INTERNO g l a s i l o U n v e r z i t e t n e g a k l i n i č n e g a c e n t r a L j u b l j a n a
Avgust 2007 • številka 4
VSEBINA
Bolnik ima vedno prav ...3
V duhu dpbrega gospodarjenja...4
Izvajanje programa 1 – 6/2007 ...5
Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu ...6
Seminarji o racionalni rabi antibiotikov v KO Kirurške klinike ...9
Reševalna postaja UKC...10
Protokolarna srečanja v UKC ... 12
Pogovor z Darinko Klemenc : Nagrajenci mesta Ljubljane ... 14
Služba za oskrbo s perilom ...16
Fizioterapija na Očesni kliniki ... 17
In memoriam: prof. dr. Bojan Acceto, Gvido Gumzej, dr.med...18
Urejanje in hranjenje dokumentarnega in arhivskega gradiva ...19
Utrip UKC ...20-22 Bolnišnične športne igre ...23
Utrinki iz 40-letnega zdravnikovanja v ljubljanski osrednji bolnišnici ...24
Poletno praznovanje ...27
Moje počitnice ... 28
Kaj menijo o nas ... 29
Priporočila za pripravo in oddajo prispevkov v glasilu
Besedila naj bodo v črni barvi, celostranski prispevek v reviji naj vsebuje do 3000 znakov in eno ali dve fotografi ji; zaželjene so krajše novice, obvezno se podpišite. Besedilo naj bo oddano v txt ali word dokumentu, fotografi je pa morajo biti shranjene posebej in ne v wordu!
Fotografi je naj bodo v digitalni obliki: TIF, JPG, PNG, PSD, BMP, EPS, AI … , navedite ime fotografa. Izrecno nizkokvalitetni in neostri posnetki bodo izločeni.
Prispevke lahko pošljete po pošti (CD, DVD, USB ključ, disketa) na naslov:
Biserka Marolt Meden Klinični center Ljubljana Zaloška cesta 2, 1550 Ljubljana s pripisom "za glasilo"
Oziroma na elektronski naslov: biserka.meden@kclj.si
Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 7. september 2007.
INTERNO GLASILO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA Avgust 2007, številka 4
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA,
Zaloška c. 2
1550 Ljubljana, Slovenija
Glavna urednica: mag. Darinka Miklavčič Odgovorna urednica: Biserka Marolt Meden Uredniški odbor: prof.dr. Bojana Beović, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med.ses., Ada Košir, univ.dipl.prav., Vida Linec, univ.dipl.
ekon., prof.dr. Saša Markovič, dr.med., višja svetnica, Polona M. L. Wallas, univ.dipl.soc., Miha Žemlja, univ.dipl.org., Tatjana Nendl, dipl.med.ses.
Fotografi je: Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Branko Frece, Biserka Marolt Meden Oblikovanje: Studio 2012
Tisk: Tiskarna Radovljica d.o.o.
Naklada: 3000
Glasilo je v elektronski obliki na naslovu:
http://www2.kclj.si/
*/5&3/0
H M B T J M P 6 O W F S [ J U F U O F H B L M J O J ¢ O F H B D F O U S B - K V C M K B O B"WHVTUmqUFWJMLB
univerzitetni kliniËni center ljubljana
»Zdravstvo so ljudje. Čistilka, ki se prijazno zanima, kakšna je bila noč, gospa, ki vas povpraša, ali želite grenek ali sladek čaj, vsi tisti fantje in dekleta v svetlo modrih uniformah, ki vam strežejo pri najintimnejših opravilih, vam preoblačijo posteljo, vas umivajo in češejo, vam merijo vročino in krvni tlak, vam točno ob uri ravnajo infuzijo, delijo tablete, nosijo hrano. Zdravstvo je medicinska sestra, ki skrbi za red na oddel- ku, instrumentarka, ki vam prevezuje rane…Zdravstvo je fi zioterapevtka, ki vam po tednih ležanja pomaga na noge. Zdravstvo je zdravnik, ki vas operira ali drugače prevzame odgovornost za vaše zdravljenje, ga skrbno spremlja in vas bodri, ko ste malodušni.
V zdravstvu je mnogo dobrih ljudi.«
Tako piše v svojem prispevku v ISIS-u, v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije gospa Berta Jereb, zdravnica na Onkološkem institutu, ko opisuje svojo nedavno izkušnjo ob trčenju v tovornjak.
Res je, v zdravstvu je mnogo dobrih ljudi. Toda o tem, o naših stiskah, o naših zgodbah, se tako malo piše. Zato težko verjamem, da je prišlo v Celju do tragičnega dogodka zaradi malomarnosti medicinske sestre. Kakšen je bil splet okoliščin? Vrhunska strokovnost v naši bolnišnici se zdi samoumevna; toda ob tem so prijaznost, človečnost in sočutje tisto nekaj, kar naj nas loči od drugih poklicev. Bogatimo se s pogovorom, tudi mi med seboj.
Včasih mi je žal zamujenih trenutkov, ko si ne vzamem časa za kavo s prijateljico. Toda v času dežurstva izkoristim vsako priložnost za kratek klepet z bolniki in sodelavci. Njihove pripovedi mi vlivajo novo energijo. V svoji dolgoletni praksi sem vedno nekako našla kompro- mis z bolnikom. Stara resnica še vedno drži: Bolnik ima vedno prav.
Na področju zdravstvene in babiške nege odpiramo novo poglavje, vpisovanje v register izvajalcev in izdajanje licenc. Licenca je pomem- ben dokument tako za posameznika, za bolnišnico in za javnost. Posameznik pridobi dovoljenje za samostojno opravljanje dela, deloda- jalec in javnost pa dokaz, da so izvajalci ustrezno izobraženi, usposobljeni in tako varni za izvajanje prakse zdravstvene in babiške nege.
Svoje izobraževanje in usposabljanje bomo morali še bolj sistematično načrtovati, kajti ocenjevalo se bo posameznike in ne institucijo. Le trdno in nadzorovano strokovno znanje lahko utrdi ugled katerekoli stroke, tako tudi zdravstvene in babiške nege. Zato bomo tudi v nov akt o sistemizaciji delovnih mest vključili za posamezna delovna mesta obvezno preverjanje znanja na osnovi jasnih katalogov znanj in veščin. Čaka nas še kompetenčni sistem, saj so prav kompetence tiste, ki določajo potrebna znanja, sposobnosti, odnos. Ter seveda popis vseh delovnih procesov. Dela za nekaj let.
Vedno znova tako rada napišem, da sem ponosna na vse vas, ki imate UKC za »svojo bolnišnico«. Na srečo, nas je takih še večina. Le z vami skupaj jo lahko naredimo še boljšo. Toda, ker je čas počitnic, čas morja in sonca, izključite kodo UKC in bodite ustvarjalni, družite se in bodite srečni. Saj je smisel življenja, tako pravijo ugledni raziskovalci, ustvarjalno delo in dobri odnosi med ljudmi.
Bolnik ima vedno prav
Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKC
Uvodnik
Aktualno
mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon.
Če povzamem poslovanje UKC v prvi polovici letošnjega leta, lahko rečem, da so se nam nesorazmerno visoko povečali nekateri stroški na obravnavanega bolnika. UKC je velika insti- tucija, ki je organizacijsko razdeljena na številne organizacijske enote (klinike, klinične oddelke, službe..). Stalni nadzor nad stroški je zato nujno potreben. Za delovanje vsake organizacijske enote pa je dejansko odgovoren vodja oziroma predstojnik. Vodstvo je z namenom, da bi raci- onalizirali porabo ter ustvarili prihranke, ki bi se prelili v večjo stimulacijo in sredstva za uvajanje napredka medicine v prakso, sprejelo sklep, da mora vsaka organizacijska enota analizirati stanje in pripraviti sanacijski program. Ta naj bi zajemal konkretne možnosti zmanjšanja porabe materia- lov ali predlagal racionalnejšo izrabo delovnih procesov. Na porabo sredstev vpliva zelo širok krog zaposlenih, zato je priporočljivo, da pri pripravi programov in ukrepov s svojimi predlogi konstruktivno sodeluje čim več sodelavcev. Zelo pomembno je pri tem sodelovanje predstoj- nika, glavne medicinske sestre ter poslovnega direktorja klinike. Za izvedbo vsakega ukrepa pa mora biti postavljena odgovorna oseba ter časovni rok izvedbe.
Na ravni UKC smo sprejeli nekatere ukrepe in zadolžitve, le ti bodo služili kot osnova za kon- kretizacijo v posamezni enoti. Med pomembnejši ukrepi so:
• Ukrepi za obvladovanje porabe zdravil predvsem antibiotikov. Porast porabe antibiotikov je bil glede na leto 2006 deset odstoten. Program ukrepov je pripravljen, pričakovanja so realna, zato je potrebno, da predvsem zdravniki, vzpostavijo sistem za predpisovanje antibiotikov, med drugim tudi z aktivno vključitvijo infektologov.
• Poraba materialov za enkratno uporabo Primerjalno na preteklo leto smo vredno- stno porabili 12 odstotkov več materialov za enkratno uporabo. Na stroške porabe vplivamo že ob postavitvi strokovnih standardov ter kriterijev porabe materialov za enkratno uporabo, ki je v pristojnosti in odgovornosti zdravstvene nege. Zato smo zadolžili glavne medicinske sestre, da poiščejo rešitve za obvladovanje le teh. Pre- pričani smo, da bodo medicinske sestre s svojim strokovnim znanjem uspele ter s tem
prispevale, k porastu sredstev za stimulacijo ali izboljšanju delovnih pogojev.
• Pospešitev javnih razpisov.
Na tem področju smo dosegli velik napredek, saj se je število razpisov skoraj podvojilo.
Uspešno smo zaključili vrsto razpisov, s katerimi smo dosegli nižje cene. Dopolnili smo sistem postavljanja strokovnih kriterijev z uvajanjem drugega mnenja iz primerljivih uni- verzitetnih bolnišnic iz tujine. Zaposlene, ki so se posebej izkazali pri postavljanju strokovnih kriterijev, smo nagradili s posebno stimulacijo.
Sklenili smo tudi, da se bo del prihrankov, ki jih bodo generirali javni razpisi, prelil v razvojno dejavnost – v napredek medicine.
V preteklem letu pa smo pričeli uvajati obračune po organizacijskih enotah, kar bo prispevalo k prepoznavanju tistih, ki so v poslovanju uspešni in jih bomo lahko ustrezno fi nančno nagrajevali.
Seveda ob predpostavki, da se vsak posameznik obnaša na delovišču kot dober gospodar in racionalno razpolaga z danimi materiali.
Ob vsakodnevnem delu se srečujem z željami posmeznikov, skupin, vodij ali pa celo organizirane civilne družbe, ki v Univerzitetnem kliničnem centru vidijo svoje polje za realizacijo želja in pričakovanj. Dejstvo je, da je želja veliko, interesov posameznih skupin mnogo, za vse pa veljajo ista merila in skupen okvir sredstev. Povišanje plač, dodatkov in stimulacija so številne zahteve zaposlenih, ki so seveda legitimne, vendar so ob nespremenjeni višini razpoložljivih sredstev, pravzaprav nerealne. Rešitve je potrebno iskati znotraj procesov dela, v obvladovanju porabe materialov ter v učinkovitejši organizaciji.
V duhu dobrega gospodarjenja
Aktualno
Izvajanje programa v UKC januar - junij 2007
Elementi programa Letni plan JANUAR - JUNIJ
2007 Realizacija 2006 Realizacija 2007 % R/P indeks
1 2 3 4 5=4:2 6=5:3
OP srca 953 1.148 599 62,9 52,2
Transplantacije 195 104 101 51,8 97,1
srca 6 2 8 133,3 400,0
jeter 10 7 4 40,0 57,1
ledvic 41 25 15 36,6 60,0
roženice 40 18 23 57,5 127,8
KM 69 42 46 66,7 109,5
pljuč 1 0 0 0,0
avtologna TR hondrocitov 25 10 5 20,0 50,0
gojenje in presaditev kože 1 0 0 0,0
ledvice + trebušne slinavke 2 0 0 0,0
Dialize 66.341 32.551 31.029 46,8 95,3
PROGRAM Letni plan JANUAR - JUNIJ
2007 Plan Realizacija
2006
Realizacija 2007
% R/P indeks
1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4
Število hospitaliziranih bolnikov 97.498 48.753 50.591 51.656 106,0 102,1
od tega iz mesta Ljubljane 33.841 16.921 17.252 17.553 103,7 101,7
od tega iz preostalega dela regije Lj. 35.100 17.550 18.266 18.508 105,5 101,3
od tega iz drugih regij 26.121 13.061 14.073 14.217 108,9 101,0
Program ZZZS (bolniki) 95.698 47.853 50.110 51.139 106,9 102,1
Drugi plačniki (bolniki) 1.800 900 481 517 57,4 107,5
Vse postelje 2.273 2.273 2.273 2.275 100,1 100,1
Ležalna doba 5,96 5,96 6,10 5,42 90,9 88,9
Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 80,17 70,54 84,0 88,0
Doječe matere 1.867 936 1.144 1.135 121,3 99,2
Spremljevalci 129 68 82 84 123,5 102,4
Neakutna obravnava - štev. dni 28.814 14.409 27.448 18.676 129,6 68,0
Obiski v spec.ambulantah 694.898 347.456 373.213 364.551 104,9 97,7
Program ZZZS (obiski) 688.978 344.495 370.150 361.744 105,0 97,7
Drugi plačniki (obiski) 5.920 2.961 3.063 2.807 94,8 91,6
Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 120.147 129.812 128.630 107,1 99,1
Aktualno
Mitja Blaganje, univ. dipl. upr. org., raziskovalec pri Informacijskem pooblaščencu mitja.blaganje@ip-rs.si
Varstvo osebnih
podatkov v zdravstvu
Kaj je osebni podatek in kakšna je narava zdravstvenih podatkov?
Sistemski zakon na področju varovanja osebnih podatkov je Zakon o varstvu osebnih podatkov1, ki konkretizira določbe 38. člena Ustave Republike Slovenije.
V prvi in drugi točki 6. člena ZVOP-1 je določeno, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je potrebno upoštevati, da mora biti posameznik določen ali vsaj določljiv. Iz navedene defi nicije je tako jasno razvidno, da je tudi podatek o zdravstvenem stanju posameznika osebni podatek. Še več, ZVOP-1 zdravstveno stanje posameznika opredeljuje celo kot občutljiv osebni podatek in ga še strožje varuje. Občutljivi osebni podatki so po defi niciji iz že omenjenega člena ZVOP-1, podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali fi lozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi prekrškovne zakonodaje. Ker žal brez suhoparnih defi nicij ne gre in kljub dejstvu, da namen tega prispevka ni v podajanju teh, pa je potrebno vseeno izpostaviti, kdaj se zdravstveni podatki kot občutljivi osebni podatki sploh lahko obdelujejo:
• če je posameznik za to podal izrecno oseb- no privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
• če je obdelava potrebna zaradi izpol- njevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
1 Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1
• če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fi zično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
• če jih za namene zakonitih dejavnosti obde- lujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, fi lozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posre- dujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
• če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
• če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
• če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
• če tako določa drug zakon zaradi izvrševa- nja javnega interesa.
Izpostavil sem že, da imajo vsi bolniki pravico do zasebnosti in upravičenega pričakovanja, da bodo zaupnost njihovih osebnih podatkov dosledno varovali vsi, ki delujejo na področju zdravstva.
Konkretna vprašanja in problemi v zdravstvenih zavodih
Vprašanj na področju varovanja osebnih po- datkov v zdravstvu je ogromno, namen tega prispevka pa je, da osvetlimo samo najpogo- stejša vprašanja, ki naj služijo kot napotek pri delu.
Nedavno mi je kolegica pripovedovala, da je kot obiskovalka v Univerzitetnem kliničnem centru doživela situacijo, ki nazorno prikazuje primer slabe prakse na področju varovanja osebnih podatkov s strani posameznikov, ki pa zagotovo ni bila storjena namerno. Na enem od oddelkov je namreč medicinska sestra pacientu, ki je pravkar stopil iz bolniške sobe glasno razlagala, katera zdravila mu je predpisal zdravnik, ob tem pa gospoda klicala z imenom in priimkom.
So torej podatki o zdravilih osebni podatki?
Ime zdravila samo po sebi še ne more pome- niti osebnega podatka, ker gre za blagovno znamko zdravila, ki je zaščitena na podlagi predpisov, ki urejajo intelektualno lastnino.
Prav tako pri imenu zdravila ne gre za osebni podatek, kot je opredeljen v ZVOP-1 in kate- rega defi nicijo smo že podali, ker se ne nanaša na konkretnega posameznika. V kolikor pa se ime zdravila poveže s konkretnim posamezni- kom, na primer njegovim imenom in priim- kom, pa gre za osebni podatek in bi lahko šlo tudi za občutljiv osebni podatek. Podkrepimo povedano z banalnim primerom: podatek o tem, da neki natančno določen posameznik uporablja zdravilo Viagra, bi jasno pokazal na njegovo zdravstveno stanje, posledično pa bi se dalo sklepati tudi o njegovem spolnem življenju.
Zavedanje o pomenu varstva osebnih podatkov v sodobni družbi in organizacijah raste, pomembne pa so tudi težnje
držav in naddržavnih organizacij, ki to področje normativno vedno strožje in podrobneje urejajo. Tudi v zdravstvu je
to vprašanje izjemno pomembno zlasti zato, ker je potrebno ob bolezenskih stanjih ohraniti zasebnost pacientov na
najvišjem nivoju. Zdravstveni delavci se tako pogosto znajdejo v precepu, ko poizkušajo posamezniku pomagati, na
drugi strani pa podatke o njegovem zdravstvenem stanju ohraniti kot strogo zaupne. Osnovni namen tega prispevka je
dvig zavesti vseh, ki v zdravstveni dejavnosti vstopajo v stik z bolniki in njihovimi diagnozami.
Aktualno
Še o zdravstvenih kartonih
Zdravstveni kartoni so ena osnovnih zbirk osebnih podatkov na področju zdravstva V zvezi z njimi se pojavlja kopica vprašanj, kot na primer kako jih je potrebno varovati oz. hraniti, kako jih prenašati, kdo lahko v njih vpogleduje in podobno. Za potrebe zavarovanja takih podatkov je potrebno izhajati iz dveh načel, zapisanih v 14. členu ZVOP-1, in sicer: obču- tljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posreduje- jo z uporabo kriptografskih metod in elektron- skega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.
V zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov opozarjam na določbe 24. in 25. člena ZVOP-1, ki predstavljata tehnični del zakona in obsegata organizacijske ter logično-tehnič- ne postopke in ukrepe, s katerimi se podatki varujejo. Njun namen je preprečevanje naključnega ali namernega nepooblaščenega uničevanja podatkov in preprečevanje nepo- oblaščenih vpogledov, vpisov ali druge vrste nepooblaščene obdelave.
Tako je minimalen ukrep, ki ga zdravstvenim delavcem lahko priporočim ta, da zdravstve- ne dokumentacije ne puščajo v odklenjenih omarah ali predalih, prav tako pa naj je ne odlagajo na javno dostopnih mestih.
Drugo pomembno vprašanje v zvezi z zdravstvenimi kartoni je, kdaj se ti lahko uničijo, oziroma, kako postopati z zdravstveno dokumentacijo bolnikov, ki se pri zdravniku niso oglasili že nekaj časa 2. ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego na- mena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Navedena defi nicija iz 21. člena ZVOP-1 pa za odgovor na vprašanje, kako
2 Podrobneje o tem v mnenju Informacijskega poobla- ščenca, št. 0712-366/2006/2, z dne 9.11.2006.
dolgo hraniti medicinsko dokumentacijo, ne zadostuje, zato je potrebno osvetliti določ- be Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva 3, ki določa, da so vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s po- dročja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati po- datke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov oprede- ljeni v prilogi, ki je sestavni del tega zakona.
Zaporedna št. IVZ 1 priloge določa, da se zdravstveni karton in popis bolezni hrani 10 let po smrti bolnika, druga osnovna medi- cinska dokumentacija pa 15 let. Zdravstve- nega kartona in druge osnovne medicinske dokumentacije se torej v času bolnikovega življenja ne sme uničiti, uniči se jo lahko šele po pretečenem roku 10 let od smrti bolnika, oz. 15 let od dneva, ko je dokumentacija nastala in je posameznik še živ, trajno pa se hrani zobozdravstveni karton, kar pomeni, da ga sploh ni dovoljeno uničiti.
Vpogled v zdravstvene kartoteke
Ob vprašanju vpogleda v zdravstveno kartoteko se pojavljata dve vprašanji, in sicer, kdaj lahko posameznik vpogleda v svoje la- stne osebne podatke, torej v svojo kartoteko, ter kdaj in na kakšen način, lahko v določeno kartoteko vpogleda tretja oseba.
Na tem mestu velja tudi opozoriti, da zdravstveni karton kot dokumentacija ni v lasti pacienta, kot ti pogosto mislijo, ampak je last zdravstvenega zavoda, vsebuje pa osebne podatke o pacientih, zato imajo slednji pravico vpogledovati v lastne osebne podatke.
ZVOP-1 ureja pravico posameznika do vpo- gleda v lastne osebne podatke v 30. členu, kjer med drugim določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Ob tem je potrebno izpostaviti tudi določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti 4, katerega 47. člen v prvem odstavku določa, da ima vsakdo pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom med drugim tudi pravico izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja in pravico do vpogleda v zdravstveno dokumen- tacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to ško-
3 Uradni list RS, št. 65/2000, v nadaljevanju ZZPPZ.
4 Uradni list RS 36/2004, v nadaljevanju ZZDej-UPB1
dljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
ZZDej – UPB1 torej daje splošno pravico do vpogleda v zdravstvene podatke posamezni- ka, ki jo ima zdravnik pravico omejiti, če bi raz- kritje podatkov škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje. ZVOP-1, kot sistemski zakon na področju varstva osebnih podatkov, pa določa tudi pravico do prepisa ali kopiranja podatkov, ki jo bolnik lahko vedno izkoristi, razen če zdravnik ne ugotovi škodljivih po- sledic pri razkrivanju podatkov bolniku, kar je osnovna omejitev že pri vpogledu v podatke.
Na tem mestu je potrebno ponovno opozoriti, da je področni zakon v zdravstvu ZZDej- UPB1, kar pomeni, da zdravnik pacientu ven- darle lahko onemogoči vpogled v določeni del zdravstvene dokumentacije, vendar samo v tisti del, za katerega morda oceni, da bi lahko škodljivo vplival na bolnikovo zdravstveno stanje. Pripomniti pa je potrebno tudi, da ob pridobitvi fotokopij ali prepisov zdravstvene dokumentacije z namenom, da jo pacient hrani doma, nanj preide tudi odgovornost varovanja fotokopij z osebnimi podatki na način, da prepreči njihovo morebitno odtujitev, uničenje ali zlorabo.
Posredovanje podatkov o zdravstve- nem stanju bolnika
Kako pa je s posredovanjem osebnih podat- kov tretjim osebam? V prvem odstavku 22.
člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posre- dovanja, če zakon ne določa drugače, posre- dovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Uporabnik osebnih podatkov je fi zična ali pravna oseba ali druga oseba javne- ga ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki 5. Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabni- kom osebnih podatkov je praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
1. če obstaja za posredovanje osebnih podat- kov izrecna podlaga v zakonu;
2. če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporab- nikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika;
3. če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata 9. in 10. člen ZVOP-1.
5 8. točka 6. člena ZVOP-1
Aktualno
Priporočamo, da zdravstvene institucije že v naprej od pacienta pridobijo soglasje, komu njegove podatke lahko posredujejo (katerim sorodnikom, prijateljem…), opozarjamo pa, da takšna osebna privolitev ne vpliva na pristoj- nosti organov pregona ali drugih državnih organov in tudi zasebnih institucij (mislim predvsem na zavarovalnice), ki imajo pravico vpogledati v podatke po uradni dolžnosti (policija, tožilstvo, sodstvo, informacijski poo- blaščenec, varuh človekovih pravic, nadzorni zdravnik zdravstvene zavarovalnice…).
Upoštevaje določbe ZZDej-UPB1 in Zakona o zdravniški službi 6 lahko v zvezi s posredo- vanjem podatkov ugotovimo, da zdravnika, ki zdravi bolnika, veže zakonska prepoved posredovanja podatkov o pacientovem zdravstvenem stanju, zato zdravnik ni dolžan posredovati podatkov o zdravstvenem stanju bolnika nikomur, če ta posredovanje svojih podatkov prepove.
Pogojno pa posredovanje podatkov o zdra- vstvenem stanju bolnika ni vezano na njegovo osebno privolitev (če posameznik ni sporočil, komu lahko zdravnik podatke posreduje in komu ne), če zdravnik oceni, da je to v korist bolnika in v kolikor podatke posreduje zakonsko določenemu krogu oseb, ki so ožji sorodniki, skrbniki ali izvenzakonski partnerji bolnika. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je presoji zdravnika prepuščeno, kateri od navedenih oseb bo podatke o zdravstvenem stanju bolnika zaupal.
Načelo sledljivosti
Upravljavec osebnih podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti,
6 Uradni list RS, št. 72/2006, uradno prečiščeno bese- dilo, v nadaljevanju ZZdrS-UPB3.
da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mo- goče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov 7. To obdobje pa znaša po določbah kazenske in obligacijske zakonodaje pet let 8. Iz določbe 22. člena ZVOP-1 izhaja načelo sledljivosti vpogledov v zbirke osebnih podat- kov, pri čemer gre za posredovanje podatkov osebam zunaj upravljavca, ne pa za evidenco vpogledov zaposlenih pooblaščenih oseb pri upravljavcu (torej oseb, ki so zaposlene v zdravstvenem zavodu). Sledljivost vpogledov pri upravljavcu pa določa 5. točka prvega odstavka 24. člena ZVOP-1, in sicer tako, da je omogočeno poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni v zbirko podat- kov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
Sklepno
Vprašanj varstva osebnih podatkov v zdravstvu je mnogo, v tem prispevku pa sem se osredotočil zgolj na osnovne probleme, ki so po mojem mnenju tisti, ki vse delavce v zdravstvu lahko usmerijo na pravo pot. Vide- onadzor, snemanje telefonskih komunikacij v zdravstvu, razkrivanje podatkov o umrlih in ostala vprašanja so zato, tudi spričo omejene- ga prostora, ostala neodgovorjena, priložnosti za poglobljeno in strokovno razpravo o teh vprašanjih pa zagotovo ne bo zmanjkalo.
7 Tretji odstavek 22. člena ZVOP-1
8 Glej mnenje Informacijskega pooblaščenca št. 0712- 191/2006/2, z dne 25.9.2006
Mnogo mnenj s področja zdravstva, ki jih je izdal državni nadzorni organ za varstvo oseb- nih podatkov – Informacijski pooblaščenec, je objavljenih na njegovi spletni strani 9. Vsem, ki z osebnimi podatki pacientov vendarle stopate v stik, pa naj bodo v končni napotek ključna načela o zaupnosti v zdravstvu, ki so del Evropskih smernic za zdravstvene delavce o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvu in so objavljena na spletni strani www.eurosocap.
org, ki se v slovenskem jeziku nahajajo tudi na spletnem naslovu http://www.ip-rs.si/
fi leadmin/user_upload/Pdf/Evropske_smer- nice_za_zdravstvene.pdf:
- posamezniki imajo temeljno pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov
- posamezniki imajo pravico nadzora nad dostopom in razkritjem svojih zdravstvenih osebnih podatkov, tako da podelijo, odre- čejo ali odvzamejo pooblastila,
- v primeru razkritja osebnih podatkov, na ka- terega bolnik ni pristal, morajo zdravstveni delavci upoštevati nujnost in sorazmernost razkritja podatkov ter spremljajoče tveganje.
Če boste kadarkoli naleteli na dilemo, kako ravnati z določenimi osebnimi podatki, kako urediti varovanje, komu dovoliti vpogled, se vedno lahko obrnete na Informacijskega pooblaščenca, lahko tudi po e pošti na gp.ip@
ip-rs.si, na vsa vprašanja odgovorimo najka- sneje v 14 dneh.
9 za bolj poglobljeno razumevanje najpogostejših vprašanj, pa v branje priporočam tudi brošuro Mnenja Informacijskega pooblaščenca s področja zdravstva za leto 2006, GV Založba, Ljubljana 2007
ISKRICA
Foto: Mirko Jurko
Če bi znali večkrat »priti k sebi na obisk«, bi bili verjetno naši obiski pri drugih ljudeh bolj prisrčni.
Metka Klevišar
Aktualno
prof. dr. Bojana Beovič, dr. med, pomočnica strokovne direktorice,
Seminarji o racionalni rabi antibiotikov v kliničnih
oddelkih Kirurške klinike
Spremljanje porabe antibiotikov je nujno potrebno
Poraba protimikrobnih zdravil se v UKC Lju- bljana spremlja od leta 1998 deloma v okviru evropskega projekta ESAC, deloma pa v okviru dela Nacionalne komisije za antibiotike, ki je bila ustanovljena leta 2005 na pobudo Sveta Evrope. Slovenija sodi med 15 evropskih držav, ki ima vzpostavljen nadzor nad porabo protimikrobnih učinkovin v vseh bolnišnicah na standardiziran način. Spremljanje porabe nudi dobro izhodišče za ukrepe, ki vodijo k izbolj- šanju predpisovanja protimikrobnih zdravil, večji kakovosti zdravljenja in večji varnosti bolnikov zlasti pred bolnišničnimi okužbami.
Splošna načela predpisovanja protimikrobnih zdravil, ki so bila predstavljena na seminarjih so sicer znana, a v vsakdanji praksi še vedno povzročajo težave in so vzrok za nesmotrno rabo zdravil. Poseben poudarek je potreben pri razumevanju in upoštevanju mikrobioloških izvidov, ločevanju kolonizacije od okužbe, ustreznem trajanju zdravljenja. Posebnega pomena za kakovost obravnave kirurškega bolnika je ustrezna kirurška profi laksa, česar se na kirurških kliničnih oddelkih UKC dobro zavedajo. V sodelovanju s konziliarnimi infek- tologi bodo v tekočem letu na večini oddelkov posodobili antibiotično kirurško profi lakso.
Seminarji so bili na vseh kliničnih oddelkih
dobro sprejeti, saj je sodelovanje med kirur- gijo in konziliarnimi infektologi tradicionalno dobro in je že v preteklosti prineslo rezultate v zmanjševanju porabe protimikrobnih zdravil, predvsem pa zmanjševanju bolni- šničnih okužb z rezistentnimi bakterijami ter zdravljenju bolnikov z najbolj zapletenimi okužbami. V prihodnosti nameravamo sode- lovanje še okrepiti ter ga realizirati na najbolj ključnih oddelkih. V septembru so predvideni na Ginekološki in Pediatrični kliniki.
Kako bo v prihodnje potekala izdaja protimikrobnih zdravil iz Lekarne UKC?
Z ukrepi, s katerimi smo vodstva posameznih klinik in kliničnih oddelkov seznanili konec juni- ja, bomo skušali racionalno porabo realizirati tudi v praksi.
Izdajo protimikrobnih zdravil z rezervne liste na vseh oddelkih odobri infektolog.
Za izdajo cefotaksima, ceftriaksona in ciprofl oksacina v intravenski obliki zdravnik na oddelku izpolni obrazec kot za rezervne antibiotke brez podpisa infektologa. Vanko- micin in teikoplanin izda lekarna ob izkustveni uvedbi prvič samo za tri dni. Ob podaljšanju je treba preveriti mikrobiološke izvide. Nov način izdaje je pričel veljati 1. julija 2007.
Seveda pa bomo ob vseh omenjenih ukrepih nadzorovali porabo protimikrobnih učinkovin z mesečnimi analizami po kliničnih oddelkih oziroma klinikah. Podatke posreduje Informa- cijski center skupaj z Lekarno UKC. Poskrbeli bomo, da bodo posamezne klinike o tem tudi obveščene.
Prav tako bomo analizo porabe protimikrob- nih učinkovin obravnavali na Strokovnem svetu UKC vsake tri mesece, prav tako pa bo opravljen obdobni pregled popisov bolezni na oddelkih z izstopajočo porabo protimikrobnih zdravil in odpornostjo bakterijskih sevov (pre- gled trenutno poteka na Kliničnem oddelku za hematologijo).
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo MF Ljubljana bo vsake tri mesece posredoval zbirne podatke o osamljenih bakterijskih sevih in njihovi občutljivosti za antibiotike po stroškovnih mestih oziroma oddelkih.
Nujno je, da se vsi zavedamo pomembnosti racionalne uporabe mikrobnih zdravil, saj bomo le tako prispevali k uspešnejšemu zdravljenju, večji varnosti bolnikov in bolj učinkoviti izrabi sredstev.
V UKC Ljubljana je v letu 2006 in prvem trimesečju 2007 močno narasla poraba protimikrobnih zdravil. Posledično so močno narasli stroški za zdravila in prisotna je pogostnost odpornih bakterijskih sevov kot so VRE, enterobakterije, ki izločajo ESBL, Acinetobacter baumanii in Pseudomonas aeruginosa. Ker gre pogosto za strokovno neupravičeno naraščanje stroškov in ogroženost bolnikov zaradi okužb z odpornimi bolnišničnimi bakterijami, so se na Kirurški kliniki odločili za kratke seminarje, na katerih je bilo prikazana poraba protimikrobnih zdravil na posameznem oddelku in osnovna načela smotrne rabe protimikrobnih zdravil.
univerzitetni kliniËni center ljubljana
Klinični center se je preimenoval v Univerzitetni klinični center
Predstavljamo
Reševalna postaja bo letos praznovala 85 let poklicnega delovanja. Že pred petimi leti, ob osemdesetletnici, so izdali zanimiv zbornik o prehojeni poti. Zbornik se zaključuje s pri- spevkom Kako naprej, vodje reševalne postaje Ljubljana Andreja Finka. Kako uspešni so bili v uresničevanju zastavljene vizije v zadnjih petih letih je bila tudi tema najinega pogovora.
Nikoli ne reci ne
Temeljno vodilo pri delu reševalcev je: nikoli ne reci NE. Vedno, ko sprejmejo klic, ga je- mljejo skrajno resno in tudi če ne sodi v njihov
»delokrog« klicatelju pomagajo in ga usmerijo na pravi naslov.
Aktivacijski in odzivni čas intervencijskih ekip
V zadnjih petih letih so ga skrajšali za 50 odstotkov, kar pomeni, da so bili nadvse uspešni. Skrajšali so vse odzivne čase ne glede na stopnjo nujnosti. V primeru življenjske
ogroženosti je povprečni dostopni čas znotraj 8 minut. To so dosegli s pomočjo sodobne računalniško podprte dispečerske službe, določitvijo enotnega sistema alarmiranja in odzivanja intervencijskih ekip z uvedenim standardom obveznega izvoza znotraj 1 minute po aktivaciji ter s pomočjo stalne 24 urne prisotnosti ekipe nujnega reševalnega vozila – reanimobila na urgnetnem bloku UKC Ljubljana.
Sodobni računalniško podprti dispečerski center
Pomembna je tako dobra računalniška pod- pora kot tudi izkušeni dispečerji – zdravstveni tehniki ter seveda vsi protokoli, ki usmerjajo delo. Vse to deluje tako, kot bi si samo želeli.
Čeprav nikoli ne bodo popolnoma zadovoljni, saj razvoj tehnike ponuja možnosti za izbolj- šave, ki jim seveda sledijo. Tako, da je razvoj dispečerska centra nedokončana zgodba, saj ga bodo vedno posodabljali. Ta čas so v zaključni fazi prehoda na »brezpapirno«
obravnavo. Imajo že razvit software in čakajo samo še na strojno opremo. Večini zaposlenih je računalnik že nadomestil svinčnik. Veliko računalniških izobraževanj opravijo v svojem izobraževalnem centru.
Disperzija intervencijskih enot
Reševalna postaja ne deluje samo na področju Mestne občine Ljubljana, ampak za kar 16 ob- čin, ki jim želijo zagotoviti enako dostopnost.
Zato so načrtovali vzpostavitev treh izpostav.
Do letos so uspeli z izpostavo v ZD Šentvid in ZD Vrhnika, čaka pa jih še ZD Grosuplje.
Reševalna postaja UKC
Z Reševalno postajo se res srečujemo običajno v najtežjih trenutkih, ko nujno potrebujemo medicinsko pomoč. Številko 112 pokličemo, ko je naše zdravje doma ali na cesti ogroženo in želimo ter pričakujemo hiter ter strokoven prevoz v bolnišnico. Torej so bistveni elementi za kvalitetno in učinkovito delovanje Reševalne postaje hitrost, oprema in strokovnost reševalcev. Nosilci reševale dejavnosti so zdravniki v Službi nujne medicinske pomoči, ki delujejo v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana in so locirani v urgentnem bloku Kliničnega centra Ljubljana.
Zgodovinski mejniki v delovanju reševalne postaje
Začetki reševalne dejavnosti so povezani z ustanovitvijo Ljubljanske prostovoljne po- žarne obrambe 30. marca 1870. Leta 1922 je bil ustanovljen Mestni gasilski urad, ki so mu v prostorih Mestnega doma dodelili tudi Reševalno postajo. Tako se je začelo poklicno delovanje Reševalne postaje Ljubljana. Leta 1947 je reševalna služba postala samostojna enota – Reševalna postaja Ljubljana. Najprej se je preselila v zasilne prostore na dvorišču stare šentpeterske kasarne. V začetku leta 1948 se je preselila v sedanje prostore – v bivšo remizo na Zaloški cesti. Od leta 1968, ko je postaja del Kliničnih bolnic, pa do danes je postaja zelo napredovala v opremljenosti in kakovosti storitev.
Reševalna postaja v letu 2006
Danes RPUKC deluje v okviru Univerzite- tnega kliničnega centra Ljubljana, kot služba skupnega pomena. V njej so zaposleni diplomirani zdravstveniki (6), diplomirana babica/babičar (2), višji medicinski tehnik (1), zdravstveni tehniki (53), vozniki – reševalci (18), vzdrževalci vozil (3) in administrativni delavci (5). RPUKC se organizacijsko deli na 4 službe in 1 center .
Predstavljamo
Dvig kvalitete storitev osnovnih nosilcev reševanja
Najpomembnejši element ob dobri kadrovski politiki je vsekakor izobraževanje. Na tem, področju so zelo uspešni. Ustanovili so lastni izobraževalni center, ki je bil uradno odprt leta 2006. Pripravili so program nacionalne poklicne kvalifi kacije – zdravstveni reševalec/
ka in ko bodo letos pridobili izpraševalce, bodo na podlagi koncesije, ki jim jo je podelila država, začeli z delom. To je njihova dodatna dejavnost, ki jo bodo uspešno tržili. Že dalj časa prihajajo k njim na usposabljanja reševalci iz zdravstvenih domov, dobro sodelujejo tudi z različnimi prostovoljnimi društvi (gasilci ipd.).
Povezujejo se tudi že s sosednjimi državami, saj imajo res kvalitetna znanja, ki jih tudi znajo prenašati na druge.
Zdravstveni reševalec bo lahko postal vsak, ki ima končano srednjo zdravstveno šolo, opra- vljen strokovni izpit, eno leto delovne dobe in seveda ustrezno zdravniško spričevalo in bo uspešno opravil vse teste.
Kontinuirano posodabljanje voznega parka in reševalne ter medicinske opreme
Po zelo slabem stanju, ki je leta 2000 zahte- valo pripravo sanacijskega programa lahko danes rečejo, da so bili v celoti uspešni. Že ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so ujeli korak s časom in so imela vsa vozila EU stan- darde. Danes imajo 20 sodobno opremljenih vozil. Imajo tudi 2 motorja in usposobljenih 5 reševalcev za delo na motorju.
Izgradnja oziroma pridobitev novih prostorov
Edino v tej točki, na katero pa sami lahko najmanj vplivajo, niso bili uspešni. Načrti so sprejeti in v prihodnosti jih čaka selitev dela dejavnosti (operativa z dispečerskim centrom) v prizidek urgentnega bloka, izgradnja se začenja in upajo, da bodo v novih prostorih vsaj v začetku naslednjega desetletja.
Kadri
V zadnjih letih so temeljito pomladili celo- tno ekipo reševalcev, saj so bili soočeni z zamenjavo generacij. Če ne bi bilo odsotnosti (zaradi bolniških, dopustov, izobraževanj ipd.) bi imeli dovolj ekip za vseh 20 vozil Tako pa običajno dela 16 ekip. V vsaki ekipi sta voznik in reševalec in oba imata praviloma zdra-
vstveno izobrazbo. O delovnem času bi težko kaj malega napisali, ker imajo gibljiv delovni čas, veliko različnih izmen in delovni čas res prilagajajo potrebam, kar jim omogoča izdelan računalniški program, ki spremlja celotno dejavnost.
Opažajo, da je klicev vse več in še posebej je izstopal letošnji maj. Petku, 11. maju, pravijo kar črni petek, saj je bilo takrat klicev največ v zadnjih 15 letih. Ker se njihova dejavnost širi, saj država fi nancira vedno nove programe za dvig kvalitete reševanja v primerih življenjske ogroženosti, je tudi zaposlovanje v porastu.
Varna in defenzivna vožnja
Lahko se pohvalijo, da imajo njihovi vozniki vedno manj prometnih nesreč v primerjavi s številom prevozov. Lani so ob 45.000 intervencah beležili 5 težkih prometnih nesreč.
Čeprav je to malo, je po besedah vodje re- ševalne postaje Andreja Finka tudi to preveč.
Ko naredijo analizo, zakaj je prišlo do nesreče, ugotovijo, da bi tudi to lahko preprečili. Zato dajejo poseben poudarek izobraževanju za defenzivno oziroma varno vožnjo. To ne pomeni, da reševalci vozijo po polžje, ampak, da se vedno prilagodijo razmeram na cesti in peljejo tako, da se pred oviro lahko zaustavijo.
Še posebej so na udaru reševalci na motorju, ki jih v dežju ne pošiljajo več na cesto.
Sodelovanje z javnostjo
Zavedajo se, da bo njihovo delo boljše in ga bodo ljudje – uporabniki tudi bolje razumeli in sprejemali, če ga bodo dobro poznali. Zato izkoristijo vsako možnost, da se predstavi- jo. So že stalni gost na dnevih odprtih vrat zdravstvene nege in odprta vrata imajo tudi za vrtce in šole, ki jih želijo obiskati in se seznaniti z njihovim delom.
Biserka Marolt Meden Andrej Fink je letos prejel Zlati znak, najvišje
priznanje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Končal je Srednjo zdravstveno šolo v Lju- bljani, diplomiral na visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, nato še na fakulteti za organizacij- ske vede v Kranju. Zdaj nadaljuje z magi- strskim študijem managementa urgentnih služb na George Washington University v ZDA.
Iz obrazložitve nagrade:
»Kot vodja Reševalne postaje je uvedel številne novosti na področju dela reševal- ne službe v Ljubljani in v Sloveniji kot npr.
projekt uporabe reševalnega motorja v nujni medicinski pomoči. Izvedel prvo disperzijo enot reševalne postaje, uvedel sodoben računalniški dispečerski center, informacij- sko povezal Reševalno postajo in Regijski center za obveščanje na telekomunikacijski ravni, realiziral projekt koordinacije nenujnih reševalnih prevozov v Ljubljani … Je velik po- budnik in podpira izobraževanje zaposlenih na področju reševalne službe tako v Ljubljani kot drugod v Sloveniji.
Razvoju reševalne službe in reševalcev v Sloveniji je pravzaprav posvetil svoje celotno dosedanje delo. Posebej pomembni so njegovi prispevki na področju dispečerstva v zdravstvu, sistema vodenja večjih nesreč in managementa reševalne službe, kjer je naredil kar nekaj pionirskih korakov. S tem je pomemben tudi njegov prispevek k razvoju zdravstvene nege in rasti medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji.«
Čeprav imajo vse porodnice pravico do prevoza v porodnišnico, jih prepeljejo manj kot 10 odstotkov.
Tudi porodi v vozilu so vse bolj redki. Zadnji je bil lani, ko so zaradi zastojev na Celovški pomagali roditi kar ob cesti.
Andrej Fink je nedvomno zaslužen, da je Reševalna postaja Ljubljana vedno boljša.
Koristno
Raznolikost dogodkov v UKC
Kljub neponovljivosti enkratnih dogodkov ima- jo le-ta dolgotrajen učinek. Preko pomembnih posameznikov dosegamo najrazličnejše javnosti, preko medijev tudi splošno javnost.
Z dogodki dosegamo tudi tiste skupine, ki jih običajno ne, zato je načrtovanost in dobra organizacija ključna za vse dogodke v UKC.
V UKC se srečujemo z najrazličnejšimi vrsta- mi dogodkov, pa naj jih razvrstimo:
Obiski tujih strokovnjakov:
• UKC obiščejo številni posamezniki in delegacije iz drugih bolnišnic in zdravstve- nih institucij. Njihov namen je predvsem izmenjava izkušenj, predstavitev našega in njihovega dela.
• prihod tujih zdravnikov, ki v UKC uvajajo nove metode dela.
Predavanja, simpoziji, interna izobraževanja
• Na večjih simpozijih in predavanjih, ki so namenjeni predvsem strokovni javnosti in se dogodijo v UKC, nastopajo številni ugledni govorci, predavatelji, častni gostje, ki si zaslužijo ustrezno pozornost.
Donatorski dogodki
• Na klinikah, kliničnih oddelkih in institutih potekajo manjši ali večji donatorski sprejemi predstavnikov podjetij. Vsak dogodek zah- teva vabilo, obveščanje, scenarij, zahvalo in ustrezen protokol.
Interni dogodki
• Nekateri interni dogodki kot npr. jubileji, prenovljeni oddelki, nove aparature, nov program, reorganizacije, visok jubilej posa- meznikov, praznovanja, strokovni dosežki, prav tako zaslužijo pozornost.
Vsi dogodki nam dajejo možnost grajenja, ohranjanja in poglabljanja odnosov z različni- mi javnostmi in so namenjeni nadaljevanju že obstoječega partnerskega ali donatorskega odnosa ali pa vzpostavljanju novega.
Vabilo
Na službene, družabne pogostitve ter na slav- nostna srečanja vedno vabimo pisno. Vabilo vsebuje razlog za povabilo, datum in dan, uro začetka srečanja, vrsto pogostitve, kraj sreča- nja ter prošnjo za čimprejšnji odgovor. Vabilo mora biti ustrezno opremljeno z logotipom zavoda (UKC!), potreben je čitljiv podpis (funkcija, položaj) osebe, ki vabi na srečanje.
Vabilo pošljemo najmanj teden dni pred izvedbo, priporočljivo pa je vsaj nekaj tednov pred predvidenim dogodkom. Žaljivo je, če vabila pošljemo le nekaj dni pred prireditvijo.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti seznamu vabljenih. To je odvisno od vrste Polona M. Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., vodja Službe za odnose z javnostmi
Protokolarna srečanja v UKC
V UKC se pogosto srečujemo z odločevalci, predstavniki farmacevtske industrije, donatorji, strokovnjaki iz tujine in
drugimi pomembnimi osebami, ki pridejo v KC na obisk, ogled, formalno druženje ali pa na strokovno srečanje. Na
najrazličnejših dogodkih jih pozdravimo in sprejmemo. Dogovorjena pravila, ki so namenjena dobremu, lepemu in
primernemu obnašanju, gradijo ugled in zaupanje v našo ustanovo.
Koristno
dogodka, vendar je priporočljivo, da povabi- mo svoje predstojnike kot tudi vodstvo UKC.
Novinarje vabimo preko elektronskega medija ali pisnega vabila ter izključno preko Službe za odnose z javnostmi in ne ustno ali preko znancev. Pri donatorskih dogodkih je potreb- no datum predhodno uskladiti z donatorjem.
Kadar dogodki vključujejo kulturne prireditve, je kulturni program del vabila.
Sedežni red
Organizator je med drugim zadolžen tudi za ustrezen sedežni red udeležencev, ki ga vedno pripravimo vnaprej. Če je število ude- ležencev manjše, jih z usmerjanjem povabimo na omenjeni sedež, če pa je število večje, so prostori označeni z njihovimi imeni in priimki.
S sedežnim redom seznanimo udeležence.
Gostitelj ima vedno osrednje mesto. Drugi udeleženci se po pomembnosti razvrstijo na njegovo levo in desno stran. Glavni gost sedi na desni strani gostitelja. Gostom nameni- mo vedno boljša mesta kot sebi. Predvsem moramo poskrbeti, da so ta mesta lahko dostopna in pri posedanju in vstajanju ni treba motiti drugih udeležencev. Kadar pripravljamo srečanje ljudi, ki so po pomembnosti vsi enaki, naredimo vrstni red po abecednem seznamu priimkov udeležencev.
Pozdravljanje, predstavljanje
Pravila klasičnega bontona so preprosta:
• moški pozdravi žensko,
• mlajši pozdravi starejšega,
• podrejeni pozdravi nadrejenega.
Kdor vstopi v prostor, pozdravi prvi, ne glede na starost, spol ali pomembnost. S pozdravom
želimo ljudem pokazati, da so dobrodošli.
Ob tem ne smemo pozabiti na akademske naslove in tituliranje.
Pri predstavljanju posebej pazimo na imena in priimke ter akademske naslove. Pri pred- stavljanju nam bodo pomagale tudi vizitke.
Izročanje vizitke je hkrati tudi predstavitev organizacije, v kateri delamo. Službene vizitke moramo imeti vedno pri sebi, shranjene v kovinskih ali usnjenih etuijih, in jih izročamo vedno na začetku.
Vodenje ljudi po prostoru
Kadar moramo pospremiti posameznika ali skupino ljudi po hodniku, v drugo stavbo, v dvigalo ali skozi vrata, stopimo pol koraka v desno od prvega človeka v vrsti. Tako bomo lahko vodili in se hkrati pogovarjali. Če je prostor dovolj širok, so gostje na naši desni strani. V dvigalo stopimo najprej mi in tudi prvi izstopimo. Vrata vedno pridržimo, da lahko gostje vstopajo. Gostu dajemo prednost tudi pri vstopanju v vozilo in pri izstopanju.
Promocijski materiali,
protokolarna in poslovna darila
Namen daril je izkazovanje spoštovanja drug drugemu ob najrazličnejših priložnostih.
Obdarovanje ne sme biti prebogato, lahko pa je simbolično s pridihom osebne note.
V UKC je na voljo kar nekaj promocijskih materialov; za tuje goste je v Službi za odnose z javnostmi na voljo predstavitvena zloženka v angleščini, ki vsebuje osnovne informacije o našem delovanju, primerna za najrazličnejše priložnosti. Prav tako je na voljo simbolično
darilo; skodelica v lični embalaži z napisom UKC, ki jo lahko podarimo gostu v spomin na njegovo predavanje ali obisk v zavodu. V ne- katerih oddelkih v klinikah imajo svojo knjigo vtisov. Splošna knjiga vtisov pa je na voljo tudi na upravi. Vanjo gost napiše svoje vtise in se podpiše.
Zahvala
Vse prevečkrat na koncu dogodka pozabimo na zahvalo vsem, ki so pri organizaciji sodelo- vali, kot tudi gostom, ki so se srečanje udeležili.
Javna zahvala izrečena na začetku ali na koncu je pomemben element vsake prireditve.
Po vsakem obisku pa je vljudno, če se častne- mu gostu, predavatelju tudi pisno zahvalimo ter mu to nemudoma tudi pošljemo.
Viri: Stella Aleksandra, 100 zlatih pravil bonto- na, Mladinska knjiga, 2005
Ana Nuša Kneževič, Se znamo obnašati?, Mladinska knjiga, 2005
Ne pozabite na govorico telesa, ki ni nikoli zlagana, saj je odmev naših misli in čustev!
Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike je iz združenih sredstev amor- tizacije UKC nabavil ultrasonični aspirator Integro v vrednosti 43.632,65 EUR.
Očesna klinika je iz združenih sredstev amortizacije UKC nabavila OCT - optično napravo za globinsko slikanje mrežnice v plasteh v vrednosti 75.089,92 EUR.
Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinikeje iz združenih sredstev amortizacije UKC nabavil anestezijski aparat Primus v vrednosti 58.398,00 EUR.
Enak aparat je dobila tudi Ginekološka klinika.
Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike in Stomatološka kli- nika pa sta iz združenih sredstev amortizacije UKC in sredstev samoplačnikov nabavila dva zobozdravniška stola in premično dentalno enoto v vrednosti 43.632,65 EUR.
Služba za odnose z javnostmi
Nova oprema
v vrednosti nad 21.000 evrov (5 milijonov tolarjev), dobavljena od 15. maja do junija 2007
Intervju
Kako bi na kratko povzela poslanstvo vašega društva?
Društvo želi s svojim delovanjem prispevati h krepitvi zdravja, k osebni in strokovni rasti članstva ter dejavno sodelovati pri uveljavljanju sprememb, ki jih narekujejo razvijajoči se po- klic oz. profesija zdravstvene in babiške nege ter družbene potrebe.
V zadnjem času zasledimo vedno večje odpiranje društva širši družbeni skupnosti, prebivalcem Ljubljane in okolice. Kakšne so vaše konkretne aktivnosti?
Najbolj prepoznavne in konkretne akcije so
vodena gibalna vadba, ki vključuje merjenje srčnega utripa v mirovanju, vsak četrtek na sedežu društva in vsako sredo na vrhu Šmarne gore. Gre za svetovanje za zdrav življenjski slog in pravilne gibalne aktivnosti, delamo v sodelovanju s športnim pedagogom, več informacij je na spletu www.drustvo-med- sester-lj.si.
Naši člani in njihovi bližnji so aktivni tudi na področju izletništva, pohodništva in drugih oblik rekreacije, torej aktivnega preživljanja prostega časa. Že več let poteka redna vadba joge, zadnji dve tudi poslušanje planetarnega gonga, sicer pa številne aktivnosti, objavljene v dosegljivih medijih (Utrip, Odmev, spletne strani).
Društvo se aktivno vključuje v sodobna dogajanja v slovenskem zdravstvu, naj gre za sodelovanje pri pripravi zakonodaje na področju zdravstva ali v primerih drugih dejavnosti in dogodkov, ki potekajo v okviru Ministrstva za zdravje. Na katere dejavnosti ste še posebej ponosni?
Ponosni smo na naše članstvo, sicer pa na vsebine, ki jih uspemo nuditi tistim, ki so jim pr- venstveno namenjene, torej našemu članstvu:
tako razvili smo raziskovalno dejavnost, ki je podlaga za različne projekte in aktivnosti. Tako smo začeli z raziskovanjem nasilja na delov- nem mestu leta 1999 in nato ustanovili stalno Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi; gre za kontinuirano vodenje tovrstnih aktivnosti, ki imajo podlago v rezultatih našega raziskovalnega dela, tudi sodelovanje na področju zakonodaje.
Temeljito smo raziskali populacijo medicinskih sester v Sloveniji, ne samo, od kod prihajamo in kdo smo, tudi naš karierni razvoj in kakovost življenja nasploh: skozi sklope o zadovoljstvu na delovnem mestu, vrednotah, samopodobi, odnosu do zdravja, zdravstvenih navad, gibal-
nih aktivnosti, prostem času, uporabi kulturnih dobrin in drugem smo dobili celovit vpogled v poklicno skupino. Ob vprašanju npr., ali smo medicinske sestre srečne in ob primerjavi z raziskavo SJM (Slovensko javno mnenje), smo prišli do ugotovitev, da smo medicinske sestre v povprečju za oceno (7,7) srečnejše od povprečnega Slovenca oziroma Sloven- ke. Naslednje leto smo posebno pozornost posvetili komplementarnemu in naravnemu zdravilstvu v zdravstveni negi, kar je bilo pred leti prava tabu tema. Posledično smo po treh simpozijih in izdaji knjige ustanovili pri društvu odbor, ki deluje na tem področju, med drugim tudi pri pripravi zakonodaje.
V društvu ugotavljamo, da smo kot del civilne družbe vedno bolj upoštevani in vabljeni k sodelovanju v različnih projektih. Ravno te dni smo pripravili pripombe na Zakon o pacien- tovih pravicah in ugotavljamo, da so na MZ temeljito preučili naše pripombe,prav tako smo se poglobili v Strateške cilje in ukrepe za plan zdravstvenega varstva, v Zakon o zdravniški službi in drugo.
Etika v zdravstveni negi pa je bila tema, ki nas je zaposlovala nekaj let; spet obširna vseslo- venska raziskava, tudi lastna publikacija in še prevod knjige o etiki prof. dr. Verene Tschu- din, mednarodno uveljavljene strokovnjakinje in urednice strokovne revije »Nursing Ethics«, s katero veliko sodelujemo. Etika je vedno bolj aktualna in se dotika vseh poklicnih skupin v zdravstvu. Povezana je s številnimi dilemami, ali delamo dobro in prav kot tudi z izgoreva- njem na delovnem mestu kot posledica slabe vesti. Od tedaj dalje so naše stalne delavnice etike v zdravstveni negi zelo dobro obiskane.
Lani smo končali z raziskovanjem med- poklicnega sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami, kjer smo skupaj s Slovenskim zdravniškim društvom in Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani dodobra raziskali omenjeno temo, naredili simpozij z medna- rodno udeležbo in projekt prediskutirali tudi z zdravniki. Želimo sodelovati pri oblikovanju izobraževalnih kurikulumov za skupno izobra- Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana
Nagrajenci mesta Ljubljane
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (v nadaljevanju DMSBZT) je 9. maja iz rok župana mesta Ljubljane g. Zorana Jankovića prejelo Nagrado glavnega mesta Ljubljana za leto 2007. Društvo že od leta 1997 uspešno vodi gospa Darinka Klemenc, diplomirana medicinska sestra, ki koordinira delo specialističnih ambulant na Polikliniki v UKC Ljubljana. Z njo smo se pogovarjali o dejavnostih društva, v katerega je vključena večina aktivnih in upokojenih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov UKC Ljubljana in širše ljubljanske regije.
»Naš moto je slediti željam, potrebam in pobudam član- stva in posebej vzpodbujati in podpirati izobraževanje in druge dejavnosti, kar vsi potrebujemo,« pravi predsednica društva Darinka Klemenc .
Iz utemeljitve nagrade glavnega mesta Ljubljane
Zaradi izjemnih dosežkov na področju zdravja in krepitve zdravega načina življenja, prispevka k ugledu in pomenu poslanstva in poklica, podobi in življenju v Mestni občini Ljubljana se društvu podeli nagrada glavnega mesta Ljubljane za leto 2007 ob njihovi 80- letnici delovanja.
Intervju
ževanje različnih poklicnih skupin, tudi skozi prizmo nenehnega izboljševanja kakovosti v zdravstvu ter tako prispevati k prijaznejšemu, učinkovitejšemu in kakovostnemu zdravstvu.
Trenutno je naša članica zelo aktivna pri prenovi profesionalne kartice ZZZS, ki bo vključevala tudi podatke o licenci izvajalca zdravstvene in babiške nege, kajti društvo je pred časom ostro protestiralo v zvezi z (ne) dostopom do zdravstvenih podatkov o bolni- ku s strani medicinske sestre.
Kakšni so vaši načrti letos, v naslednjih letih?
Želimo izpeljati zastavljeni program, narediti dober plan dela za prihodnje leto, prisluh- niti, kaj članstvo potrebuje, pričakuje. Med drugim želimo skromno, a dostojno obeležiti
osemdesetletnico delovanja in organiziranega združevanja medicinskih sester v ljubljanski regiji. 27. novembra letos bomo imeli na Ljubljanskem gradu slavnostno sejo in isti dan dopoldne mednarodni simpozij z okvirnim naslovom: zdravstvena nega včeraj , danes, jutri – skozi desetletja …. na Visoki šoli za zdravstvo. Raziskovalne moči bomo usmerili v neposredno raziskovanje strokovnih vsebin.
Prvo desetletno obdobje raziskovanja smo usmerjali v bolj družboslovne vsebine poklicne skupine medicinskih sester. Tako bomo ob pr- vem svetovnem kongresu medicinskih sester v Sloveniji WCET (s področja enterostomalne terapije) junija drugo leto prispevali znanja, izkušnje in strokovnjake in pomagali raziskati kakovost življenja ljudi s stomo v Sloveniji.
Poseben poudarek dajemo izobraževanju, kjer občasno sodelujemo z različnimi izobra-
ževalnimi strokovnjaki doma in na tujem, z institucijami, ki se ukvarjajo s področjem zdra- vstva. Na področju mednarodnega sodelova- nja lahko z zadovoljstvom predstavimo naše izkušnje s sosednjimi državami, med drugim smo lani podpisali dogovor z Združenjem zdravstvenih delavcev R Srbije, kjer potekajo več let redne izmenjave strokovnjakov, tudi iz UKC. Za naše članstvo pa organiziramo številne aktivnosti za strokovni, karierni in osebni razvoj, tudi druženje v prostem času, kar nenazadnje pomeni boljše počutje na de- lovnem mestu, večjo učinkovitost in kakovost življenja nasploh.
Vedno večji poudarek dajemo sodelovanju s strokovnimi sekcijami pri Zbornici – Zvezi in za naslednje leto planiramo skupen projekt
»Tudi medicinske sestre rešujemo življenja«.
Naše članice in člani bodo imeli ob tem možnost iz teh vsebin pridobiti licenčne točke, prav tako s področja etike, kar bodo v bodoče obvezne vsebine za podaljševanje licenc. De- lavnice etike potekajo že nekaj let, poskusno tudi skupina za samopomoč in drugo.
V kratkem nas čaka selitev v nove društvene (najete) prostore na Poljansko cesto, kar pa, upajmo, ne bo v ničemer oviralo naše dejavnosti.
Posebno skrb namenjamo zgodovini zdra- vstvene in babiške nege in zadovoljni smo, da vsepovsod naletimo na razumevanje, tako npr. v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstvo Univerze v Ljubljani že več let sodelujemo pri skupnih projektih: simpozijih, raziskovanju, izdelavi diplomskih nalog, prav tako z nekate- rimi muzeji v Ljubljani, v zadnjem času tudi s TV Slovenija. S pomočjo kolegice, ki pokriva področje zgodovine, Irene Keršič Ramšak nastaja dokumentarna oddaja na TV Slovenija o življenju in delu Angele Boškin, prve šolane medicinske sestre pri nas. V društvenih pro- storih smo uredili tudi manjši muzej zdravstve- ne in babiške nege.
O društvu
Zametki delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana segajo v leto 1927.
Novembra 1927 je bil ustanovni občni zbor
»Organizacije absolventk šole za sestre v Zavodu za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani« . S tem je bila medicinskim sestram dana podlaga za organizirano delovanje.
Društvo so vodile:
Marija Oblak, Maruša Šolar, Marija Vujišič,
Mira Pridgar, Olga Pivk – Vidmar, Vida Saje, Marije Bulatovič, Marije Pepevnik in Jelka Mlakar.
Leta 1997 je postala predsednica DMSBZTLJ Darinka Klemenc. Njen mandat se s ponovno izvolitvijo v letu 2001 nadaljuje. Število član- stva je v letu 2001 naraslo na 4269 članov, trenutno jih je preko 4600. Skupaj z ožjim vodstvom (društvo ima tri podpredsednike : Petra Požuna, Zdenko Dovč in mag. Andrejo Kvas in odlično tajnico Irmo Kiprijanović), ak- tivnima tako Izvršnim kot Upravnim odborom (s skupaj več kot petdesetimi člani), je postavila
jasno vizijo, poslanstvo in strategijo delovanja društva, povečala število članstva, razširila po- dročje delovanja, posegla v aktualna dogajanja na področju zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru in izven njega, in vnesla dinamiko proaktivnega delovanja. Prepričana je, da je bistvo uspešnega delovanja društva v zaupanju v ljudi, v njihovem entuziazmu in odkriti komunikaciji.
Dobro delo društva je rezultat dobrega timskega dela skozi dolga desetletja. Skupina ožjega vodstva društva na podeli- tvi nagrade na Gradu 9. maja 2007.
Predstavljamo
Organizacija službe
V Službi za oskrbo s perilom se prepletajo aktivnosti dnevne oskrbe bolniških oddelkov z bolniškim perilom, oskrba zaposlenih s čistimi delovnimi oblekami in storitve šiva- nja. V službi je 21 zaposlenih (vodja službe, razdeljevalke delovnih oblek in šivilje). Službo vodi gospa Danijela Kralj, dipl. san. inž., ki med drugim dnevno skrbi za koordinacijo oskrbe z bolniškim perilom glede na potrebe bolniških oddelkov in storitvami pranja pralnice Periteks.
Šestnajst zaposlenih na delovnem mestu raz- deljevalka delovnih oblek skrbi za izdajo čistih delovnih oblek na petih lokacijah, ki poteka po sistemu: »daj-dam«. V mesecu decembru 2006 se je službi priključila enota šivalnica, kjer so zaposlene štiri šivilje, ki skrbijo za sto- ritve šivanja. Dejavnost šivalnice je usmerjena predvsem v izdelavo posameznih artiklov po meri oziroma izdelavo izdelkov, ki so sprecifi čni za potrebe bolnikov na določenem oddelku. Npr. na Kliničnem odelku za plastič- no kirurgijo in opekline šivilja dnevno opravlja šivanje elastičnih rokavic, trebušnih pasov in nogavic po meri. Poleg tega izvajajo šivilje še razna manjša popravila kot so: menjave zadrg, ožanje posameznih artiklov, krpanje itd.
Ukrepi za izboljšanje preskrbe s perilom
V letu 2005 so se medicinske sestre pri izva- janju zdravstvene nege pogosto srečevale z pomanjkanjem bolniškega perila. V letu 2006 in 2007 smo v službi za oskrbo s perilom pristopili k izvajanju ukrepov za izboljšanje za- dovoljstva uporabnikov (bolnikov in zaposle- nih). Ob internih strokovnih nadzorih so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri rokovanju s perilom. Velik problem predstavlja sledenje perila zaradi slabega lastnega nadzora nad oddajo umazanega perila v pralnico in pre- vzem čistega (opranega) perila. Medicinske sestre/higieniki na oddelku so dolžne dnevno skrbeti za nadzor nad prejetim in naročenim bolniškim perilom, ter nad zalogami na oddel- ku. Prav tako se v proces kontrole vključuje koordinatorica za oskrbo s perilom, ki ciljno in nenapovedano kontrolira stanje prejetega in naročenega perila.
Za rešitev problematike odtujitve bolniškega perila s prevozi bolnikov v druge zdravstvene zavode oziroma domov, smo v mesecu marcu 2007 uvedli uporabo obrazca reverz za izpo- sojeno bolniško perilo. Obrazec je bil potrjen na drugi seji strokovnega Sveta zdravstvene
nege. V mesecu aprilu 2007 smo pričeli tudi z vodenjem evidence izdanih rjuh v Urgen- tnem kirurškem bloku.
Kot nadaljnji preskok v kakovosti nadzora in sledenja bolniškega perila imamo v načrtu uvedbo računalniškega sistema sledenja bolniškega perila in delovnih oblek s pomočjo informacijske in RFID tehnologije. Izboljšanje nadzora nam nalaga tudi Služba za notranjo revizijo v porevizijskem poročilu o popravljal- nih ukrepih v procesu oskrbe s perilom.
Novosti
na področju delovnih oblek
Na podlagi pravilnika o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni obleki deluje komisija za izbor delovne obleke, obutve in osebne varovalne opreme. Zaradi prepoznavnosti poklicne skupine bolničar/ka in spremljevalec/
ka bolnikov smo v letu 2007, v okviru sestan- ka delovne komisije za izbor delovne obleke, pričeli z razgovori o novem artiklu delovne obleke za to poklicno skupino. Člani komisije so potrdili osnovni kroj delovne obleke, ki jo predstavlja tunika, krilo in hlače. Model je enak kot obstoječi kroj za zdravstveno nego, razlika je le v kombinaciji barv - bela in svetlo modra - pri tuniki. Tako je tunika v osnovi bele barve, vratni izrez je svetlo modre barve in robovi rokavov so v svetlo modri barvi. Spodnji del delovne obleke je v enotni svetlo modri barvi kot jo uporablja zdravstvena nega.
Zaradi nezadovoljstva z obstoječim krojem tunike se pojavljajo dileme glede nabave tunik na zapenjanje, zato si bo delovna skupina pridobila tudi dodatne informacije in izkušnje uporabnikov drugih bolnišnic. Na osnovi preučitve tehtnih argumentov za ali proti na- bavi delovne obleke na zapenjanje, se bomo odločili o nadaljnih aktivnostih.
Danijela Kralj, dipl. san. inž., vodja Službe za oskrbo s perilom
Služba za oskrbo s perilom
Služba za oskrbo s perilom je do decembra 2006 delovala v sklopu Službe za higieno prostorov in opreme. Od
decembra 2006 je samostojna služba v okviru Oskrbovalnih služb UKC. S tem je postalo poslovanje službe tudi bolj
kakovostno in transparentno.
Utrip UKC
Delo fi zioterapevta je pretežno ambulantno.
Ambulantno fi zioterapijo obiskujejo bolniki po poškodbah, boleznih, operacijah in posegih, ki imajo za posledice brazgotine, edeme, opekli- ne, bolečine, spazme in pareze. Ti lahko ovirajo funkcijo očesnih mišic (dvojna slika), funkcijo vek (onemogočijo utripanje vek in povzročijo težave z vidom), mimičnih in žvečnih mišic in otežijo izvajanje dnevnih aktivnosti (požiranje sline, pihanje). Poleg tega, da povzročajo teža- ve z vidom in ovirajo vsakodnevne aktivnosti, spremenijo tudi vizualni izgled in estetsko podobo bolnika, kar močno vpliva na njego- vo psihološko stanje. Bolnik se zapira vase, izogiba se socialnim stikom in komunikaciji.
Poleg glavnega razloga, z zgodnjo obravnavo doseči boljše in hitrejše rezultate, je preprečitev socialne izolacije dodaten razlog za čimprejšnjo vključitev v fi zioterapevtsko obravnavo. Na fi zi- oterapiji srečuje bolnike s podobnimi težavami, kar ima nanj pozitiven vpliv.
Obravnava takšnega bolnika zahteva timsko delo zdravnika, medicinske sestre, fi zioterapev- ta, delovnega terapevta, psihologa idr. Pozabiti pa ne smemo tudi na sodelovanje bolnikovih svojcev.
Bistveni element fi zioterapevtske obravnave je ocena bolnikovega stanja. Na podlagi začetne ocene se skupaj s pacientom oblikujejo plan dela in cilji fi zioterapevtske obravnave. Med terapijo se bolnikov napredek spremlja z vme- snimi ocenami (objektivna potrditev napredka), na podlagi katerih se obravnava lahko spreme- ni. Končna ocena ob zaključku rehabilitacije, ki vključuje tudi fotografi ranje bolnika, je dober pokazatelj uspešnosti izbrane terapije.
Fizioterapevtske metode in tehnike, ki so za vsakega bolnika izbrane individualno in prilago- jene njegovemu trenutnemu stanju, so:
• AKTIVNO in AKTIVNOASISTIRANO GIBANJE za krepitev oslabelih mišic, ohra- njanje trofi ke in gibljivosti paretičnih očesnih in obraznih mišic, za raztezanje brazgotin, ohranjanje elastičnosti kože po opeklinah, zmanjšanje bolečine, spodbuditev cirkulacije in zmanjševanje oteklin.
• MASAŽA kot učinkovito sredstvo pri motenem krvnem in limfnem obtoku, motnjah celjenja, brazgotinjenju, bolečinah. Ena izmed tehnik manualne masaže je LIMFNA DRE-
NAŽA (LD), ki vpliva tako na avtonomni živčni sistem, imunski sistem, zmanjšanje bo- lečine kot tudi na mikrocirkulacijo (drenažni učinek). LD je učinkovita pri lokalnih edemih orbitalnega področja, hematomih, po okulo- plastičnih operacijah, opeklinah, brazgotinah, parezah obraznega živca.
• TERAPEVTSKA ELEKTRIČNA STIMU- LACIJA pri prizadetem obraznem živcu za upočasnitev propadanja deinerviranih obraznih mišic in PROTIBOLEČINSKA STIMULACIJA bolečega mesta po ope- racijah, poškodbah. Z različnimi oblikami diadinamičnih tokov se doseže analgetični, spazmolitični učinek, izboljšanje cirkulacije in zmanjšanje edema.
• LOKALNO OGREVANJE (tople obloge, obsevanje z IR-svetlobo) in OHLAJEVA- NJE (hladne obloge) vplivata na kožo in podkožje, na cirkulacijo, zmanjšata bole- čino in spastičnost mišic. Hladne obloge zmanjšajo edem, tople povečajo raztegljivost kolagena.
• PREVENTIVNI PROGRAM pri osebah z refraktivnimi motnjami, endokrinimi oftal- mopatijami, osebah z zvišanim očesnim pritiskom in glavkomom se osredotoča na sprostitev telesa in oči, gibljivost očesnih mišic, pravilno držo, gibanje ipd.
Bolnika, pri katerem rehabilitacija traja dalj časa, fi zioterapevt opozori in motivira, da naučeno na fi zioterapiji izvaja tudi doma; poudari pomen pravilne izvedbe vaj in vadbe pred ogleda- lom, ki daje povratno informacijo o obsegu in kvaliteti giba.
Fizioterapevt na Očesni kliniki se srečuje tudi z osebami po enukleaciji očesnega zrkla. Do- ločen čas po enukleaciji oz. ko se tkiva dobro zacelijo jim vstavimo začasno očesno protezo iz fonda serijskih protez. To protezo oseba nosi, dokler se ji ne izdela stalna očesna proteza po meri t.i. individualna proteza. Namen nošenja začasne proteze je pravilno oblikovanje očesne vrečke po enukleaciji in priprava na nošenje stalne očesne proteze, lepša funkcija vek (zgor- nji veki se omogoči lepše drsenje) in povrnitev estetskega izgleda. Osebe po enukleaciji imajo lahko težave z mimičnimi mišicami in slabšo funkcijo vek, zato se jih takoj po operaciji nauči vaj za mimične mišice in vaj za krepitev vek.
Marjana Šuštar, dipl. fi zioterapevtka
Fizioterapija na očesni kliniki
Fizioterapija na Očesni kliniki v Ljubljani je specifi čno področje fi zioterapije, ki poleg obravnave oči in njihove ožje okolice obravnava področje glave in sprednjega dela vratu.
Bolnik s parezo obraznega živca pred fi zioterapijo
Bolnik po fi zioterapiji
Bolnik z brazgotino pred fi zioterapijo
Bolnik po fi zioterapiji
