Vpogled v Prometno geografski vidiki nove državne meje

(1)

PROMETNO GEOGRAFSKI VIDIKI NOVE DRŽAVNE MEJE

A n d r e j Č e m e * , S t a n k o P e l e * *

Izvleček UDK 911.3:656(497.12) Prikazane so osnovne prometno geografske značilnosti meja Slovenije in najnovejše spremembe v obsegu, prostorski usmeritvi in strukturi prometnih tokov med leti 1985-1992 na magistralnih in regionalnih cestah ter

izbranih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji.

Ključne besede: Geografija prometa, prometni tokovi, slovensko hrvaška meja. mejni prehodi

Abstract UDC 911.3:656(497.12) TRANSPORT-GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE NEWSTATE BORDER

The article presents basic transport geographie characteristics of Slovene borders and contemporary changes of transport flows between 1985 and 1992 at the road network and selected border crossings at Slovene-Croat border

Kay words: Transport geography, traffic flows. Slovene-Croat border border crossings

N E K A T E R E P R O M E T N O G E O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I O B Č I N O B S L O V E N S K O - H R V A Š K I M E J I

O b s l o v e n s k o - h r v a š k i meji leži 17 občin, ki se p o stopnji m o t o r i z a c i j e z e l o razlikujejo.

O b č i n a M e t l i k a j e imela leta 1991 3.208 o s e b n i h vozil, o b č i n a Ptuj p a 2 3 . 7 0 9 . V 17.

o b č i n a h j e bilo 178.201 o s e b n i h vozil, kar j e p r e d s t a v l j a l o slabo četrtino ( 2 3 , 6 % ) vseh o s e b n i h vozil v Sloveniji. Z a t o j e bila tudi o b r e m e n i t e v m a g i s t r a l n e g a in r e g i o n a l n e g a p r o m e t n e g a o m r e ž j a zelo raznolika, od 4 2 o s e b n i h a v t o m o b i l o v n a k m m a g i s t r a l n i h in r e g i o n a l n i h cest v občini M e t l i k a do 2 9 2 v občini P i r a n . S a m o o b č i n a Piran in K o p e r sta imeli v e č j o g o s t o t o od s l o v e n s k e g a p o v p r e č j a , ki j e z n a š a l a 124 o s e b n i h v o z i l n a k m m a g i s t r a l n i h in regionalnih cest.

Železniški potniški in blagovni p r o m e t p o t e k a t a v vseh o b č i n a h , r a z e n v o b č i n i Piran, ki n i m a ž e l e z n i š k e g a omrežja, v občinah K o č e v j e in R i b n i c a pa p o t e k a s a m o b l a g o v n i p r o m e t . Leta 1991 j e bilo n a 6 9 . železniških postajah ( 3 2 , 0 % vseh postaj v Sloveniji) v 16. o b č i n a h o b s l o v e n s k o - h r v a š k i meji o d p r a v l j e n o 2,04 milijone potnikov, kar j e p r e d s t a v l j a l o 1 5 , 3 % vseh p o t n i k o v v Sloveniji. Ž e l e z n i c a j e imela največji p o m e n v p o t n i š k e m p r o m e t u o b č i n : N o v o m e s t o , Č m o m e l j , O r m o ž in Ptuj, kjer j e bilo o d p r a v l j e n i h v e č kot 5 5 % v s e h p o t n i k o v

• Dr., d o c . Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 610000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO.

*• Dr, samostojni raziskovalec, Prevoje 19, 61225 Lukovica, SLO.

(2)

v o b m e j n i h o b č i n a h . K l j u b t e m u p a j e b i l o s a m o v o b č i n a h Č r n o m e l j in N o v o m e s t o o d p r a v l j e n i h več p o t n i k o v n a železnici od o b č i n s k e g a p o v p r e č j a ( 2 7 2 . 0 0 0 ) v Sloveniji.

Tab. 1: Stopnja m o t o r i z a c i j e in g o s t o t a magistralnih in r e g i o n a l n i h cest v o b č i n a h o b s l o v e n s k o - h r v a š k i meji leta 1 9 9 1 *

T h e d e g r e e of M o t o r i z a t i o n and the Density of Magistral a n d Regional R o a d N e t - w o r k in t h e F r o n t i e r C o m m u n i t i e s at t h e S l o v e n e - C r o a t B o r d e r 1991

O b č i n e O s e b n a vozila P r e b i v a l c i / o s e b n o G o s t o t a m a g . + r e g .

C o m m u n e s P r i v a t e cars v o z i l o cest k m / k m 2

Inhabitants/private Density m a g . + r e g . car r o a d s k m / k m 2

B r e ž i c e 6 6 8 4 3 0,28

C e r k n i c a 4 6 5 7 3 0,14

Č m o m e l j 4 4 8 9 4 0,12

Ilirska B i s t r i c a 4 7 3 8 3 0,22

K o č e v j e 5 0 7 9 3 0,15

K o p e r 18937 2 0,32

K r š k o 7 7 5 3 3 0,23

L e n d a v a 5 8 2 4 4 0 , 2 9

L j u t o m e r 4 5 4 9 4 0,27

M e t l i k a 2 0 8 4 4 0,38

N o v o m e s t o 17330 3 0,21

O r m o ž 3 4 5 1 5 0,20

Piran 6 4 4 3 2 0,48

Ptuj 16348 4 0,25

R i b n i c a 3 3 9 2 3 0,16

S e ž a n a 9 7 3 0 2 0,24

Šmarje pri J e l š a h 7 1 8 8 4 0,27

S L O V E N I J A 5 9 4 2 8 9 3 0,23

* Statistični podatki po občinali, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992

V Ž e l e z n i š k e m b l a g o v n e m p r o m e t u j e bilo n a o b m o č j u o b m e j n i h o b č i n n a l o ž e n i h in r a z l o ž e n i h 6,3 milijone ton b l a g a ali kar 4 3 , 2 % v s e g a blaga v Sloveniji. Pri t e m gre za izrazito v l o g o K o p r a , kjer so naložili in razložili k a r 56,2% v s e g a b l a g a na železnici v o b m e j n i h o b č i n a h . V občini K o p e r so tega leta n a sploh naložili in razložili največ b l a g a v Sloveniji. O b č i n e K o p e r , Ptuj, K r š k o , O r m o ž in N o v o mesto so imele n a d p o v p r e č n i blagovni p r o m e t na železnici, saj j e bilo v teh o b č i n a h n a l o ž e n e g a in r a z l o ž e n e g a več b l a g a k o t j e b i l o o b č i n s k o p o v p r e č j e ( 2 7 5 . 0 0 0 t ) v Sloveniji. V o b č i n a h Ribnica, Metlika, C e r k n i c a ,

(3)

Tab. 2 : P r o m e t p o t n i k o v in blaga v ž e l e z n i š k e m p r o m e t u v o b č i n a h o b s l o v e n s k o - h r v a š k i meji leta 1 9 9 1 *

P a s s e n g e r and g o o d R a i l w a y Traffic in the Frontier C o m m u n e s at t h e S l o v e n e - C r o a t B o r d e r 1991

Ž e l e z n i š k e Odpravljeni B l a g o v n i N a l o ž e n o R a z l o ž e n

O b č i n e postaje potniki p r o m e t b l a g o b l a g o

v 1000 v lOOOt v lOOOt v lOOOt

C o m m u n e s R a i l w a y P a s s e n g e r s G o o d s L o a d e d U n l o a d e d

stations g o o d s g o o d s

B r e ž i c e 2 175 124 51 73

C e r k n i c a 2 7 7 2 4 10 14

Č m o m e l j 4 291 81 6 4 17

11.Bistrica 2 132 4 2 16 2 6

K o č e v j e 2 / 7 6 6 2 14

K o p e r 1 80 3 5 4 8 2 4 7 1 1077

K r š k o 3 2 2 1 5 8 7 128 4 5 9

L e n d a v a 1 3 88 4 3 4 5

L j u t o m e r 3 5 6 4 7 14 3 3

M e t l i k a 3 136 15 7 8

N o v o m e s t o 6 3 6 3 3 6 3 139 2 2 4

O r m o ž 9 2 6 7 4 1 9 114 3 0 5

Piran / ^/ ^/ ^/ ^/

Ptuj 6 2 5 4 5 9 7 169 4 2 8

R i b n i c a 2 / 14 10 4

S e ž a n a 12 194 91 4 4 4 7

Šmarje pri J. 11 3 3 5 188 9 0 9 8

S K U P A J 6 9 2 0 3 7 6 3 0 4 3 4 3 2 2 8 7 2

S L O V E N I J A 198 17171 14605 6 9 1 7 7 6 8 8

»Statistični podatki po občinah, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992

I l i r s k a B i s t r i c a in L j u t o m e r d e l e ž n a l o ž e n e g a in r a z l o ž e n e g a b l a g a n e p r e s e g a 1 % ž e l e z n i š k e g a b l a g o v n e g a p r o m e t a na slovensko-hrvaški meji. Ž e l e z n i c a j e imela v o b m e j n i h o b č i n a h večji p o m e n za o d v o z kot p a za d o v o z b l a g a . N a ž e l e z n i c i so n a m r e č v teh o b č i n a h naložili 3,4 t o n e blaga, ali skoraj p o l o v i c o v s e g a n a l o ž e n e g a b l a g a v Sloveniji ( 4 9 , 6 % ) , razložili p a 2,8 milijonov ton, ali 3 7 , 3 % v s e g a r a z l o ž e n e g a b l a g a v Sloveniji.

(4)

N O V A M E J A IN M E J N I P R E H O D I

Z o s a m o s v o j i t v i j o se j e j u ž n a in j u g o v z h o d n a meja S l o v e n i j e s p r e m e n i l a iz n o t r a n j e m e d r e p u b l i š k e v m e j o m e d d v e m a s a m o s t o j n i m a d r ž a v a m a i n j e s 5 4 6 k m najdaljša m e j a Slovenije. O d 1.160 k m slovenskih m e j a o d p a d e na s l o v e n s k o - h r v a š k o m e j o 4 7 , 0 % . P o dolžini sledi slovensko-avstrijska m e j a z 3 2 4 km ( 2 8 , 0 % ) , slovensko-italijanska z 2 0 2 k m ( 1 7 , 0 % ) in s l o v e n s k o - m a d ž a r s k a m e j a z 88 k m ( 7 , 6 % ) . Le 4 6 , 6 km meje p o t e k a p o morju.

Slovenija in H r v a š k a sta se d o g o v o r i l i , d a b o n a slovensko-hrvaški meji 16 m e d n a r o d n i h in 9 m e d d r ž a v n i h mejnih p r e h o d o v . G o s t o t a mejnih p r e h o d o v na novi državni meji j e torej približno taka kot na mejah Slovenije z drugimi državami. N e k o l i k o gostejši so le m e d n a r o d n i in m e d d r ž a v n i mejni p r e h o d i n a meji z Italijo.

Tab. 3 : S l o v e n s k a d r ž a v n a meja in mejni p r e h o d i S l o v e n e State B o r d e r and B o r d e r C r o s s i n g s

D o l ž i n a Število mejnih p r e h o d o v

m e j a v k m m e d n a r o d n i h m e d d r ž a v n i h na 1000 k m meje

T h e lenth N u m b e r of b o r d e r crossings

o f b o r d e r international state p e r 1000 k m

of b o r e d e r

Avstrija 3 2 4 8 6 4 3

Italija 2 0 2 10 3 6 4

H r v a š k a 5 4 6 16 9 4 6

M a d ž a r s k a 88 3 I 4 5

Skupaj 1160 37 19 4 8

T a b . 4 : M a g i s t r a l n e in r e g i o n a l n e ceste, ki p r e č k a j o s l o v e n s k o d r ž a v n o m e j o M a g i s t r a l B o r d e r a n d . R e g i o n a l R o a d s C r o s s i n g the S l o v e n e State B o r d e r

D o l ž i n a M a g i s t r a l n e R e g i o n a l n e Cestni

meja v k m ceste ceste p r e h o d i na

1000 k m meje

T h e lenth M a g i s t r a l Regional B o r d e r

of b o r d e r r o a d s r o a d s crossings p e r

1000 k m of b o r d e r

Avstrija 3 2 4 6 9 4 6

Italija 2 0 2 5 I I 7 9

H r v a š k a 5 4 6 10 17 4 9

M a d ž a r s k a 88 I 4 4 5

Skupaj 1160 2 2 41 5 4

(5)

P R O M E T N I T O K O V I N A S L O V E N S K O H R V A Š K I M E J I ( Š T E T J E P R O M E T A ) N a p o d l a g i p o d a t k o v o p o v p r e č n e m letnem d n e v n e m p r o m e t u vozil ( P L D P ) z a leti 1985 in 1992 s m o opredelili s p r e m e m b e v obsegu prometnih t o k o v iz Slovenije proti Hrvaški. Izbrali s m o 15 števnih mest, n e p o s r e d n o o b meji, n a m a g i s t r a l n i h in r e g i o n a l n i h cestah, ki prečkajo s l o v e n s k o - h r v a š k o m e j o .

G l e d e n a o b s e g c e l o t n e g a p r o m e t a leta 1 9 8 5 , bi lahko vsa š t e v n a m e s t a razvrstili v p e t skupin. V skupini z največjim P L D P so bile ceste: L j u b l j a n a - Z a g r e b ( 7 3 4 8 m o t o r n i h vozil), K o p e r - P u l a ( 6 2 5 0 ) in M a r i b o r - Z a g r e b ( 5 7 8 7 ) . V naslednji skupini sta bili cesti Postojna- R e k a ( 3 1 0 5 m o t o r n i h vozil) in T r s t - R e k a p o P o d g r a j s k e m p o d o l j u ( 2 8 2 0 ) . Sledita cesti K o p e r - B u z e t ( 1 5 6 5 ) in L e n d a v a - Č a k o v e c ( 1 6 1 7 ) . V s k u p i n o cest z nekaj več kot 1000 m o t o m i m i vozili v povprečju na leto na dan, p a so s p a d a l e ceste: Ptuj-Varaždin, C e l j e - K r a p i n a in N o v o m e s t o - K a r l o v a c . N a petih cestah j e bil p r o m e t manjši o d 1000 m o t o m i h vozil: K o č e v j e - D e l n i c e , Č r n o m e l j - K a r l o v a c , M e t l i k a - J a s t r e b a r s k o , B r e ž i c e - K l a n j e c in L j u t o m e r - M u r s k o Središče. Med tremi p o m e m b n e j š i m i cestami proti H r v a š k i s m o imeli torej še cel niz srednje in manj p o m e m b n i h , p o katerih j e p o t e k a l v g l a v n e m m e d d r ž a v n i (tedaj m e d r e p u b l i š k i ) in krajevni p r o m e t . To potrjuje tudi struktura p r o m e t a . D e l e ž d o m a č i h o s e b n i h vozil j e bil na cestah z največjim p r o m e t o m blizu ali k r e p k o p o d p o v p r e č j e m za vsa o b r a v n a v a n a števna mesta ( 5 0 , 6 % ) . N a s p r o t n o p a j e bil ta d e l e ž pri vseh cestah iz s k u p i n e z najmanjšim p r o m e t o m večji od 7 2 % . R a z m e r j e m e d o s e b n i m i in t o v o r n i m i vozili ni b i l o p o v e z a n o z o b s e g o m s k u p n e g a p r o m e t a . Največji j e bil d e l e ž t o v o m e g a p r o m e t a n a cestah C e l j e - K r a p i n a in L j u t o m e r - M u r s k o S r e d i š č e . Z e l o majhen j e bil ta d e l e ž n a eni najbolj p r o m e t n i h cest K o p e r - P u l a ( 1 3 , 3 % ) , p r e d v s e m zaradi v e l i k e g a d e l e ž a t u r i s t i č n e g a p r o m e t a . Najmanjši d e l e ž tovornih vozil j e prečkal s l o v e n s k o - h r v a š k o m e j o v O r m o ž u ( 1 2 , 1 % ) , k a r j e verjetno p o s l e d i c a omejitve za t o v o m i p r o m e t n a t a m k a j š n j e m m o s t u .

Z n a s t a n k o m n o v e d r ž a v n e m e j e , p r e d v s e m p a s s p r e m e n j e n i m i g e o p o l i t i č n i m i in g o s p o d a r s k i m i razmerami na območju nekdanje Jugoslavije pa tudi c e l o m e v z h o d n e E v r o p e , j e prišlo tudi d o s p r e m e m b e p r o m e t n i h t o k o v v smeri iz Slovenije proti H r v a š k i . P r o m e t ( P L D P ) s e j e zmanjšal p r e d v s e m n a d v e h najbolj o b r e m e n j e n i h cestah L j u b l j a n a - Z a g r e b in M a r i b o r - Z a g r e b , saj sta o b e evropski magistralni smeri zaradi v o j n e prekinjeni in lahko služita le še p o v e z o v a n j u dela H r v a š k e z E v r o p o . Po cestah L j u b l j a n a - Z a g r e b in Ljubljana- Iz o b e h p r e g l e d n i c j e r a z v i d n o , d a j e g o s t o t a magistralnih in r e g i o n a l n i h cest, ki p r e č k a j o slovensko-italijansko mejo, n e k o l i k o večja od gostote m a d n a r o d n i h in m e d d r ž a v n i h mejnih p r e h o d o v . N a drugih mejah j e gostota magistralnih in r e g i o n a l n i h cest, ki vodijo p r e k o m e j a skoraj p o v s e m e n a k a gostoti m e d n a r o d n i h in m e d d r ž a v n i h mejnih p r e h o d o v . M e j e z Avstrijo, H r v a š k o in M a d ž a r s k o so v fizičnem p o g l e d u torej p r i b l i ž n o e n a k o p r e h o d n e . Cestni prehodi so na teh mejah vsaj n a m e d d r ž a v n i ravni v p o v p r e č j u na vsakih 2 0 km.

S k l e p a m o torej, d a j e n o v a d r ž a v n a meja p o gostoti p r o m e m e g a o m r e ž j a in mejnih p r e h o d o v zelo p o d o b n a m e j a m a z Avstrijo in M a d ž a r s k o , zaostaja p a za s l o v e n s k o - i t a l i j a n s k o m e j o .

(6)

R e k a j e p o t e k a l tudi del p r o m e t a m e d Istro in Z a g r e b o m , saj j e bila cesta R e k a - K a r l o v a c zaradi b l i ž i n e kriznih (vojnih) o b m o č i j m n o g o k r a t p r e n e v a r n a . Kljub t e m u s e j e p r o m e t n a cesti L j u b l j a n a - Z a g r e b leta 1992 zmanjšal na komaj 6 2 , 7 % tistega iz leta 1 9 8 5 , n a cesti M a r i b o r - Z a g r e b pri P o d l e h n i k u p a celo le na 6 1 , 4 % . Zaradi tolikšnega zmanjšanja p r o m e t a n a d v e h n a j p r o m e t n e j š i h cestah s e j e zmanjšal tudi skupni P L D P za vseh 15 števnih m e s t , in sicer n a 8 3 , 8 % , hkrati p a p o v e č a l na n a p r o m e t n o manj o b r e m e n j e n i h smereh. N a j v e č j o rast p r o m e t a k a ž e j o p r o m e t n i c e na o b m o č j u M e t l i k e (v smeri proti j u g u j e bil indeks 170, v s m e r i proti v z h o d u p a 2 1 3 ) . T a k š n a rast p r o m e t a j e n e d v o m n o p o v e z a n a tudi s p o g o s t e j š i m i p r e h o d i m e j e z a r a d i vojnih r a z m e r v sosednji državi ( b e g u n c i , o s k r b o v a j e , d e l o itd.).

L e t a 1992 j e bil n a s m e r e h L j u b l j a n a - Z a g r e b , M a r i b o r - Z a g r e b in P o s t o j n a - R e k a p r o m e t p r i b l i ž n o 4 0 0 0 vozil d n e v n o ( 3 5 5 4 - 4 6 0 4 ) . V smeri N o v o m e s t o - K a r l o v a c , C e l j e - K r a p i n a in L e n d a v a - Č a k o v e c s e j e p r o m e t p o v e č a l na 1 8 3 9 - 2 7 9 4 m o t o r n i h vozil leta 1992. E d i n a izjema j e bila smer Trst-Reka, kjer s e j e promet zmanjšal. N a smereh z najmanjšim p r o m e t o m : K o č e v j e - R e k a , Č m o m e l j - K a r l o v a c in Brežice-Klanjec s e j e p r o m e t le m a l e n k o s t n o p o v e č a l o z i r o m a zmanjšal.

N a j v e č j e s p r e m e m b e j e b i l o opaziti v strukturi p r o m e t a pri razmerju m e d o s e b n i m i in t o v o r n i m i vozili. D e l e ž o s e b n i h vozil za vse o b r a v n a v a n e ceste j e bil leta 1985 7 9 , 6 % , leta

1992 p a k a r 9 0 , 3 % . K e r j e šlo za zmanjšanje o b s e g a t o v o m e g a p r o m e t a n a vseh števnih m e s t i h l a h k o s k l e p a m o , da j e to p o s l e d i c a prekinitve tranzitnega t o v o m e g a p r o m e t a in z m a n j š a n j a o b s e g a b l a g o v n e m e n j a v e Slovenije z d r ž a v a m i na o b m o č j u bivše J u g o s l a v i j e . N a j b o l j s e j e zmanjšal d e l e ž t o v o m e g a p r o m e t a n a cesti K o p e r - B u z e t , in sicer od 18,7%) n a s a m o 5,6%. Z a r a d i u p a d a t e g a p r o m e t a s e j e zmanjšal tudi skupni p r o m e t ( i n d e k s 9 5 ) . Z a r a d i vojnih r a z m e r se tujci o b m o č j u nekdanje Jugoslavije izogibajo, kar n a m n a z o m o p r i k a z u j e manjši d e l e ž tujcev na s l o v e n s k o - h r v a š k i meji. D e l e ž tujih osebnih vozil j e bil n a 15. števnih mestih leta 1985 2 9 , 0 % , leta 1992 p a le 1 9 , 2 % . D o največjega zmanjšanja j e prišlo n a s m e r i M a r i b o r - Z a g r e b . O d vseh vozil, ki so v povprečju d n e v n o peljala skozi P o d l e h n i k , j e b i l o leta 1992 tujih vozil le 22,1%, leta 1985 p a 5 3 , 0 % . P o d o b n o s e j e d e l e ž tujih o s e b n i h vozil zmanjšal tudi na cesti T r s t - R e k a , o d 4 6 , 0 % n a 2 4 , 7 % . E n a k o velja tudi z a s m e r P o s t o j n a - R e k a , kjer j e d e l e ž tujih osebnih vozil padel od 33,9% na 17,3%. Največji d e l e ž tujih o s e b n i h vozil j e bilo leta 1992 na cesti K o p e r - P u l a , kjer so tuja o s e b n a v o z i l a p r e d s t a v l j a l a skoraj tretjino vseh vozil ( 3 1 , 9 % ) . Cesti M a r i b o r - Z a g r e b in T r s t - R e k a sta kljub m o č n e m u zmanjšanju p r o m e t a še v e d n o imeli višja d e l e ž a tujih osebnih vozil k o t d r u g e c e s t e ( 2 2 , 7 % in 24,7%)) Še najbližja j i m a j e bila cesta K o p e r - B u z e t , n a kateri s e j e d e l e ž tujih o s e b n i h vozil celo precej p o v e č a l : od 1 4 , 2 % na [9,2%, a j e bil celoten p r o m e t n a tej cesti m a j h e n ( 1 4 9 2 m o t o m i h vozil leta 1992). D r u g e ceste s tako m a j h n i m p r o m e t o m so imele v g l a v n e m zanemarljiv delež tujega osebnega prometa. Najmanjši delež tujih osebnih vozil ( 0 , 8 % ) j e bil v smeri od M e t l i k e proti v z h o d u . Ti deleži so bili na cestah s s k r o m n e j š i m p r o m e t o m majhni že leta 1 9 8 5 , v e n d a r so se tudi na njih, z izjemo ceste K o p e r - B u z e t , še izdatneje zmanjšali. Deleži osebnih vozil z o b m o č j a nekdanje Jugoslavije so bili zelo visoki, višji o d d e l e ž a slovenskih in drugih tujih osebnih vozil skupaj na cestah ( Č m o m e l j - K a r l o v a c ,

(7)

N o v o m e s t o - K a r l o v a c , Ptuj-Varaždin in T r s t - R e k a . N a drugih cestah število o s e b n i h vozil iz n e k d a n j e Jugoslavije leta 1992 ni p r e s e g a l o števila d o m a č i h vozil.

P R O M E T N I T O K O V I N A I Z B R A N I H M E J N I H P R E H O D I H

N a podlagi ankete p r o m e t n i h tokov, opravljene n a izbranih mejnih p r e h o d i h . 3 1 . 7 . 1 9 9 2 ( M P Z , R U C , SCT, P N Z , 1992), lahko z a p i š e m o naslednje t e m e l j n e u g o t o v i t v e .

P r e k o 2 2 . mejnih p r e h o d o v v Sloveniji z Italijo (7 mejnih p r e h o d o v ) , Avstrijo (6 mejnih p r e h o d o v ) . M a d ž a r s k o (1 mejni p r e h o d ) in H r v a š k o (8 m e j n i h p r e h o d o v ) j e 3 1 . 7 . 1 9 9 2 p r e s t o p i l o meje v obeh smereh 8 5 . 0 2 7 m o t o r n i h vozil, m e d keterimi j e b i l o 7 9 . 8 1 9 o s e b n i h ( 9 4 , 0 % ) , 4 . 2 8 6 tovornih ( 5 , 0 % ) , 4 8 7 motorjev ( 0 , 6 % ) in 4 3 5 a v t o b u s o v ( 0 , 5 % ) .

Tab. 5: Število motornih vozil na mejnih p r e h o d i h Slovenije z Italijo, Avstrijo, M a d ž a r s k o in H r v a š k o 3 1 . 7 . 1 9 9 2 (prestop meje v o b e s m e r i ) *

C r o s s - B o r d e r Traffic by R o a d at the S l o v e n e B o r d e r s vvith Italy, A u s t r i a , H u n g a r y a n d Croatia 3 1 . 7 . 1 9 9 2

Mejni p r e h o d i M o t o m a vozila Motorji O s e b n a v o z i l a A v t o b u s i Tovornjaki

B o r d e r M o t o r M o t o r Private cars B u s e s Lorries

c r o s s i n g s vehicles cycles

Italija 3 2 0 8 9 2 7 2 2 9 8 4 0 160 1817

Avstrija 2 0 3 9 9 120 19527 4 9 7 0 3

M a d ž a r s k a 1098 3 9 1 9 12 164

H r v a š k a 3 1 4 4 1 9 2 2 9 5 3 3 2 1 4 1602

Skupaj 8 5 0 2 7 4 8 7 7 9 8 1 9 4 3 5 4 2 8 6

•Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992

N a o s m i h mejnih p r e h o d i h s H r v a š k o j e leta 1992 p r e s t o p i l o m e j o 3 1 . 4 4 1 m o t o r n i h vozil o z i r o m a več kot tretjina ( 3 7 , 0 % ) vseh motornih vozil č e z s l o v e n s k e m e j e , n a s e d m i h mejnih p r e h o d i h z Italijo 3 2 . 0 8 9 ( 3 8 , 0 % ) in na e n e m m e j n e m p r e h o d u z M a d ž a r s k o 1.098 ( 1 , 3 % ) . N a j v e č o s e b n i h vozil j e p r e s t o p i l o slovensko-italijansko m e j o ( 2 9 . 8 4 0 ) , n e k o l i k o manj s l o v e n s k o h r v a š k o ( 2 9 . 5 3 3 ) , sledili p a sta s l o v e n s k o - a v s t r i j s k a ( 1 9 . 5 2 7 ) in s l o v e n s k o - m a d ž a r s k a meja ( 9 1 9 ) . N a osmih mejnih p r e h o d i h s H r v a š k o j e m e j o p r e s t o p i l o v o b e smeri 3 1 . 4 4 1 m o t o m i h vozil, od tega 2 9 . 5 3 3 o s e b n i h vozil ( 9 4 , 0 % ) , 1.602 t o v o r n j a k o v ( 5 , 1 % ) , 2 1 4 a v t o b u s o v ( 0 , 7 % ) in 9 2 motorjev ( 0 , 3 % ) .

(8)

Tab. 6: Število m o t o m i h vozil na mejnih p r e h o d i h Slovenije in Hrvaške 3 1 . 7 . 1 9 9 2 (prestop m e j e v o b e s m e r i ) *

C r o s s - B o r d e r Traffic by R o a d at the S l o v e n e - C r o a t B o r d e r 3 1 . 7 . 1 9 9 2

Mejni p r e h o d i M o t o m a vozila Motorji O s e b n a vozila Avtobusi T o v o m j a k i

B o r d e r M o t o r M o t o r Private cars Buses Lorries

c r o s s i n g s vehicies cycles

Središče o b D . 1402 3 1141 12 2 4 6

G r u š k o v j e 3 4 4 4 1 3 2 2 1 2 8 194

O b r e ž j e 3 6 4 5 2 3 1 1 5 56 4 7 2

Jelšane 4 3 5 9 12 4 0 6 9 2 4 2 5 4

Starod 2 2 2 5 0 2 0 6 1 2 5 139

S o č e r g a 2 3 4 4 19 2 2 6 1 6 5 8

D r a g o n j a 5 6 8 3 2 8 5 5 8 9 4 6 2

Sečovlje 8 3 3 9 2 7 8 0 7 6 5 9 177

Skupaj 3 1 4 4 1 9 2 2 9 5 3 3 2 1 4 1602

1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 ^

Slika 1: Število m o t o r n i h vozil n a s l o v e n s k o - h r v a š k i meji (v o b e s m e r i ) 3 1 . 7. 1992 C r o s s - B o r d e r traffic by r o a d at t h e S l o v e n e - C r o a t b o r d e r 13.7.1992 ( m o t o r v e hicies in both directions)

(9)

Tab. 7: Število m o t o m i h vozil n a s l o v e n s k o - h r v a š k i meji (v o b e s m e r i ) 3 1 . 7 . 1 9 9 2 C r o s s - B o r d e r Traffic by R o a d at t h e S l o v e n e - C r o a t B o r d e r 1 3 . 7 . 1 9 9 2 ( m o t o r v e hicles in both directions)

M e j n i p r e h o d i D e l o P o s l o v n o T u r i z e m D m g o

B o r d e r c r o s s i n g W o r k B u s i n e s s L e a s u r e O t h e r

Italija 1641 3 0 4 0 1 0 0 7 8 15081

Avstrija 1753 2 2 7 4 5 6 8 9 9 8 1 1

M a d ž a r s k a 2 3 2 8 3 6 2 5 0 6

H r v a š k a 1105 3 5 5 0 1 5 6 3 9 9 2 3 9

Skupaj 4 5 2 2 8 8 9 2 3 1 7 6 8 3 4 6 3 7

N a j v e č tovornih vozil j e p r e č k a l o s l o v e n s k o - i t a l i j a n s k o in s l o v e n s k o - h r v a š k o m e j o : p r e k o p r v e 1.817 ali 4 2 , 4 5 % , p r e k o druge p a 1.602 ali 3 7 , 4 % . P r e k o s l o v e n s k o - a v s t r i j s k e meje j e prestopilo mejo le 1 6 , 4 % vseh tovornih vozil, p r e k o s l o v e n s k o - m a d ž a r s k e p a 3 , 8 % . Največji d e l e ž t o v o r n e g a p r o m e t a j e p o p o s a m e z n i h mejah imela s l o v e n s k o - m a d ž a r s k a m e j a , kjer j e bilo 1.098 vozil k a r 1 5 , 0 % t o v o r n i h . N a slovensko-italijanski meji j e bil d e l e ž t o v o r n e g a p r o m e t a 5 , 6 % , na slovensko-hrvaški meji 5 , 1 % in n a s l o v e n s k o avstrijski meji le 3 , 4 % . Tudi ti podatki g o v o r e o prostorski usmeritvi b l a g o v n i h p r o m e t n i h t o k o v p r e k o s l o v e n s k e g a ozemlja.

• D e l o ^ P o s l o v n o HT u r i z e m D O s t a l o

I T A L I J A A V S T R I J A M A D Ž A R S K A H R V A Š K A

Slika 2 : P r e h o d osebnih vozil na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo, M a d ž a r s k o in H r v a š k o g l e d e na n a m e n 3 1 . 7 . 1 9 9 2

C r o s s - B o r d e r Traffic of Private Cars A c c o r d i n g to the P u r p o s e of T r a v e l at t h e S l o v e n e b o r d e r s with Italy, Austria, H u n g a r y a n d C r o a t i a 3 1 . 7 . 1 9 9 2

(10)

G l e d e n a n a m e n p o t o v a n j a o s e b n i h vozil j e p r e v l a d o v a l turizem, saj j e skoraj 4 0 % vseh osebnih vozil prestopilo m e j o zaradi turističnih razlogov. Sledili so poslovni razlogi z 11,1 %>, d e l o v n i s 5,7%) ter ostali s 43,4%. N a meji s H r v a š k o so bili turistični motivi za p r e s t o p m e j e najštevilnejši, saj so predstavljali več kot p o l o v i c o {53,0%) p r e h o d o v vseh o s e b n i h v o z i l . N a t u r i z e m j e o d p a d l o na meji z M a d ž a r s k o 39,4% o s e b n i h vozil, n a meji z Italijo 33,8%) in n a meji z Avstrijo 29,1%). Ti p o d a t k i so smiselni, saj j e bila anketa o p r a v l j e n a v času turistične s e z o n e .

Tab. 8: M e j n i p r e h o d i osebnih vozil n a slovensko-hrvaški meji glede n a n a m e n 3 1 . 7 . 1 9 9 2 * C r o s s - B o r d e r Traffic o f Private C a r s A c c o r d i n g to the P u r p o s e of Travel at t h e S l o v e n e - C r o a t B o r d e r 3 1 . 7 . 1 9 9 2

M e j n i p r e h o d i D e l o P o s l o v n o T u r i z e m D r u g o

B o r d e r c r o s s i n g Work B u s i n e s s L e a s u r e O t h e r

S r e d i š č e o b D. 108 172 2 6 6 5 9 5

G r u š k o v j e 5 8 6 2 4 601 1938

O b r e ž j e 163 9 0 0 4 3 3 1619

J e l š a n e 7 4 2 9 4 2 9 8 8 7 1 3

S t a r o d 18 281 8 4 0 9 2 2

S o č e r g a 101 2 5 5 1529 3 7 6

D r a g o n j a 2 8 4 3 4 9 3871 1085

Sečovlje 2 9 9 6 7 5 5111 1991

Skupaj 1105 3 5 5 0 15639 9 2 3 9

*Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992

P r e h o d i m e j e zaradi poslovnih r a z l o g o v so bili z 1 2 % tudi najbolj izraziti n a meji s H r v a š k o . N a slovensko-avstrijski j i h j e b i l o 11,6%), n a slovensko-italijanski 1 0 , 2 % in na s l o v e n s k o - m a d ž a r s k i le 3,1%).

N a mejnih p r e h o d i h s H r v a š k o gre z a p r o s t o r s k o k o n c e n t r a c i j o p r o m e t a glede na o b s e g in funkcijo p o s a m e z n i h mejnih p r e h o d o v . T a k o j e na treh mejnih p r e h o d i h Jelšane ( R u p a ) , D r a g o n j a in S e č o v l j e p r e s t o p i l o m e j o v e č k o t 60%) vseh o s e b n i h vozil v z d o l ž c e l o t n e s l o v e n s k o - h r v a š k e meje, in sicer v Sečovljah 2 7 , 3 % , na Dragonji 19,0% in v Jelšanah 13,8%).

P r e h o d i s l o v e n s k o - h r v a š k e m e j e so n a j m o č n e j e n a v e z a n i n a d e l o v n o m i g r a c i j o zlasti n a Dragonji in Sečovljah, najmanj p a n a Starodu. Poslovni stiki so najobsežnejši p r e k o mejnih p r e h o d o v B r e g (1/4 vseh poslovnih p r e h o d o v osebnih vozil p r e k o s l o v e n s k o - h r v a š k e meje), Sečovlje (19,0%)) in M a c e l j (17,6%)). Najizrazitejši mejni p r e h o d i z a turistični p r o m e t p a so Seča, D r a g o n j a in J e l š a n e . N a p r v e m j e p r e s t o p i l o mejo skoraj 1/3 vseh o s e b n i h vozil, ki so imela turistični n a m e n p o t o v a n j a , n a Dragonji 1/4 in v J e l š a n a h 1 9 , 1 % .

(11)

S K L E P

N o v a d r ž a v n a m e j a in k r i z n o žarišče n a B a l k a n u m o č n o v p l i v a t a n a z m a n j š a n j e p r o m e t a n a najbolj tranzitnih p r o m e t n i h smereh v Sloveniji. Hkrati s e j e zaradi p r e k i n i t v e m e d s e b o j n i h trgovskih p o v e z a v m o č n o zmanjšal t o v o m i p r o m e t m e d Slovenijo in H r v a š k o . Z a r a d i bližine v o j n e s e j e z m a n j š a l o tudi število in d e l e ž tujih osebnih vozil. N a n e k a t e r i h delih m e j e , kjer p o t e k a manjši p r o m e t , j e prišlo d o p o v e č a n j a p o v p r e č n e g a letnega d n e v n e g a p r o m e t a , k a r j e p o v e z a n o z n o v o n a s t a l i m i o b m e j n i m i r a z m e r a m i .

Tranzitni p r o m e t p r e k o Slovenije s e j e p r e u s m e r i l na l o n g i t u d i n a l n o s m e r K o p e r - L e n d a v a , ki predstavlja infrastrukturno h r b t e n i c o d r ž a v e . Hkrati j e t o tudi p r o m e t n a smer, ki se ujema s p r e d v i d e n i m p o v e č a n j e m p r o m e t a m e d razvijajočimi se d r ž a v a m i v z h o d n e g a dela srednje E v r o p e in industrijskimi območji sevrene Italije, j u ž n e Francije in Španije. K o n c e p t n o v e p r o m e t n e z a s n o v e S l o v e n i j e b o z a t o t e m e l j i l p r a v n a t e h d e j s t v i h in n a z a h t e v i p o n e p o s r e d n e m p o v e z o v a n j u z v s e m i sosednjimi d r ž a v a m i . P r o m e t n e smeri proti H r v a š k i t a k o ne b o d o imele več p r i m a r n e g a p o m e n a kot v nekdanji d r ž a v i , t e m v e č s e k u n d a r n e g a , saj b o s t a imeli o b e smeri J e s e n i c e - O b r e ž j e in Šentilj-Macelj p r e t e ž n o tranzitni p o m e n . L e ta p a verjetno ne b o imela prednosti pred m e d r e g i o n a l n i m in r e g i o n a l n i m p o v e z o v a n j e m s sosednjimi d r ž a v a m i in regijami Slovenije. P r o m e t n i t o k o v i n a o b e h s m e r e h se b o d o z n o r m a l i z a c i j o r a z m e r p o n o v n o krepili, č e p r a v verjetno ne b o d o d o s e g l i n e k d a n j e r a v n i . P r i č a k o v a t i j e n a m r e č , d a b o d o alternativne p r o m e t n e smeri z a r a d i boljše infrastrukture v večji m e r i ustvarjale n o v e p r o m e t n e p o t r e b e .

L I T E R A T U R A I N V I R I

A n a l i z a p r o m e t n i h t o k o v č e z m e j n e p r e h o d e v R Sloveniji, 1 9 9 3 , M i n i s t r s t v o za p r o m e t in z v e z e , republiška u p r a v a za ceste, SCT, P N Z , P r o m e t n i o d d e l e k , Ljubljana.

Č e r n e , A., 1989, P r o m e t n o o m r e ž j e in urbani razvoj S R Slovenije, d o k t o r s k a disertacija, F i l o z o f s k a Fakulteta, O d d e l e k za geografijo, Ljubljana.

Č e m e , A., P e l e , S., 1990, V l o g a in p o m e n p r o m e t a v K o p r s k e m Primorju, 15. z b o r o v a n j e s l o v e n s k i h geografov, P o r t o r o ž , 2 4 . - 2 7 . o k t o b e r 1 9 9 0 , s. 2 0 9 - 2 1 4 .

Č e m e , A., Pele, S., 1 9 9 3 , regionalne razsežnosti p r o m e t o o g e o g r a f s k e g a p o l o ž a j a Savinjske, 16. z b o r o v a n j e slovenskih geografov, Celje, 2 1 . - 2 3 . o k t o b e r 1 9 9 3 , s. 1 7 5 - 1 9 6 . R e p u b l i š k a u p r a v a za ceste, 1 9 9 3 , P o d a t k i o štetju p r o m e t a n a m a g i s t r a l n i h in r e g i o n a l n i h

cestah v R Sloveniji, Ljubljana.

Statistični p o d a t k i p o o b č i n a h , 1992, Z a v o d R Slovenije za ststistiko, Ljubljana.

(12)

T R A N S P O R T - G E O G R A P H I C A S P E C T S O F T H E N E W S T A T E B O R D E R S u m m a r y

S l o v e n i a h a s 1,160 km of state b o r d e r s , of which 5 4 6 k m ( 4 7 . 0 % ) is s h a r e d with C r o a t i a , 3 2 4 k m ( 2 8 . 0 % ) vvith Austria, 2 0 2 k m ( 1 7 . 4 % ) vvith Italy and 88 k m ( 7 . 5 % ) vvith Hungary.

T h e S l o v e n i a n sea b o r d e r is only 4 6 . 6 k m long. T h e r e are altogether 149 b o r d e r c r o s s i n g s on the S l o v e n i a n state b o r d e r s : 6 5 ( 4 3 . 6 % ) international and local r o a d s , railroads, and o t h e r c r o s s i n g s vvith Italy, 4 8 (32.2%>) vvith Austria, 34 ( 2 2 . 8 % ) vvith Croatia and 2 ( 1 . 3 % ) vvith H u n g a r y . At international b o r d e r c r o s s i n g s , m o r e than 18 million cars vvere registred in r e g u l a r r o a d traflfic in 1990, vvith m o r e than 90 million p a s s e n g e r s .

O n t h e b a s i s of an a v e r a g e daily traffic flovv p e r a y e a r in 1985 and 1992 vve can d e t e r m i n e tvvo m a i n c h a n g e s . Before t h e nevv state b o r d e r vve had three m a i n traffic flovvs tovvards the b o r d e r : K o p e r - P u l a , Ljubljana-Zagreb and M a r i b o r - Z a g r e b . Traffic flovvs in 1992 increased on t h e first direction and d e c r e a s e d on others tvvo. This is specially evident in g o o d s traffic and traflfic of foreign private cars. O n the o t h e r hand, trafic flovvs at regional and local b o r d e r c r o s s i n g s increased b e c a u s e of daily c o m m u t e r s .

A c c o r d i n g t o t h e analysis of c r o s s - b o r d e r traffic by road, 3 1 . 7 . 1 9 9 2 , 8 5 , 0 2 7 m o t o r v e h i c i e s vvere r e g i s t r e d in both directions at 2 2 b o r d e r crossings at the S l o v e n e b o r d e r s . At t h e b o r d e r c r o s s i n g s vvith Italy 3 2 , 0 8 9 ( 3 7 . 7 % ) m o t o r vehicies vvere registred, vvith C r o a t i a 3 1 , 4 4 1 ( 3 7 . 0 % ) , vvith Austria 2 0 , 3 9 9 ( 2 4 . 0 % ) and vvith H u n g a r y 1,098 ( 1 . 3 % ) .

T h e structure o f c r o s s - b o r d e r traffic at 8 b o r d e r crossings at the S l o v e n e - C r o a t b o r d e r vvas as follovvs: 2 9 , 5 3 3 private cars ( 9 4 . 0 % ) , 1,602 lorries ( 5 . 1 % ) , 2 1 4 buses ( 0 . 7 % ) and 2 9 m o t o r c y c l e s . T h e b i g g e s t traffic flovv vvas at b o r d e r crossings Sečovlje ( 8 , 0 7 6 private c a r s , or 27.3%o o f ali registred private cars at S l o v e n e - C r o a t b o r d e r crossings), D r a g o n j a ( 5 , 5 8 9 private c a r s , 19.0%)) a n d Jelšane ( 4 , 0 6 9 private cars, 13.8%)), leading tovvards the p e n i n s u l a of Istra.

Turistic travel vvas the p u r p o s e of m o r e than 50% of ali private cars crossings at t h e S l o v e n e - C r o a t b o r d e r , ]2.0%o vvere b u s i n e s s travel, 3 . 7 % vvere c o m m u t e r s and 3 1 3 % vvere o t h e r p u r p o s e s .