme.

Zaradi slabših vremenskih razmer poleti je bil boljši pridelek pri gostejšem sklopu zasaditve.

Jeseni so bile vremenske razmere boljše, zato je bil pridelek večji pri rastlinah, ki smo jih sadili na večjo medvrstno razdaljo.

S foliarnim gnojenjem manj obremenjujemo okolje z dušikom. Za dognojevanje rastlin, ki so bile izbrane za poskus, smo porabili po 0,65 kg mineralnega gnojila na parcelico, za foliarno gnojenje pa potrebujemo 2-odstotno koncentracijo gnojila, kar je za eno parcelico le 0,0032 kg foliarnega gnojila.

Ključne besede: kitajski kapus, dognojevanje z lahkotopnimi mineralnimi gnojili, foliarno dognojevanje

ABSTRACT

Chinese cabbage is a vegetable being produced in Slovenia on more surfaces each year.

There are more and more hybrids on the market, which are suitable for the different sowing dates.

For the experiment we selected two varieties of Chinese cabbage, i.e. Manoko F1 for summer

(10)

7

production and Bilko F1 for autumn production. The plants we planted in the different inter- distances. Each set of planting we fertilized in two different ways. Half of the plants we fertilized with easy-soluble artificial fertilizers while the other half through the leaf (foliar). In the experiment we wanted to determine which kind od the production does the greatest growth yield. We found out that the planting density has more influence on the crop than the way of fertilizing. Also the weather has great influence on the yield. Due to worsening of the weather conditions in summer, better yield was in the thicker part of the planting. Better weather conditions in autumn resulted better yield if being planted on greater interdistance.

The foliar fertilization diminishes the environment pollution with nitrogen. For the plants, which have been selected for the experiment, we used 0.65 kg of artifical fertilizers for each lot of ground while for the fertilization through the leaf 2 % concentration of fertilizer (i.e.

only 0.0032 kg foliar fertilizers for one lot of ground) are needed.

Key words: chinese cabbage, fertilization with easy-soluble artificial fertilizer, fertilization through the leaf

2.3 Diplomantka / Graduate Barbara Ekar EKAR, Barbara, 1981-

Zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila in njihova prepoznavnost pri potrošnikih : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Barbara Ekar. - Strahinj : [B. Ekar], 2009. - 72 f. : ilustr. ; 30 cm

Bibliografija: f. 67-72. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine. - Mentorica: Bety Breznik

641.1

Naslov / Title:

ZAŠČITENI KMETIJSKI PRIDELKI OZ. ŽIVILA IN NJIHOVA PREPOZNAVNOST PRI POTROŠNIKIH

TRADITIONAL AGRICULTURAL CROPS OR FOODS AND THEIR VISIBILITY WITH CONSUMERS

Mentorica: mag. Bety Breznik IZVLEČEK

V Sloveniji imamo trenutno 30 zaščitenih posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre je zaščiteno celo s strani Evropske komisije s pomočjo Uredbe SVETA (ES) št. 510/2006. Le nekaj teh izdelkov pa je prisotnih na širšem slovenskem trgu.

Prednost teh izdelkov pred ostalimi je predvsem v posebnem znaku, po katerem se izdelki razlikujejo od množice ostalih enakih ali podobnih izdelkov, ki se pojavljajo na trgu z zavajajočim ali celo enakim imenom, npr. »z dežele, domače«, tudi kranjskih klobas je več vrst in vse se ponašajo z istim imenom, vendar ne nosijo vse zaščitnega znaka. Prednost teh izdelkov je tudi ekonomska, saj ti izdelki dosegajo višjo ceno, zaščitni znak na embalaži pa

(11)

8

potrošniku sporoča prednost izdelka predvsem v poteku njegove proizvodnje (izdelek je med proizvodnjo podvržen strogi kontroli) in sestavi izdelka.

Kako prepoznavni so zaščiteni kmetijski pridelki oz. živila pri slovenskih potrošnikih, pa je bilo ugotovljeno s pomočjo ankete. Za pridobitev čim bolj realnih rezultatov je bila anketa izvedena pred trgovskimi centri po vsej Sloveniji. Rezultati ankete kažejo predvsem na majhno ozaveščenost potrošnikov o zaščitah izdelkov in majhno seznanjenost potrošnikov o ponudbi zaščitenih izdelkov na tržišču, razlog za to pa navajajo predvsem premalo reklam oz.

oglaševanja tovrstnih izdelkov v medijih.

Ključne besede: posebni kmetijski pridelki oziroma živila, višja kakovost, prepoznavnost pri potrošnikih, ozaveščenost potrošnikov

ABSTRACT

In Slovenia there are currently 30 protected special agricultural products and foodstuffs.

Extra-virgin olive oil from Slovenian Istria is even protected by the European Council Regulation (EC) No 510/2006. However, only a few of the protected products are widely available in Slovenian stores.

The advantage of protected products is in the special designation which separates them from a multitude of other more or less similar products that can be found on the market and have a misleading or even the same name (“z dežele” or “domače”, meaning “home-made”). For example, the number of Carniolan sausages on the market is constantly increasing; they all have the same name (“kranjska klobasa”), but only a few have an actual protected designation on the packaging. Protected products also have an economic advantage, as they can be sold at higher prices. Packaging designations let consumers know that such products are of higher quality, mostly because they undergo strict inspection and control in the production stage, which among other things also guarantees the usage of appropriate ingredients.

For the purpose of this BA thesis the author performed a public research among Slovene consumers to establish how much they know about the protected agricultural products and foodstuffs. In order to obtain representative results, the poll was conducted outside various supermarkets throughout Slovenia. The results show that not many Slovene consumers are familiar with protected products and that they usually do not know which protected products are offered on the market. According to their answers, the reason for their unawareness lies mostly in poor advertising of such products in the media.

Key words: special agricultural products and foodstuffs, higher quality, consumer recognition, consumer awareness

2.4 Diplomantka / Graduate Anja Gaber GABER, Anja, 1988-

Predstavitev dejavnosti na kmetiji Malenšek in proučitev možnosti za povečanje prodaje njihovih izdelkov : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Anja Gaber. - Strahinj : [A. Gaber], 2009. - 46 f. : ilustr. ; 30 cm

Bibliografija: f. 46. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine. - Mentorica: Bety Breznik

637.1

(12)

9 COBISS.SI-ID 1024017002

Naslov / Title:

PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI NA KMETIJI MALENŠEK IN PROUČITEV MOŽNOSTI ZA POVEČANJE PRODAJE NJIHOVIH IZDELKOV

INTRODUCTION MALENŠEK ON-FARM ACTIVITIES AND EXPLORE OPTIONS FOR INCREASING SALES OF THEIR PRODUCTS

Mentorica: mag. Bety Breznik IZVLEČEK

V diplomskem delu sem predstavila družinsko kmetijo Malenšek, ki se ukvarja s predelavo mleka in v zadnjih letih prodaja svoje mlečne izdelke na lokalni tržnici v Medvodah.

Prodajajo različne vrste izdelkov: skuto, skutne namaze, maslo, smetano, kajmak, poltrde sire in sire z dodatki.

Trenutno ni bilo vloženih še nobenih sredstev v raziskavo tržišča in promocijo, zato je bil namen diplomskega dela na podlagi anket naključnih kupcev njihovih izdelkov ugotoviti prepoznavnost izdelkov. Namen diplomskega dela je bil tudi ugotoviti, ali so kupci zadovoljni z njihovo ponudbo izdelkov, morda v ponudbi še kaj pogrešajo in zakaj kupujejo njihove izdelke.

Naš cilj je bil izdelati promocijski material (zgibanko), ki bo služil za nadaljnjo povečanje prodaje, in morda razširitev tudi na druga, nova prodajna mesta. Trdimo pa lahko, da se bo prodaja in s tem prepoznavnost njihovih izdelkov, na podlagi zgibanke, zagotovo povečala, saj bodo s prepoznavnostjo pridobili nove kupce.

Rezultat diplomske naloge je raziskava tržišča in izdelava promocijskega materiala. S tem se bo kmetija Malenšek lahko predstavila tudi ostali zainteresirani okolici.

Analiza dobljenih podatkov anketirancev je pokazala, da se ljudje kljub višjim cenam izdelkov v primerjavi s trgovino, vseeno poslužujejo nakupa in so zadovoljni s ponudbo, ki jo ponuja kmetija Malenšek.

Ključne besede: kmetija Malenšek, mlečni izdelki, prepoznavnost, zaupanje kupcev, povečanje prodaje na podlagi zgibanke

ABSTRACT

In my thesis I will present Malenšek family farm, which is in the business of processing milk, and which has been selling its dairy products at the local market in Medvode for several years.

They sell different types of products: cottage cheese, cheese spreads, butter, cream, kaymak, semi-soft cheeses and cheeses of different flavours.

At the moment there are no resources invested in market research and promotion, so the purpose of this thesis was to establish the recognition of the products based on opinion polls of chance purchasers of their products. My aim was also to establish if the purchasers found the product and the selection of products to be satisfactory, if there might have been something that was missing and why they purchase their products.

Our goal was to design and make promotional material (pamphlet), with the purpose of increasing sales, and maybe help expand to other sale outlets. We can affirm that the sales, and consequently the recognition of the products, will increase as a result of the pamphlet, as greater recognition brings new customers.

(13)

10

The outcome of the thesis is research into the market and the making of promotional material, with which Malenšek farm can present itself to the interested public.

The analysis of acquired information from the polls shows that despite the fact that the products are more expensive than those bought in the supermarket, people still buy products from Malenšek farm.

Key words: Malenšek farm, dairy products, recognition, customer confidence, increase in sales based on pamphlet

2.5 Diplomant / Graduate Viktor Zadrgal ZADRGAL, Viktor

Vpliv koncentracije giberelinske kisline na prekinjanje dormance pri krompirju : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Viktor Zadrgal. - Strahinj : [V. Zadrgal], 2009. - VII, 52 f., pril. : tabele, graf. prikazi, fotogr. ; 30 cm. - (Višješolske diplomske naloge ; 2009- Zadrgal)

Bibliografija: str. 51-52. - Kazala 633.491:631.811.98(043.2) COBISS.SI-ID 3168104

http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=3168104&fmt=

11&lani=si Naslov / Title:

VPLIV KONCENTRACIJE GIBERELINSKE KISLINE NA PREKINJANJE DORMANCE PRI KROMPIRJU

GIBBERELLIC ACID CONCENTRATIONS IMPACT ON BREAKING THE POTATOES DORMANCE

Mentor: dr. Jože Podgoršek, mentor v podjetju mag. Peter Dolničar IZVLEČEK

Za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov krompirja je najpomembnejša uporaba zdravega semena. Pridelava semenskega krompirja je postopek, ki zahteva veliko strokovnega znanja in strokovno ter zdravstveno kontrolo nasadov. Za zagotovitev ustrezne kakovosti semena je ključna končna kontrola zdravstvenega stanja partij semenskega krompirja po opravljenem izkopu. Ker je krompir avgusta, ko se kontrola običajno izvaja, še v obdobju mirovanja (dormance), mu moramo to umetno prekiniti. Za ta namen pri krompirju uporabljamo rastne hormone – giberalinsko kislino GA³. Sorte krompirja imajo za dodajanje tega rastnega hormona različne zahteve, odvisne od ranosti sorte, termina izvedbe kontrole in specifičnosti posamezne sorte.

Namen poskusa je bil ugotoviti najprimernejšo koncentracijo GA³ za optimalno rast in razvoj krompirjevih rastlin pri treh sortah, in sicer: Adori, KIS Mirni in Bistri. Sorte so iz treh ranostnih razredov. Poskus sem izvedel v štirih ponovitvah, uporabil sem šest koncentracij GA³ v petih terminih, saj me je zanimalo tudi, kako se učinki in delovanje GA³spreminjajo skozi čas.

Opazoval sem vznik, rast in razvoj rastlin, toksično delovanje pri previsokih koncentracijah GA³, predvsem pa me je zanimalo, pri kateri koncentraciji dodanega rastnega hormona GA³

(14)

11

se rastline pri posamezni sorti najbolje razvijejo. Le primerno razvite rastline lahko objektivno zdravstveno ocenimo.

Ugotovil sem, da lahko koncentracijo rastnega hormona GA³ (glede na prakso iz preteklih let) zmanjšamo pri vseh sortah v povprečju za 0,4 ml/l. Rastline sicer zrastejo nekoliko nižje, vendar pa se listi lepo razvijejo in pri vizualni oceni z lahkoto prepoznamo z virusnimi obolenji okužene rastline. Prav tako je potrebno koncentracije GA3 pri kasnejši izvedbi kontrole po izkopu zmanjševati, da zmanjšamo znake toksičnosti delovanja fitohormona.

Ključne besede: krompir, dormanca, GA3 (giberelinska kislina), kontrola zdravstvenega stanja, virusna obolenja, kontrola po izkopu

ABSTRACT

The use of healthy potato seed is essential for achieving high and quality potato yields. Seed potato production is a procedure which demands a lot of expert knowledge of producer and good seed and health control. The quality of health control of seed lots in final post-harvest control is a key factor to guarantee high grade potato seed. Since potato tubers are still dormant in August, when the post-harvest control in performed, it should be artificially broken. In order to do so, plant hormones (giberelic acid GA3) is used. Potato varieties have different demands to hormone treatment, which depend on earliness, time of treatment and specific properties of each variety.

The experiment was set up to determine the most appropriate concentration of GA³ for optimal plant growth and development at three varieties: Adora, KIS Mirna and Bistra, which belong to three different maturity groups. The experiment was set up in four repetitions with six GA concentration treatments, and five pre-set dates in order to find out the effects of GA treatments during the time of experiment.

Plant emergence, growth and development and toxic symptoms of GA treatment were monitored. An optimal concentration of GA for plant development at different varieties was tried to find out, since only adequately developed plants are suitable for objective health control. . .

The concentration of GA3 can be lowered by 0.4ml/l comparing to the set values of post- harvest control in practice. Plants are smaller, but leaves well developed, so symptoms of the infection with plant viruses can be easily recognized. The concentration of GA³ must be lowered at later dates of post-harvest control in order to avoid the symptoms of GA toxicity on plants.

Key words: potato, dormancy, GA3 (giberelic acid), health control, virus diseases, post- harvest control

2.6 Diplomant / Graduate Matej Konc KONC, Matej, 1979-

Pridelava ekološkega semenskega krompirja (prva potrjena pridelava v Sloveniji) : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Matej Konc. - Strahinj : [M. Konc], 2009. - 64 f. : ilustr. ; 30 cm

Bibliografija: f. 63-64. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine. - Mentor: Marijan Pogačnik

(15)

12 633.491

Naslov / Title:

PRIDELAVA EKOLOŠKEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA, PRVA POTRJENA PRIDELAVA V SLOVENIJI

PRODUCTION OF ECOLOGICAL SEED POTATOES, FIRST CERTIFIED PRODUCTION IN SLOVENIA

Mentor: mag. Marijan Pogačnik IZVLEČEK

V Sloveniji še ni ponudbe potrjenega domačega ekološkega semenskega krompirja. Na kmetiji Kozina (Franc Konc) iz Čirč pri Kranju kmetujemo po ekoloških smernicah že od leta 1999. Ker smo se v preteklosti že ukvarjali s semensko proizvodnjo krompirja, smo se odločili, da trgu ponudimo ekološki semenski material. Tako smo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije – poskusni center za krompir v Mostah pri Komendi – za namen ekološke semenske pridelave posadili sorto Bistra in križanec KIS 98-136/72-1, ki sta plod razvoja in znanja omenjenega inštituta. Posebnost teh dveh sort je, da imata odpornost na virus Y, pri križancu KIS 98-136/72-1 pa so dosegli tudi odpornost na krompirjevo plesen (Phytophthora infestans).

Ekološko pridelavo je nadziral Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu iz Maribora.

V nalogi so predstavljeni vsi postopki od saditve do pobiranja pridelka. Sledili smo Pravilniku o potrjevanju zdravstvenega stanja in kakovosti semenskega krompirja ter Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Preizkusil sem različne stroje za mehansko zatiranje plevelov. Nasad krompirja je bil od saditve do uničenja cime brez plevelov, ročno okopavanje in pletje ni bilo potrebno. Pri zatiranju koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) sem dosegel dobre rezultate s sesanjem nasada z ročnim sesalnikom. Pri uničevanju krompirjeve cime smo prvič testirali kombinacijo mulčerja in termične metode uničevanja cime.

Glede na sorto se je pridelek semenskega krompirja razlikoval. Pri križancu KIS 98-136/72-1 je bil pridelek manjši kot pri Bistri.

Ključne besede: semenski krompir, ekološka pridelava, termično uničevanje cime, Bistra, križanec KIS 98-136/72-1

ABSTRACT

In Slovenia there is no domestic supply of certified organic seed potatoes. The farm Kozina (Franc Konc) from Čirče near Kranj is producing according to the guidelins for organic farming since 1999.

Since we have previously dealt with the production of seed potatoes, we decided to market the organic seed material.

(16)

13

We started a project on cooperation with an experimental center Moste (Agriculture Institute of Slovenia), near Komenda , with the purpose of producing organic seed for variety Bistra and hybrid KIS 98-136/72-1. These are varieties develped by means of resarch by the above mentioned Institute. A special feature of these two varietes is that they are resistant to the virus Y.

Moreover, with KIS 98-136/72-1 we obtained hybrid resistant to potatoe blight (Phytophthora infestans). Organic production was overseen by Institute for control and certification in agriculture from Maribor.

All processes from planting to harvest take place according to the issued guidelines. We followed the rules on the approval of the health status and quality of seed potatoes and the Regulations on organic production and processing of agricultural products and food.

The crop of potatoe was from planting to the destruction of potatoe plant withoud weed, hand hoeing and weeding was not necessary. In the control of Colarado potatoe beetle (Leptinotarsa decemlineata),

I achived good results with vacuing the orchand with a hand vacuum cleaner. In the destruction of potatoe plant we tested for the time a combination of flair and heat- based methods od destriying potatoe plant.

The yeald of seed potatoes varied depending on the variety. Hybrid KIS 98-136/72-1 had less harvest than sort Bistra.

Key words: seed potatoes, organic production, Bistra, hybrid KIS 98-136/72-1

2.7 Diplomantka / Graduate Lenka Tavčar TAVČAR, Lenka, 1985-

Razvoj zasaditev Bleda kot turističnega kraja med letoma 2003 in 2008 v primerjavi z Arnoldsteinom (Podkloštrom) v Avstriji : diplomska naloga višjega strokovnega

izobraževanja / Lenka Tavčar. - Strahinj : [L. Tavčar], 2009. - 64 f. : ilustr. ; 30 cm

Mentor Matjaž Vehovec. - Somentorica Barbara Žbontar. - Bibliografija: f. 43. - Izvleček;

Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine

635.9

Naslov / Title:

RAZVOJ ZASADITVE BLEDA KOT TURISTIČNEGA KRAJA MED LETOMA 2003 IN 2008 V PRIMERJAVI Z ARNOLDSTEINOM (PODKLOŠTROM) V AVSTRIJI GENERAL ORDERLINESS OF BLED THROUGH TIME BETWEEN TWO LOCALITIES, I.E. BLED,SLOVENIA AND ARNOLDSTEIN, AUSTRIA BETWEEN 2003 AND 2008

Mentor: mag. Matjaž Vehovec

(17)

14 IZVLEČEK

V diplomski nalogi z naslovom Razvoj zasaditev Bleda kot turističnega kraja med leti 2003 in 2008 v primerjavi z Arnoldsteinom (Podkloštrom) v Avstriji sem primerjala balkonske zasaditve v letih 2003 in 2008 na Bledu in v Arnoldsteinu (Podkloštru) v Avstriji. Za to primerjavo sem se odločila zato, ker je pri obeh primerjalnih krajih, kot glavna panoga turizem. Vzporedno z razvojem turizma na Bledu se spreminjajo tudi balkonske zasaditve posameznih hiš in urejenost parkov. Ljudje vedno bolj sledijo novim smernicam v cvetličarstvu.. V začetku razvoja Blejskega turizma je tudi sam kraj začel kazati lepšo podobo tako v balkonskih, kot tudi v parkovnih zasaditvah.

Turistični kraj Bled je leta 2003 obiskalo 43138 gostov iz tujine. Pri tem so prednjačili gosti iz Velike Britanije (14133), Nemčije (7389 ) in Italije (4176). Leta 2008 je Bled skupno obiskalo 58695 gostov. Na prvem mestu so bili gosti iz Velike Britanije (20623), potem iz Slovenije (10292) in Italije (5196). Glede na tako število obiskovalcev turistično zelo dobro poznanega kraja, kar pričajo številni tuji obiskovalci sklepam, da tudi lepo ocvetličene hiše pripomorejo k večji obiskanosti našega turističnega bisera, Bleda.

Turistično društvo Bled vsako leto organizira akcijo, pri kateri ob slikah zasajenih hiš izberejo najlepše urejeno in ocvetličeno ulico, poleg tega izberejo tudi najlepše urejene in ocvetličene balkone. Ob koncu akcije vsem izbranim lepo urejenim in zasajenim hišam podelijo priznanja.

Po ogledu in primerjavi obeh krajev, tako Bleda kot tudi Arnoldsteina (Podkloštra), sem ugotovila, da so balkoni zasebnih hiš na Bledu lično zasajeni in sama okolica lepo urejena.

Raziskava, ki sem jo naredila, je pokazala, da so se v zasaditvah prevladujočim bršljankam, pelargonijam in surfinijam iz leta 2003, v letu 2008 pridružile strukturne rastline. V Arnoldsteinu (Podkloštru) pa je raziskava pokazala, da razlik v zasaditvah v letih 2003 in 2008 ni bilo. Kar pomeni, da so v letu 2003 prevladovale bršljanke, surfinije in pelargonije, enako pa je bilo tudi v letu 2008.

Ključne besede: zasaditve, turizem, Bled, Avstrija, Arnoldstein (Podklošter) ABSTRACT

The graduation thesis entitled General Orderliness of Bled Through Time deals with a comparison between the balcony planting as surveyed in two localities, i.e. Bled, Slovenia, and Arnoldstein, Austria, between 2003 and 2008. My choice of Bled and Arnoldstein proceeds from tourism being the major branch of economy in both localities. In line with the ongoing development of tourism at Bled, changes are noticeable also in the balcony planting of private houses and planting styles in public gardens. The local population is obviously susceptible to new trends, so in this respect Bled now offers a much lovelier image than in the past.

In 2003 Bled was visited by 43138 guests from abroad, the tourists from Great Britain occupying the first place (14133), followed by those from Germany (7389) and Italy (4176).

In 2008 the total number of visitors to Bled amounted to 58695 guests, with the British once again ranking first (20623), followed by Slovenians (10292) and Italians (5196). Taking into account such a large number of people visiting this well-known tourist locality, one may assume that the attractive planting doubtlessly contributes to the positive image of the place.

(18)

15

The Tourist Association of Bled organizes a yearly flower planting contest, examines and takes photos of the most beautifully realized gardening ideas and grants recognition to the houses as well as streets with best flower planting solutions.

Studying and comparing Bled and Arnoldstein, it can be concluded that the balconies of Bled's private properties show lovely plant arrangements and that the place itself and also its surroundings are neat and orderly. The survey I conducted shows that while in 2003 the prevailing species were balcony geraniums, pelargoniums and surfinias, they had by 2008 been joined by structural plants. Contrary to this, the survey of the situation in Arnoldstein in the period between 2003 and 2008 reveals no change in the planting choices, meaning that the prevailing plants in 2003 were balcony geraniums, pelargoniums and surfinias, and the same applies to 2008.

Key words: planting, tourism, Bled, Austria, Arnoldstein (Podklošter)

2.8 Diplomant / Graduate Marjan Zupan ZUPAN, Marjan, 1956-

Pridelava vin na Slovenskem, Modra frankinja: diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja / Marjan Zupan. - Strahinj : [M. Zupan], 2009. - 67 f. : ilustr. ; 30 cm

Tone Pečarič. - Bibliografija: f. 66-67. - Izvleček; Abstract. - Diplomsko delo, Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Upravljanje podeželja in krajine

634.8

Naslov / Title:

PRIDELAVA VIN NA SLOVENSKEM, MODRA FRANKINJA

PRODUCTION OF WINE IN SLOVENIAN, CALLEDMODRA FRANKINJA

Mentor: Tone Pečarič IZVLEČEK

Vinogradništvo ima na Slovenskem že dolgo tradicijo. Diplomska naloga zajema pridelavo vin na Slovenskem. Predvsem je zanimivo to, da kljub temu da je Slovenija majhna dežela, glede na različna geografska in podnebna področja prideluje zelo različna vina tako po okusu, kot tudi po kakovosti. Pomembna so tri vinorodna področja: Primorska, Podravje in Posavje.

V diplomski nalogi sem se osredotočil na pridelavo vina iste vrste trte, ki pa raste na različnih krajih oziroma v nekaj vinorodnih območjih. Za vsako vinorodno območje so značilni:

sestava zemlje in pridelava grozdja, kletarjenje in zorenje vina. Pravkar navedene okoliščine imajo močan vpliv na končni produkt vino.

Primerjal sem sorto trte modra frankinja, ki jo gojijo na kar nekaj območjih po Sloveniji.

Primerjal sem vina te trte – koliko se razlikujejo med seboj, glede na področje, kjer je bilo vino pridelano.

(19)

16

Rezultati, dobljeni pri tej diplomski nalogi, so pokazali, da se vpliv zemlje in podnebja, kjer je trta rasla, pozna tudi na vinu modra frankinja. Čeprav je vino iz iste sorte trte, se med seboj razlikuje glede na območje pridelave. Prav tako je to vino različno cenjeno glede na vinorodna območja, kar najbolj nazorno prikaže cena vina, ki zelo niha od območja do območja.

Ključne besede: vinogradništvo, vinorodna področja, vinska trta, vino, modra frankinja ABSTRACT

Winegrowing or viniculture has a long tradition in Slovenia. In my work I have introduced the process of winemaking in Slovenia. It is interesting, that Slovenia is such a small country, but produces many different sorts of wine, different from taste to quality and it is all the result of different geographic position and climate influence. There are three winewgrowing regions:

Primorska (coastal Region), Podravje (the Drava river region) and Posavje (the Sava river region).

I focused on producting of wine from the same grapevine, which groves in different places, that is in several winegroving regions (listed before) which we can find in different parts of Slovenia. There are specific soil structures and grapevin productions, as are there different tips of wine cellers, that are typical for each winegrowing region. All this circumstances together have a strong impact on the final product, that is on the wine.

I compared grapevine called Modra frankinja, which is grown in different winegrowing regions in Slovenia. I compared the wine produced from grapive called Modra frankinja, how it is different acording to its winegrowing region and acording to different grapevine production that we can find in single winegrowing region.

The resoults showed, that the impact of land, climate and grapevine production is shown on the wine it self, too. Although the wine comes from the same grapevine, it has different colour, aroma and taste.

Key words: winegrowing, winegrowing regions, grapevine, wine, modra frankinja

(20)

17

3 DODATNE INFORMACIJE / ADDITIONAL INFORMATION 3.1 Dodatne informacije / Additional information

Diplomantu/-ki se za opravljene obveznosti iz predmetov v okviru celotnega višješolskega strokovnega študija prizna 120 kreditnih točk po sistemu ECTS. Diplomant je v času študija opravil tudi s študijskim programom predvideno praktično izobraževanje v obsegu 800 ur in diplomsko delo.

A graduate is acknowledged 120 credit points according to the system ECTS for settling all the obligations from he subjects within a complete higher vocational educational study. In the course of the study a graduate has also completed the anticipated 800-hour professional practical training as well as a diploma thesis.

3.2 Viri nadaljnjih informacij / Sources of further information Biotehniški center Naklo / Biotechnical Centre Naklo

Višja strokovna šola / Higher Vocational College Strahinj 99

4202 Naklo

Telefon: +386 (0) 4 277 21 00 Telefaks: +386 (0) 277 21 18 E-pošta: info@bc-naklo.si

Spletni naslov: http:// www.bc-naklo.si

3.3 Informacija o šolskem sistemu v Republiki Sloveniji / Information about the educational system in the Republic of Slovenia

Terciarno izobraževanje v Republiki Sloveniji urejata Zakon o višjem strokovnem izobraževanju in Zakon o visokem šolstvu. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju je začel veljati 6. 8. 2004, Zakon o visokem šolstvu pa 1. 1. 1994, njegove dopolnitve pa 24. 12. 1999.

Študij je dodiplomski in podiplomski. Dodiplomski študijski programi so višješolski strokovni, visokošolski strokovni in univerzitetni. Fakultete in akademije lahko izvajajo univerzitetne in visokošolske strokovne programe, visoke strokovne šole visokošolske strokovne programe, višje strokovne šole pa višješolske strokovne programe. Podiplomski študijski programi so:

programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti. Po dodiplomskih programih se pridobi diploma in tako imenovani prvi strokovni naslov; po podiplomskih si je mogoče pridobiti drugo diplomo in drugi strokovni naslov specialist ali znanstvena naslova magister znanosti oziroma umetnosti in doktor znanosti. Nazivi strokovne izobrazbe, strokovni in znanstveni naslovi so določeni v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/2006). V tujini pridobljeni strokovni in znanstveni naslov velja, če je diploma, s katero se izkazuje pridobitev naslova, priznana v Republiki Sloveniji.

V višješolski študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit po štiriletnem srednješolskem ali enakovrednem programu oz. kdor je opravil mojstrski ali delovodski oz. poslovodski izpit, če ima tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike ali tujega jezika v obsegu, določenim za poklicno maturo. Programi trajajo dve leti. Končajo se z zagovorom diplomskega dela. V diplomo, ki jo dobi študent po uspešno končanem študiju, se vpiše strokovni naziv z navedbo stroke. Diploma po končanem strokovnem študiju omogoča

(21)

18

zaposlitev ali nadaljevanje študija po specialističnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programih. Prehod med višješolskim strokovnim in visokošolskim strokovnim študijem je pod določenimi pogoji mogoč v obe smeri.

V program izpopolnjevanja se lahko vpiše, kdor ima diplomo iz višješolskega strokovnega študija. Programi trajajo do enega leta in so ovrednoteni od 10 do 35 KT. Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni, omogočajo pa pridobitev novega naziva strokovne izobrazbe.

Tertiary education in the Republic of Slovenia is settled by the Legislation of the higher vocational education and the Legislation of the higher education. The Legislation of the higher vocational education has been effective as from 6^th August 2004, the Legislation of the higher education has been effective as from 1^st January 1994, its amendments were adopted on 24^th December 1999. There is the undergraduate and post-graduate study programme.

There are higher vocational, higher professional and university undergraduate study programmes. Faculties and academies can carry out university and higher education professional programmes, higher professional schools can carry out higher education professional programmes, higher vocational schools can carry out higher vocational educational programmes. Post-graduate study programmes are: programmes for acquiring specialisation, programmes for acquiring the master-of-science degree and programmes for acquiring the doctor-of-science degree. After undergraduate programmes you obtain a graduation certificate and a so-called first professional title; after post-graduate programmes it is possible to obtain second graduation certificate and second professional title specialist or academic titles master of science or art and doctor of science. Names of professional education, professional and scientific titles are defined according to the Legislation of professional and scientific titles (Official Gazette of RS, no. 61/2006). A professional and scientific title acquired abroad is acknowledged in Slovenia if a graduation certificate issued abroad is also acknowledged in Slovenia.

An individual can apply for a higher vocational study programme if he/ she passed the matura or the vocational matura final exam or a final exam after a four-year secondary school or any other equivalent educational programme, or if he/ she has passed a Master craftsman/ Foreman/ Shop manager exam, has three-year working experiences and has passed a test from the following subjects: Slovene language and literature and mathematics or a foreign language in the extent determined for a vocational matura exam in the secondary school education. The programmes last for two years. They are completed with a public presentation of the diploma thesis. A professional title a student acquires after successfully completing the study is written in a graduation certificate. After a completed professional study the graduation certificate enables a student to find a suitable job or to continue his/ her studies on specialising or higher professional study programmes. A transition from a higher vocational to a higher educational professional study is under certain conditions possible in both directions.

An individual can apply for a programme of specialisation if he/ she has a graduation certificate from a higher vocational study. The programmes last up to one year and are evaluated for 10 to 35 CP. The study programmes of specialisation are meant to specialise, complement, modernise and deepen your knowledge and skills on the same level of difficulty, but they enable a person to acquire a new professional education title.

(22)

19