Konjunkturna gibanja
Številka 3, letnik XIV, november 2006
Konjunkturna gibanja
Ocena in analiza tekočih gospodarskih gibanj
Priloga: Davčne spremembe 2007
November 2006
KONJUNKTURNA GIBANJA, strokovna revija
Številka Številka Številka
Številka 3333, letnik XI , letnik XI , letnik XI , letnik XIV VV V, , , , november november november november 2006 2006 2006 2006
ZakljuZaklju Zaklju
Zaključčččeno v Ljubljani, eno v Ljubljani, eno v Ljubljani, eno v Ljubljani, 16.1116.1116.1116.11. 200. 200. 200. 2006666
Vsebina in Vsebina in Vsebina in
Vsebina in avtorjiavtorjiavtorjiavtorji::::
1. Slovensko ekonomsko okolje 2006-2007
Ocene in napovedi 2006-2007 (mag. Irena Roštan)
Eurochambres' European Economic Survey 2007 (Tatjana Pajnkihar) 22 faktorjev konkurenčnosti (Marjeta Šiško-Debeljak)
2. Svetovna ekonomija 2006-2007 (Nina Prešern) 3. Svetovne cene surovin 2006-2007 (mag. Irena Roštan) 4. Menjava s tujino in plačilna bilanca (Marjeta Šiško-Debeljak) 5. Tečaji in cene (Marjeta Šiško-Debeljak, mag. Irena Roštan) 6. Industrija, gradbeništvo, storitve
Industrija (Darja Močnik) Gradbeništvo (Janez Ramovš) Trgovina (Darja Močnik)
Turizem (Majda Dekleva) Promet (Darja Močnik) 7. Trg dela (Tatjana Pajnkihar)
8. Plače, stroški dela, dohodkovna politika (Tatjana Pajnkihar) 9. Dajatve in javne finance (mag. Marjan Širaj)
10. Nepremičninski in kapitalski trg (mag. Anton Kožar) 11. Obrestne mere (Krista Dekleva)
12. Varčevanje, krediti (Krista Dekleva) 13. Likvidnost (Krista Dekleva)
14. Banke (Ddr. Neven Borak) 15. Poslovni subjekti (Darja Močnik)
PRILOGA: Davki in dav PRILOGA: Davki in dav PRILOGA: Davki in dav
PRILOGA: Davki in davččččni sistemni sistemni sistemni sistem ---- spremembe dav spremembe dav spremembe davččččne zakonodaje spremembe dav ne zakonodajene zakonodaje 2007ne zakonodaje 2007 2007 2007 (Vesna Uršič)
DOKUMENTACIJA DOKUMENTACIJA DOKUMENTACIJA DOKUMENTACIJA
Odgovorna urednica Odgovorna urednica Odgovorna urednica
Odgovorna urednica: mag. Irena ROŠTAN
Izvedba, naro Izvedba, naro Izvedba, naro
Izvedba, naroččččilailaila:::: Ani Rozman ila Tisk:
Tisk:
Tisk:
Tisk: Present d.o.o., Ljubljana Naklada:
Naklada:
Naklada:
Naklada: 2.800 izvodov Cena
Cena Cena
Cena: 2.500 SIT. Za člane GZS je omejeno število izvodov na voljo v okviru članarine GZS.
SKEP GZS SKEP GZSSKEP GZS
SKEP GZS je član evropskega združenja konjunkturnih inštitutov AIECE
AIECE AIECE
AIECE ---- Association d’instituts EuropéensAssociation d’instituts EuropéensAssociation d’instituts Européens de Conjoncture EconomiqueAssociation d’instituts Européensde Conjoncture Economiquede Conjoncture Economiquede Conjoncture Economique
Naslov izdajatelja in uredništva: Gospodars Naslov izdajatelja in uredništva: Gospodars Naslov izdajatelja in uredništva: Gospodars
Naslov izdajatelja in uredništva: Gospodarska zbornica Slovenijeka zbornica Slovenijeka zbornica Slovenije ka zbornica Slovenije SKEP
SKEPSKEP
SKEP ---- Služba za kon Služba za kon Služba za kon Služba za konjunkturo in ekonomsko politikojunkturo in ekonomsko politikojunkturo in ekonomsko politikojunkturo in ekonomsko politiko
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, tel. 01/5898-166, faks: 01/5898-100; e-mail: skep@gzs.si; www.gzs.si/skep
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806
1. Slovensko ekonomsko okolje
a) Ocene in napovedi 2006-2007
Slovenija v času tik pred prevzemom evra z ugodnimi makroekonomskimi gibanji potrjuje svojo pripravljenost za vstop v evropski monetarni sistem in utrjuje položaj najbolj razvite nove članice EU. Po ekonomski razvitosti razvitosti razvitosti razvitosti in kupni mo
in kupni mo in kupni mo
in kupni močččči i i i Slovenija dosega 81 odstotkov evropskega povprečja. Bruto domači proizvod na prebivalca znaša že blizu 14 tisoč evrov. V zadnjih desetih letih je Slovenija dosegala v povprečju po 4- odstotno letno gospodarsko rast.gospodarsko rast. Za leti 2006 in 2007 gospodarsko rast.gospodarsko rast.
po naši oceni lahko pričakujemo še nekoliko višjo, okoli 4,5-odstotno rast. Inflacija Inflacija Inflacija Inflacija bi po tej oceni ostala stabilna, na ravni 2,5 odstotka v obeh letih, oktobra 2006 se je na letni ravni spustila celo na 1,5 odstotka.
Evro je tu Evro je tu Evro je tu Evro je tu
Slovenija bo s 1. januarjem 2007 postala članica evro področja.
Priprave potekajo dobro, tudi v podjetjih. Prehod na novo valuto po dosedanjih zaznavah med podjetji tudi ne bo prinesel pomembnejšega vpliva na dvig cen in s tem na inflacijo. K temu veliko prispeva tako dvojno označevanje cen kot tudi tržne in konkurenčne razmere, ki pomenijo, da si večina podjetij dviga cen ob prehodu na evro ne more privoščiti – tudi če bi hoteli.
Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije,
Gospodarska zbornica Slovenije, ki deluje kot članica nacionalne evro koordinacije, je s svojimi aktivnostmi na terenu, med podjetji, s seminarji in preko medijev tu odigrala pozitivno vlogo. Že daljše obdobje podjetjaŽe daljše obdobje podjetjaŽe daljše obdobje podjetjaŽe daljše obdobje podjetja poziva, naj zaradi samega poziva, naj zaradi samega poziva, naj zaradi samega poziva, naj zaradi samega prehoda na evro ne zvišujejo cen.
prehoda na evro ne zvišujejo cen.
prehoda na evro ne zvišujejo cen.
prehoda na evro ne zvišujejo cen.
V letu 2006letu 2006letu 2006letu 2006 Slovenijo zaznamuje visoka gospodarska aktivnost. V prvi polovici leta se je glede na lani BDP povečal za 5 odstotkov, kar je nad prvotnimi pričakovanji.
Visoke realne rasti sta v tem času izkazala izvoz in tudi uvoz. Slednji letos bolj pospešeno raste zaradi izvoza in živahne industrijske proizvodnje. Kljub temu, da zunanja trgovina ostaja glavni motor rasti naše države, so se v zadnjem obdobju ponovno okrepile investicije. To je vidno na področju vlaganj podjetij v opremo, pri stanovanjski gradnji, pa tudi pri infrastrukturnih projektih. Ugodna so tudi gibanja v storitvah, predvsem v trgovini, prometu, poslovnih storitvah.
Ocena trendov povpraševanja in gospodarske rasti za Slovenijo v letih 2006200620062006----2007200720072007 po neodvisni napovedi SKEP GZS kaže, da bo gospodarska rast v Sloveniji letos 4,5 in prihodnje leto 4,3-odstotna. Pričakovati je nadaljevanje ugodnih trendov v mednarodni menjavimednarodni menjavi, predvsem mednarodni menjavimednarodni menjavi stabilno rast blagovnega izvoza, pa tudi nadaljevanje rasti izvoza storitev. Za leti 2006 in 2007 lahko računamo na 8 do 9 odstotno rast izvoza. Uvozni tokovi naj bi po rasti le rahlo zaostajali za izvozom. Na domače povpraševanje bo bolj kot v preteklem letu vplivala višja
investicijska investicijska investicijska
investicijska dejavnost, ki bo letos dosegla 7,5, drugo leto pa 5,5-odstotno letno rast.
0 3 6 9 12 15
Osebna poraba Osebna porabaOsebna poraba Osebna poraba Javna poraba Javna poraba Javna poraba Javna poraba Izvoz IzvozIzvoz Izvoz Investicije Investicije Investicije Investicije BDP BDP BDP BDP
2007 2006 2005
Vir: OECD, EC, AIECE, SKEP, SKEP GZS
SLOVENIJA - GOSPODARSKA RAST, IZVOZ IN DOMAČE POVPRAŠEVANJE, stopnje rasti v %
Vir: Ocene in napovedi SKEP GZS, oktober 2006 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS v %
Zasebna potrošnja Zasebna potrošnjaZasebna potrošnja
Zasebna potrošnja bi po oceni v letih 2006-2007 lahko dosegala 3,1-odstotno letno rast, plače bi se ob tem realno zvišale za 2,1 odstotka. Ocenjujemo, da rešitve dosežene pri politiki plač ne bodo bistveno pospešile zasebne potrošnje. Pričakovati je nadaljnjo, a le zmerno 0,7 do 0,8-odstotno rast zaposlovanja, predvsem v storitvenih dejavnostih in v segmentu malih, rastočih podjetij. Strošek dela se s predlagano novo davčno zakonodajo ne bo znižal, in bo tako še naprej ostal ovira pri novem zaposlovanju. Možne spodbude zaposlovanja v smeri večje fleksibilnosti bi lahko izhajale iz sprememb delovnopravne zakonodaje, ki pa še ni usklajena.
Brezposelnost se tako po pričakovanjih SKEP letos in prihodnje leto ne bo zniževala.
Trendi kazalcev konjunkture – Slovenija 2005-2007
realne stopnje rasti v % 2005 2006 ocena
2007 napoved Gospodarska rast
Gospodarska rast Gospodarska rast
Gospodarska rast –––– BDP BDP BDP BDP 4,04,04,04,0 4,54,54,54,5 4,34,3 4,34,3
Zasebna poraba 3,6 3,1 3,1
Javna poraba 2,2 3,0 2,9
Investicijska poraba 1,5 7,5 5,5
Izvoz blaga in storitev 10,5 9,2 8,2
Uvoz blaga in storitev 7,0 8,5 7,2
Cene – rast, letno povprečje 2,5 2,5 2,5 Plače na zaposlenega – realno 2,2 2,1 2,1 Brezposelnost – stopnja po ILO (%) 6,5 6,6 6,7
Tečaj EUR v SIT 239,6 239,6 EUR
Vir: Ocene in napovedi SKEP GZS, oktober 2006; glej tudi tabelo v Dokumentaciji
Prebivalstvo Slovenije se stara Prebivalstvo Slovenije se stara Prebivalstvo Slovenije se stara
Prebivalstvo Slovenije se stara. . . . Slovenija se, podobno kot druge razvite države sveta, srečuje s staranjem prebivalstva.
Povprečna starost se je v zadnjih petnajstih letih zvišala za 4 leta in pol, na 41 let. Zaradi manj rojstev in daljše življenjske dobe se je spremenilo razmerje med prebivalstvom, starim 65 let ali več, in mlajšimi od 15 let. Leta 1991 je bilo v Sloveniji na 100 mladih prebivalcev le 55 starih, konec 2005 pa je bilo na 100 mladih že več kot 110 prebivalcev, starih 65 let ali več.
b) Eurochambres' European Economic Survey 2007
Dinamična gospodarska aktivnost, ki je razvidna iz statistik, se je potrdila tudi v rezultatih redne letne ankete European Economic Survey, ki jo SKEP GZS izvaja pod okriljem združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres.
-20 0 20 40 60 80 100
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Saldo % odgovorov "izboljšanje - poslabšanje"
POSLOVNI POLOŽAJ Investicije
Zaposlenost Izvoz
Prodaja na domačem trgu Skupni prihodek
Vir: Eurochambres' Economic Survey, 2001- 2007 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS
POSLOVNA PRIČAKOVANJA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Poslovno zaupanje v letu 2006 gospodarstveniki ocenjujejo pozitivno: 45 odstotkov anketiranih meni, da je njihov poslovni položaj boljši kot lani, in le 9 odstotkom podjetij se je poslovni položajposlovni položaj letos poslovni položajposlovni položaj poslabšal. Pričakovanja za naslednje leto so še naprej optimistična, saj kar polovica anketiranih pričakuje izboljšanje, le slabih 5 odstotkov pa računa na poslabšanje poslovnega položaja.
Visok optimizem podjetij gre predvsem na račun ugodnih izvoznih pri
izvoznih pri izvoznih pri
izvoznih priččččakovanjakovanjakovanjakovanj, kar 70 odstotkov podjetij bo povečevalo prodajo na tujih trgih: 79% v industriji in 55%
v storitvenih dejavnostih. To se odraža tudi v pričakovanjih glede skupnega prihodka, katerega povečanje pričakuje 74 odstotkov podjetij. Glede prodaje na doma
prodaje na doma prodaje na doma
prodaje na domaččččem trguem trguem trguem trgu napovedujejo izboljšanje predvsem storitvena podjetja (60%), medtem ko je v industriji delež podjetij, ki v 2007 pričakujejo povečano ali nespremenjeno domačo prodajo glede na leto 2006 skoraj enak.
Glede prihodnjega investiranjainvestiranjainvestiranjainvestiranja so napovedi podjetij nekoliko zadržane. 44 odstotkov jih bo v prihodnjem letu investiralo več kot v 2006, enak delež podjetij pa bo ohranil dosedanjo raven investicij. Močnejšo investicijsko dinamiko je pričakovati v industriji (48% bo povečalo investicije).
70%
40%
44%
41%
25%
23%
12%
5%
5%
5%
3%
40%
44%
50%
54%
74%
44%
20%
Zaposlenost Investicije Poslovni položaj Domača prodaja Prodaja v izvozu Skupni prihodek
v % od skupaj
izboljšanje nespremenjeno poslabšanje
PRIČAKOVANJA SLOVENSKIH PODJETIJ ZA LETO 2007
Vir: Eurochambres' European Economic Survey 2007 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS
Zaposlovanje ZaposlovanjeZaposlovanje
Zaposlovanje bo povečalo 40 odstotkov podjetij (na račun storitvenih dejavnosti), medtem ko 20 odstotkov vseh anketiranih namerava v prihodnjem letu odpuščati, predvsem v industriji.
c) 22 faktorjev konkurenčnosti
Po zadnji anketi »22 faktorjev konkurenčnosti«, ki smo jo med slovenskimi podjetji v SKEP GZS izvedli septembra 2006, se zaznave konkurenzaznave konkurenzaznave konkurenzaznave konkurenččččnostinostinosti naših podjetij do nosti tujih partnerjev izboljšujejo. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se izboljšale predvsem ocene v primerjavah do tekmecev iz dosedanjih članic EU, za obe leti 2005 in 2006. V zadnji anketi iz septembra letos so zaznave manj kritične še posebej do konkurentov iz držav novih članic EU.
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20
GLEDE NA EU 15 GLEDE NA EU 15 GLEDE NA EU 15 GLEDE NA EU 15 v %
SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS SPLOŠNE ZAZNAVE
SPLOŠNE ZAZNAVE SPLOŠNE ZAZNAVE SPLOŠNE ZAZNAVE
TRENDI ZAZNAV KONKURENČNOSTI
GLEDE NA NOVE GLEDE NA NOVE GLEDE NA NOVE
GLEDE NA NOVE ČČČČLANICE EULANICE EULANICE EULANICE EU
Vir: GZS - Anketa SKEP "Zaznave konlkurenčnosti" ; saldo odgovorov boljše - slabše, letna povp.
199 2
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Med faktorji, ki so za konkurenčnost do tujih partnerjev najbolj kriti
najbolj kritinajbolj kriti
najbolj kritiččččnininini, so v vrhu dajatve podjetij, uprava in predpisi, dodatni stroški dela ter industrijska politika.
Sledijo jim domači stroški na enoto proizvoda. Isti
faktorji so bili na prvih petih mestih lestvice negativnih faktorjev že v lanski anketi. Septembra 2006 pa naši gospodarstveniki najvenajvenajvenajvečččč prednosti prednosti prednosti prednosti v primerjavah s tujimi partnerji vidijo v politični stabilnosti, tečaju, ceni in dostopnosti kapitala. Kot posledica integriranja v evropsko poslovno okolje je tudi dostopnost nabavnih trgov med tistimi faktorji, ki konkurenčnost izboljšujejo.
V prejšnjih obdobjih - pred vstopom Slovenije v EU - so bili faktorji kot tečaj, cena in dostopnost kapitala po zaznavah iz podjetij med izjemno kritičnimi.
Nekoliko drugačna pa je slika zaznav konkurenčnosti, ki jo izkazujejo podjetja do trgov – konkurentov iz držav, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU. Tudi do teh konkurentov podjetja zaznavajo kot najbolj kritične dajatve podjetij, dodatne stroške dela in domače stroške na enoto proizvoda. Bolj v ospredju kot v primerjavah do vseh tujih trgov pa so glede na nove članice EU še bruto plače in drugi faktorji, ki opredeljujejo pogoje trga dela – sodelovanje sindikatov, pravice delavcev, delovni čas in ureditev delovnega časa ter nenazadnje tudi razpoložljivost delovne sile.
10 najbolj negativnih faktorjev konkurenčnosti V primerjavi s konkurenti iz držav novih članic EU
2006 2005
1.Dajatve podjetij 1.Dajatve podjetij 2.Dodatni stroški dela 2.Dodatni stroški dela
3.Domači stroški na enoto proizv. 3.Domači stroški na enoto proizv.
4.Bruto plače 4.Uprava in predpisi 5.Dogovorjene pravice zaposlenih 5.Bruto plače 6.Uprava in predpisi 6.Industrijska politika 7.Sodelovanje sindikatov 7.Sodelovanje sindikatov 8.Delovni čas in ureditevdel.časa 8.Energetska oskrba in stroški 9.Razpoložljivost delovne sile 9.Delovni čas in ureditev del.časa 10.Energetska oskrba in stroški 10.Poslovna klima
Vir: GZS - Anketa SKEP »Zaznave konkurenčnosti«
2. Svetovna ekonomija 2006 – 2007
Svetovna ekonomija je v teku leta 2006 delovala ugodneje, v pogojih boljše konjunkture kot so bila prvotna pričakovanja. Stroka beleži višje stopnje rasti svetovne trgovine in višje povprečne stopnje gospodarske rasti. Najbolj dinamično še naprej delujejo azijske ekonomije – zlasti Kitajska – ter ekonomije, ki so vezane na proizvodnjo surovin in nafte. Tako cena nafte kot cene svetovnih surovin so rasle v letu 2006 hitreje od pričakovanj. Več o tem v posebnem poglavju. Na svetovnih valutnih trgih se je še naprej kot svetovna valuta krepil evro, tako da je razmerje med dolarjem in
evrom sicer nekoliko nihalo, vendar naj bi doseglo v povprečju leta 2006 raven blizu 1,25 dolarja za 1 evro.
Trendi kazalcev konjunkture – svet, realne stopnje rasti, v %
2005 2006 ocena
2007 napoved Gospodarska rast BDP – svet 4,9 5,1 4,9
- ZDA 3,2 3,4 2,6
- Japonska 2,7 2,8 2,3
- Kitajska 8,2 10,2 9,3
- Indija 10,2 7,9 7,2
- Rusija 6,4 6,5 6,5
- Evropska unija- EU 25 1,7 2,8 2,4
Evro področje* 1,4 2,6 2,1
Nemčija 0,9 2,2 1,4
Rast cen evro področje 2,22,22,22,2 2,22,22,22,2 2,12,12,12,1 Rast svetovne trgovine (blago) 7,57,57,57,5 9,69,69,69,6 7,57,57,57,5
Cena nafte,US$/sod (Brent) 55 66 60
Razmerje 1 EVRO=US$ 1,24 1,25 1,25
Vir: ocene in napovedi SKEP GZS, na bazi tujih virov (AIECE, IMF, EC), november 2006
*Z letom 2007 tudi Slovenija v EMU
Evropske ekonomije so beležile zadovoljivo raven gospodarske rasti. Države evro področja naj bi v letošnjem letu po oceni v povprečju dosegle 2,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto 2007 pa so predvidevanja, da bo le-ta za spoznanje nižja. Za leto 2007 tudi drugi globalni trendi zaenkrat obetajo razmeroma dobro svetovno konjunkturo, vendar pa za spoznanje šibkejšo kot v letu 2006. Na vidiku ni hujših žarišč ali večjih tveganj za nadaljnji razvoj. TveganjaTveganja o TveganjaTveganja katerih govori stroka, so manj izrazita. Predvsem gre za napovedi glede možnega pomanjkanja na nekaterih trgih surovin, npr. kovin, valutnih razmerij, cene nafte in vpliva primanjkljajev nekaterih velikih držav. Za ekonomijo ZDA, kjer četrtletni podatki že kažejo pojemanje gospodarske rasti, je za letos možna 3,4-odstotna rast, za 2007 pa nekoliko nižja kot preteklem obdobju, 2,6-odstotna.
0 2 4 6 8 10 12
20052005
20052005 2006200620062006 2007200720072007 rast BDP - Kitajska rast BDP - ZDA rast BDP - evro območje
Vir: AIECE, oktober 2006
Opomba: orientacijski prikaz; pojavi se metodološko razlikujejo. SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS
NEKATERI GLOBALNI VPLIVI NA KONJUNKTURO 2005-2007 Stopnje rasti v %
svetovna trgovina
svetovna industrijska proizvodnja
V EvropiEvropiEvropiEvropi še vedno predstavlja izziv višja in hitrejša rast produktivnosti ZDA ter konkurenčnost na globalnih trgih.
Vpliv azijskih konkurentov je vse močnejši, po drugi strani pa je Evropska unija tudi sama velik in pospešeno delujoč trg, kar daje konjunkturi pomembne impulze.
Gospodarstvo EU naj bi v letih 2006-07 raslo po okoli 2,5 odstotka letno. To je izrednega pomena tudi za gospodarstvo Slovenije, saj se pretežni del naše menjave odvija prav z državami EU. Med temi imajo nove države nove države nove države nove države ččččlanicelanicelanicelanice sicer različne makroekonomske probleme (npr.
Madžarska zelo velike plačilnobilančne in javnofinančne primanjkljaje, podobno Poljska, itd.). Vendar je za vse novinke značilna nadpovprečna dinamika gospodarske aktivnosti in rasti, v zadnjem času pa vsaj pri večini tudi razmeroma boljše obvladovanje inflacije (Poljska okoli 2 odstotka, Češka pod 3 odstotke). Zelo dinamična je tudi aktivnost v Baltskih državah, ki so sicer kandidatke za uvedbo evra. Po sedanjih ocenah se bo to obdobje širitve podaljšalo na naslednjih osem let. Zlasti za Poljsko in Madžarsko, kot največji novinki pa verjetno ni možnosti uvedbe evra dosti pred koncem tega obdobja.
Tudi za države, ki niso članice evro področja je pričakovana solidna gospodarska aktivnost. To so Velika Britanija, Švedska in Danska, pa tudi nekatere druge države izven EU – npr. Norveška, v zadnjem času pa tudi Švica. Poleg izvoznih rezultatov jim večinoma daje impulz domače povpraševanje in utrip domače konjunkture. V letu 2006 in 2007 naj bi Danska, Švedska, Velika Britanija, Švica in Norveška beležile stopnje rasti med 2,5 do 3 odstotki.
V evro podroevro podroevro podroevro področčččjujujuju, kamor se Slovenija vključuje v letu 2007, bo za nas najpomembnejša gospodarska rast v večjih državah. Za Nemčijo je za letos predvidena 2,2- odstotna gospodarska rast, za leto 2007 pa se napovedi gibljejo med 1 in 1,7 odstotka. Za Francijo, kjer so v teku leta zabeležili pospeške tako v domačem povpraševanju kot v izvozu, so zadnji meseci leta 2006 prinesli nekaj umirjanja, ki naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2007.
Pričakovane stopnje gospodarske rasti so tako za leto 2006 okoli 2,3 in za leto 2007 pod 2 odstotka. Za Italijo novejši indikatorji potrjujejo oživljanje. Po obdobju šibkejših predhodnih let tudi Italija beleži pozitivne vplive domačega in izvoznega povpraševanja in postopno rast industrijske aktivnosti. To izboljšuje tudi trg dela. Pričakovane stopnje rasti so okoli 1,5-odstotne.
Ekonomska politika držav evro področja se osredotoča na monetarna vprašanja, kjer je pričakovati rahlo krepitev ali vsaj vzdrževanje moči evra, ne bistveno povečane obrestne mere in pomemben poudarek fiskalni in javnofinančni politiki držav članic. Glede na to, da je v
vrsti držav javnofinančni primanjkljaj v kritičnem območju, blizu ali okoli 3 odstotkov BDP. Do rahlega izboljšanja prihaja na trgu dela, vendar ne bo šlo za bistvene premike.
3. Svetovne cene surovin 2006- 2007
Po visoki rasti v drugem četrtletju 2006 so se cene surovin od polletja dalje pričele nekoliko umirjati. Rast ni bila več tako izrazita in se je nadaljevala le pri nekaterih surovinah, ki jih spremljamo. Glavni razlog za popuščanje rasti ali celo padanje cen nekaterih surovin je pričakovana nižja svetovna konjunktura in s tem globalno povpraševanje v letu 2007. Odziv finančnih vlagateljev je bil delen umik iz surovinskih trgov, kar je še dodatno vplivalo na popuščanje cen. Z zviševanjem obrestnih mer (zaradi višje inflacije) za finančne vlagatelje tako spet postaja zanimivejši trg obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Dodatno sta k zmernejšim cenam, predvsem pri energentih, prispevala stabilno in toplo vreme v Evropi in ZDA ter dokaj umirjene politične razmere v državah proizvajalkah nafte.
Po napovedi strokovne skupine Združenja evropskih konjunkturnih inštitutov AIECE naj bi bile cene surovin na svetovnih trgih, merjene z indeksom HWWAindeksom HWWAindeksom HWWAindeksom HWWA letos v povprečju glede na lansko povprečje v dolarjih višje za višje za višje za višje za 21 od
21 od21 od
21 odstotkov.stotkov.stotkov. Za leto 2007 skupina napoveduje 8 stotkov.
odstotno znižanje povprečnih cen surovin.
Gibanja nekaterih cen surovin 2005-2007 Dolarske cene,
rast na preteklo leto v % 2005 2006 2007
Nafta 42 21 -9
Aluminij 11 31 -8
Baker 29 82 -24
Cink 32 125 11
Nikelj 6 60 23
Jeklo -5 16 -1
Žitarice -7 18 2
Sladkor 35 44 -19
Bombaž -9 5 9
Volna -6 3 5
Kavčuk 13 43 1
Vir: Ocene in napovedi strokovna skupina za cene surovin; AIECE – Association of European Conjucture Institutes; oktober 2006. Podrobneje glej tabele v Dokumentaciji
Pri napovedih je skupina upoštevala rahlo upočasnitev rasti globalne ekonomije v letu 2007, predvsem zaradi ohlajanja trga nepremičnin v ZDA. Za surovinske trge pa ostaja pomembna predpostavka o ohranjanju visoke ravni svetovne industrijske proizvodnje in nadaljevanje
živahne svetovne trgovine. Razmerje med dolarjem in evrom naj bi se premikalo nekoliko bolj v smeri močne evropske valute. V tem trenutku je za analitike najbolj ključno odprto vprašanje: ali gre zgolj za začasno zaustavitev rasti cen surovin ali za daljnosežnejši preobrat trenda navzdol.
20 35 50 65
jan ma ma jul sep nov jan ma ma jul sep nov jan ma ma jul sep nov jan ma ma jul sep
SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS Vir: IEA, WB
GIBANJE CENE NAFTE BRENT Dtd 2003-2006 mesečna povprečja, v USD za sod
2006 I-IX:
67,4 $/sod
2003 2003 2003
2003 2004200420042004 2005200520052005 2006200620062006
Svetovna cena nafte nafte nafte nafte je poleti 2006 na mednarodnih borzah dosegala rekordne vrednosti po 78 USD za sod.
Visoka cena je odraz izredne občutljivosti naftnega trga na vsak tržni ali netržni znak, ki bi lahko vplival na ceno.
V začetku jeseni so po daljšem obdobju na trgu nafte prevladali pozitivni znaki v smislu zniževanja cene:
stabilno toplo jesensko vreme, umirjene politične razmere, stabilna ponudba, popuščanje povpraševanja in rast zalog. Cena za sod nafte se je oktobra spustila na raven nekaj pod 60 USD. Ob tem je bila pričakovana odločitev držav proizvajalk nafte OPEC, da z novembrom znižajo proizvodnjo in tako preprečijo nadaljnje zniževanje cene. Države OPEC sicer predstavljajo 40 odstotkov svetovne proizvodnje nafte.
50 100 150 200 250
99/2 99/4 00/2 00/4 01/2 01/4 02/2 02/4 03/2 03/4 04/2 04/4 05/2 05/4 06/2 06/4 07/2 07/4 08/2
Premog Nafta
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, oktober 2006
SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS SKEP GZS GIBANJE CEN NAFTE IN PREMOGA 1999-2008
HWWA index, 2000=100 (napoved)
Visoka cena nafte koristi predvsem državam proizvajalkam, vendar pa se visoki dobički, ki jih ustvarjajo, v vse večji meri prelivajo tudi v države, ki sicer niso izvoznice nafte. To se med drugim kaže v ugodnem izvoznem povpraševanju po evropskem blagu in neposrednih investicijah »naftnih dobičkarjev« v evropskih državah in v ZDA. Tudi sicer se, v nasprotju z
»naftno krizo« v 70-tih letih, tokratna visoka cena nafte za Evropo in svet ni izkazala za kritičen dejavnik gospodarske rasti. Odvisnost svetovnega gospodarstva od nafte se je od tedaj bistveno zmanjšala. Povečala se je mobilnost trgov dela in proizvodov, kar prinaša učinkovitejšo alokacijo resursov in nenazadnje, monetarni politiki uspeva zadrževati inflacijo na razmeroma nizkih ravneh. Slednje tudi ob ponudbi številnih cenenih kitajskih izdelkov.
50 100 150 200 250
99/2 00/2 01/2 02/2 03/2 04/2 05/2 06/2 07/2 08/2
Neželezne kovine Železne kovine
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, oktober 2006 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS GIBANJE CEN NEŽELEZNIH IN ŽELEZNIH KOVIN 1999-2008 index, 2000=100 (napoved)
Letošnje gibanje cen na trgih kovin po napovedi AIECE kaže, da bodo povprečne cene neželeznih kovin (v USD) od lanskih višje za 56 odstotkov, večinoma na račun visokih rasti v prvem polletju. Najvišje rasti cen sta v tem času dosegala baker in cink.baker in cink.baker in cink.baker in cink. Pri obeh se še naprej pojavljajo številne omejitve v ponudbi (zapiranja proizvodnje, stavke, …) ter še vedno nizke zaloge materiala. Rast cene aluminija aluminija aluminija aluminija je bila med neželeznimi kovinami poleg svinca najmanj izrazita. Na pričakovano popuščanje cen v prihodnjih mesecih najbolj vpliva močno znižana cena glinice, pa tudi globalno nekoliko zmanjšan vpliv visoke cene elektrike. Nove investicije in združitve velikih podjetij v industriji aluminija so usmerjene predvsem v zniževanje stroškov energije (npr.
Rusal in Sual v Rusiji). Po oceni so cene neželeznih kovin letos že dosegle vrhunec, napovedi pa kažejo na možno postopno umirjanje rasti v drugi polovici leta in tudi v letu 2007.
Rast cen železnih kovinželeznih kovinželeznih kovinželeznih kovin je bila tekom leta 2006 nekoliko šibkejša kot v preteklih dveh letih. Visokemu povpraševanju se je prilagodila ponudba predvsem z močno rastjo investicij v jeklarski industriji na Kitajskem.
Povpraševanje po jeklu in posledično po železovi rudi ter odpadnem železu je še vedno močno, predvsem iz Azije, čeprav kitajska jeklarska proizvodna tehnologija temelji bolj na železovi rudi kot na odpadnem železu. Pogajanja o pogodbeni ceni za železovo rudo za leto 2007 stečejo v novembru, veliko pa bo odvisno od pogajalske moči posameznih strank. Železova ruda naj bi tako po ocenah zadržala letošnjo raven, staro železo pa bi se po oceni pocenilo do 12 odstotkov. Cene jekla naj bi po tej oceni bile letos za 16 odstotkov višje od lanskih, prihodnje leto pa bi se postopno zniževale, podobno kot pri neželeznih kovinah.
Cene industrijskih surovin kmetijskegaindustrijskih surovin kmetijskegaindustrijskih surovin kmetijskegaindustrijskih surovin kmetijskega izvora naj bi se v povprečju letos zvišale za 11 odstotkov, prihodnje leto pa še za 3 odstotke. Rahlo zniževanje cen je napovedano šele za drugo polovico leta 2007. Povpraševanje iz azijskih držav (Indija, Pakistan, Kitajska) vpliva na krepitev cen volnevolnevolne in bombaža. volne bombaža. bombaža. bombaža. Letos se je v prvih šestih mesecih že močno okrepila cena surove gume,surove gume,surove gume, vendar je surove gume, zaradi vpliva zniževanja cen nafte že pričela padati.
Organizacija držav proizvajalk surove gume (IRCo), se je zato pričakovano odzvala z omejitvijo proizvodnje in tako poskušala ohraniti raven cen. V povprečju leta 2006 naj bi bila surova guma za 43 odstotkov dražja kot lani, prihodnje leto pa le še za odstotek. Tudi celulozaceluloza je v celulozaceluloza letu 2006 beležila stalno rast cen, najbolj pogojeno z rastočim povpraševanjem kitajske papirne industrije.
Povprečna letošnja cena naj bi lansko presegla za 10 odstotkov, popuščati pa naj bi začela šele v drugi polovici leta 2007.
50 100 150 200 250
99/2 00/2 01/2 02/2 03/2 04/2 05/2 06/2 07/2 08/2
Prehrambene surovine Surovne kmetijskega izvora
Vir: AIECE strokovna skupina za cene surovin, oktober 2006 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS PREHRAMBENE IN KMETIJSKE SUROVINE
1999-2008, index cen, 2000=100 (napoved)
Trendi v gibanju cen prehrambenih surovinprehrambenih surovin (žitarice, prehrambenih surovinprehrambenih surovin
sladkor, kava, kakav) so med surovinami najbolj odvisni od sezonskih komponent ter vremenskih razmer.
Dolgotrajna suša in vročina v Ameriki, Evropi in Avstraliji je vplivala na rast cen pšenicepšenicepšenicepšenice, ki naj bi letos presegle lanske za 32 odstotkov. Za koruzo in jekoruzo in jekoruzo in jekoruzo in ječčččmenmenmenmen je pričakovana okoli 13 do 14-odstotna rast cene, ki temelji na povečanem povpraševanju, čeprav je bil vpliv uporabe obeh žitaric pri pridelavi etanola iz katerega pridelujejo bio-dizelsko gorivo manjši od pričakovanj. Trend rasti cen, ki je bil letos prisoten tudi na trgu kavekave, se je pričel kavekave umirjati saj so obeti glede pridelka predvsem v Afriki nekoliko ugodnejši. Ob stabilnem povpraševanju je tako za letos ocenjena 5-odstotna rast povprečnih cen. Cena kakava
kakavakakava
kakava naj bi se letos ob stabilnem trgu okrepila za 2 odstotka. Letošnje povprečne cene sladkorjasladkorjasladkorjasladkorja bodo sicer še za 44 odstotkov višje od lanskih, vendar so že od marca dalje pričele močno popuščati zaradi obeta dobre letine in umika finančnih vlagateljev.
4. Menjava s tujino in plačilna bilanca
a) Blagovna menjava
Ugodni mednarodni pogoji, še posebej letošnje oživljanje konjunkture v ekonomsko močnejših evropskih državah, so vplivali na izrazito ugodna gibanja slovenske menjave menjave menjave menjave s tuj
s tuj s tuj
s tujinoinoinoino tudi v jesenskih mesecih. Za prvo polletje je bila značilna visoka rast izvoza in uvoza - realno je bil v prvi polovici leta izvoz blaga in storitev za 12% višji in uvoz za 10% višji. Kljub pričakovanemu ohlajanju konjunkture za drugo polovico leta so mednarodni vplivi na našo menjavo še naprej ugodni.
Blagovna menjava Slovenije s tujino, v evrih 2006
Vrednost v milijon EUR Nom. st.
rasti, v %
I-VI IX I-IX I-IX
IZVOZ 8.150 1.480 12.227 15,6
• EU 25 5.656 1.017 8.392 16,6
• Države nečlanice 2.494 463 3.835 13,5
UVOZ 8.650 1.567 13.117 15,4
• EU 25 6.857 1.283 10.473 13,1
• Države nečlanice 1.793 305 2.644 25,9
SALDO MENJAVE -500 -107 -890
• EU-25 -1.201 -2.081
• Države nečlanice 701 1.191
Vir: Statistični urad RS, november 2006 – začasni podatki
V devetih mesecihdevetih mesecih letos je Slovenija izvozila za 12.227 devetih mesecihdevetih mesecih milijonov EUR blaga in uvozila za 13.117 milijonov EUR.
Nominalno je letos izvozizvozizvozizvoz v primerjavi z lanskim prvimi devetimi meseci za 15,6 odstotka višji in uvozuvozuvozuvoz za
15,4 odstotka višji. Uvoz, ki je v letu 2005 rasel počasneje od izvoza, se po dinamiki tekom letošnjega leta spet približuje rasti izvoza - stopnji sta praktično izenačeni.
Ob takih gibanjih blagovne menjave je po začasnih podatkih v prvih treh četrtletjih 2006 skupni blagovni primanjkljaj znašal 890 milijonov evrov.
Tudi letos je izvoz v države EU 25države EU 25države EU 25države EU 25 rasel nekaj hitreje od izvoza v druge države, nasprotno pa je rasel uvoz iz drugih držav bistveno hitreje. Izvoz v EU 25 je v tem času porasel za 16,6 odstotka, uvoz iz EU 25 pa manj od skupnega uvoza, za 13,1 odstotka. Uvoz iz držav nečlanic je bil letos nominalno višji za 25,9 odstotka. Primanjkljaj z EU 25 se je letos povečal na prek 2 milijardi EUR, kljub visoki rasti uvoza iz držav nečlanic pa s temi državami v blagovni menjavi še naprej dosegamo presežek.
V tolarskih vrednostih je bilo letos v devetih mesecih po začasnih podatkih izvoza blaga za 2.930 milijard ali za 15,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, uvoza pa za 3.143 milijarde ali za 15,4 odstotka več kot pred letom.
Pokritost uvoza z izvozom je bila letos v treh četrtletjih 93,2-odstotna.
-400 -200 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600
J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S Saldo
Saldo Saldo
Saldo UvozUvozUvozUvoz IzvozIzvozIzvozIzvoz
Vir: Statistični urad RS, začasni podatki v mio EUR
SKEP GZS 2005
BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE S TUJINO
2004 2006
Med našimi najpomembnejšimi partnerji v menjavi – EU 25, se je letos izvoz najbolj povečal v Avstrijo, Veliko Britanijo, Italijo, Nemčijo, Irsko, Španijo in vse skandinavske države. Izvoz v Francijo je bil zaradi izjemnega lanskega izvoza avtomobilov letos nekaj nižji kot lanski v tem času. Ob takih gibanjih se je v primerjavi s prejšnjimi leti delež izvoza v države EU 25delež izvoza v države EU 25delež izvoza v države EU 25delež izvoza v države EU 25 letos še nekoliko povečal - v prvih treh četrtletjih je porasel na 68,6 odstotka
68,6 odstotka 68,6 odstotka 68,6 odstotka.
V države nedržave neččččlanicedržave nedržave ne lanicelanicelanice je Slovenija letos izvoz povečala za 13,5 odstotka glede na prvih devet mesecev lani, bistveno hitreje pa je rasel uvoz iz držav nečlanic, ki je bil
nominalno kar za 25,9 odstotka višji. Z državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je predvsem krepil uvoz, ki je bil kar za 37 odstotkov višji od lanskega v tem času.
Na izvozni strani je menjava letos pospešeno rasla s Srbijo in Črno Goro ter Hrvaško, z ostalima dvema državama pa je nazadovala. Menjava z Rusijo letos ponovno izraziteje raste (izvoz je bil višji za 33 odstotkov in uvoz za 21 odstotkov), v ZDA pa je letos izvoz porasel za 15,7 odstotka in uvoz za 30 odstotkov.
Regionalna struktura blagovne menjave s tujino, deleži izvoza in uvoza v EU in države nečlanice, v %
2004 2005 2006 I-IX
IZVOZ UVOZ IZVOZ UVOZ IZVOZ UVOZ
EU-25 66,5 82,3 67,7 80,9 68,6 79,8
Države nečlanice 33,5 17,7 32,3 19,1 31,4 20,2
Vir: Statistični urad RS, november 2006 – začasni podatki
b) Plačilna bilanca
Tudi devetmesečni podatki v tekočem računu plaplaplaplaččččilne ilne ilne ilne bilance
bilance bilance
bilance odražajo ugodna gibanja v menjavi s tujino. V prvih treh četrtletjih 2006 je bilo po podatkih Banke Slovenije za 444 milijonov EUR primanjkljaja, od tega blagovnega primanjkljaja za 570 milijonov EUR, v storitvenem delu bilance pa se je letos presežek povečal na 664 milijonov EUR.
V menjavi storitevmenjavi storitev je bil presežek letos za 9 odstotkov menjavi storitevmenjavi storitev višji kot lani v tem času, za 10 odstotkov so porasli tako prilivi kot odlivi od storitev. V turizmu je bilo v devetih mesecih za 1.167 milijonov EUR prihodkov, nominalno le za 2,6 odstotka več kot lani v tem času. Bolj so letos porasli prilivi od transportnih storitev, za 15,6 odstotka, prav tako tudi odhodki, za 15 odstotkov. Tako kot že lani se povečujejo tudi prilivi od drugih storitev - poslovnih storitev, računalniških in informacijskih storitev, posredovanja in drugo.
Plačilna bilanca Slovenije s tujino, I-IX 2006
Prilivi Odlivi Saldo Tokovi v milijon EUR TEKO
TEKO TEKO
TEKOČČČČI RAI RAI RAI RAČČČČUNUNUNUN 16.11116.11116.11116.111 16.55516.55516.55516.555 ----444444444444
Blago 12.422 12.992 -570
Storitve 2.616 1.952 664
• Transport 770 428 342
• Potovanja 1.167 688 479
Dohodki od dela in kapitala 565 930 -365
Tekoči transferi 508 681 -173
KAPITALSKI IN FINAN KAPITALSKI IN FINAN KAPITALSKI IN FINAN
KAPITALSKI IN FINANČČČČNI RANI RANI RAČNI RAČČČUNUNUN UN 845845 845845
KAPITALSKI RAČUN -63
FINANČNI RAČUN 907
• Neposredne naložbeNeposredne naložbeNeposredne naložbeNeposredne naložbe 132132 132132
Domače v tujini -412
Tuje v Sloveniji Tuje v Sloveniji Tuje v Sloveniji
Tuje v Sloveniji ---- NTI NTI NTI NTI (saldo) 543543 543543
Vir: Banka Slovenije, november 2006
V prvih devetih mesecih letos so na plačilno bilanco negativno vplivali neto tokovi dohodkov od dela in dohodkov od dela in dohodkov od dela in dohodkov od dela in kapitala
kapitala kapitala
kapitala in tekotekoččččih transferov. tekoteko ih transferov. ih transferov. ih transferov. Pri prvih so izdatki presegli prejemke za 365 milijonov EUR, največ zaradi odliva obresti v tujino. Tekoči transferi v Slovenijo pa so bili letos nižji od transferov v tujino za 173 milijonov EUR.
Neposredne tuje naložbe Neposredne tuje naložbe Neposredne tuje naložbe
Neposredne tuje naložbe v Sloveniji so letos znova v porastu, v devetih mesecih so se glede na lani podvojile, prilivov je bilo za 543 milijonov EUR. Tok vlaganj slovenskih podjetij v druge države pa je bil v primerjavi z lanskim nekoliko nižji (letos 412 milijonov, lani 436 milijonov EUR).
5. Tečaji in cene
a) Gibanje tečajev
Evro Evro Evro
Evro je vse zadnje obdobje stabilen. V desetih mesecih 2006 je bil v povprečju vreden 239,598 SIT, vse od maja 2005 se je njegova mesečna povprečna vrednost gibala celo nekaj pod centralno pariteto. Po izpolnitvi pogojev za prevzem evra je julija 2006 Svet EU odločil, da se Slovenija s 1.1.2007 vključi v evro-območje in prevzame evro kot nacionalno valuto, z nepreklicnim tečajem zamenjave tolarja v evro na ravni centralne paritete, 239,640 SIT za 1 evro.
MESEČNA RAST TEČAJA EVRA IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN
-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0
J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O
Cene življenjskih potrebščin Srednji tečaj EUR pri BS
Vir: Statistični urad RS in Banka Slovenije SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS
2003 2004 2005
v %
2006
Ameriški dolar dolar dolar je letos nihal. Po doseženi vrednosti dolar 202,15 SIT za 1 USD iz decembra 2005, je bil dolar v letošnjem letu, z izjemo februarja, v vseh mesecih pod 200 SIT. Vrednost dolarja se je bolj pospešeno zniževala od meseca maja dalje, ko je dosegel najnižjo mesečno povprečno vrednost 187,08 SIT. Oktobra se je dolar
popravil na 190,04 SIT, sredi novembra pa zopet zanihal navzdol na 187,48 SIT.
Po krepitvi dolarja v razmerju do evradolarja v razmerju do evra v zadnjem dolarja v razmerju do evradolarja v razmerju do evra četrtletju lanskega leta, ko je bil evro na 1,18 dolarja, je dolar v prvih mesecih 2006 spet rahlo oslabel, v povprečju na 1,20 dolarja. Dolar odtlej slabi še naprej – avgusta je bilo za 1 evro treba odšteti 1,28 dolarja, septembra 1,27, oktobra 1,26 dolarja, sredi novembra pa spet 1,28 dolarja. V povprečju je bil letos doslej evro v povprečju vreden 1,246 dolarja. Ocene kažejo, da se bo v letu 2006200620062006 to razmerje stabiliziralo na ravni okoli 1,25 1,25 1,25 1,25 dolarja za 1 evro
dolarja za 1 evro dolarja za 1 evro dolarja za 1 evro.
Stabilnost nominalnega tečaja evra, je letos ob zniževanju razlik med domačimi cenami in cenami na pomembnejših tujih trgih ohranjala konkurenčnost slovenskih podjetij. V drugem četrtletju se je sicer cenovna konkuren
cenovna konkuren cenovna konkuren
cenovna konkurenččččnostnostnostnost, merjena s cenami življenjskih potrebščin nekoliko poslabšala, merjena s cenami proizvajalcev pa se je zaradi počasnejše rasti domačih cen glede na cene pri tujih proizvajalcih rahlo izboljševala.
Gibanje vrednosti tečajev EUR in USD v SIT EUR srednji tečaj BS
USD srednji tečaj BS
2004 povprečje 238,86 192,38
2005 povprečje 239,64 192,71
2005 Julij 239,58 198,94
Avgust 239,58 194,92
September 239,58 195,28
Oktober 239,58 199,25
November 239,58 203,25
December 239,58 202,15
2006 Januar 239,58 197,94
Februar 239,57 200,44
Marec 239,59 199,50
April 239,59 195,94
Maj 239,61 187,64
Junij 239,62 189,19
Julij 239,61 188,89
Avgust 239,61 187,08
September 239,60 188,06
Oktober 239,61 190,04
Vir: Banka Slovenije
b) Cene in inflacija
Povprečna letna inflacijainflacijainflacijainflacija je bila v prvih desetih mesecih letos 2,42,42,42,4----odstotnaodstotnaodstotnaodstotna, , , , medletna stopnja inflacije (oktober/oktober) pa 1,5-odstotna. S tem se potrjuje pripravljenost Slovenije za prevzem evra tudi z vidika zagotavljanja stabilnosti cen, kriterija, ki je nedavno pomenil odlog uvedbe evra v Estoniji, Litvi in Češki.
Mesečna dinamika rasti cen življenjskih potrebščin se je po razmeroma visoki rasti v spomladanskih mesecih poleti in jeseni (z izjemo avgusta) zelo umirila. Medletna rast cen je oktobra z 1,5-odstotki dosegla zgodovinsko najnižjo vrednost. V sedanjih razmerah ocenjujemo povprečno letno inflacijo inflacijo inflacijo za leto 2006 na 2,5 odstotka. inflacijo 2006 na 2,5 odstotka. 2006 na 2,5 odstotka. 2006 na 2,5 odstotka.
Podobno gibanje rasti cen se bo po oceni SKEP GZS nadaljevalo tudi v letu 20072007. Povprečna inflacija bi tako 20072007 ohranila dinamiko rasti in ostala na ravni 2,5 odstotk2,5 odstotk2,5 odstotk2,5 odstotkaaaa....
-2 3 8 13
2002 2003 2004 2005 2006 (I-X)
Storitve skupaj
Hrana in brezalkoholne pijače INFLACIJA
Vir: Statisitčni urad RS SKEP GZS
INFLACIJA: CENE STORITEV IN HRANE Letne stopnje rasti v %
V teku leta 2006 je rast cen storitevstoritevstoritevstoritev presegla rast cen blaga
blaga blaga
blaga. V povprečju desetih mesecev so v primerjavi z enakim obdobjem lani cene storitev višje za 3,3 odstotka, cene blaga pa za 0,7 odstotka.
Med posameznimi skupinami censkupinami censkupinami censkupinami cen so se od oktobra 2005 do oktobra 2006 najbolj povišale cene v skupinah:
raznovrstno blago in storitve (5,2%), stanovanjska oprema (5,1%), alkoholne pijače in tobak (4,7%), gostinske in nastanitvene storitve (4,1%), hrana in brezalkoholne pijače (3,3%) ter komunikacije (2%).
Izdelki in storitve v skupinah prevoz, zdravje in stanovanje pa so bili v povprečju cenejši.
Oktobra 2006 Oktobra 2006 Oktobra 2006
Oktobra 2006 so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v povprečju znižale za 0,8 odstotka. Na znižanje cen so vplivale predvsem nižje cene komunalnih storitev, med katerimi se je zaradi spremenjenega načina obračunavanja v Ljubljani najbolj pocenila oskrba z vodo (za 28,5 %). Na začetku kurilne sezone so se občutno pocenila tekoča goriva (za 9,9 %), istočasno pa so se podražili trda goriva (za 5,1 %), plin (za 2,3 %) in daljinska energija (za 1 %).
Po novi vladni uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov je ponovno stopil v veljavo model 14-dnevnega prilagajanja cen naftnih derivatov, kar je vplivalo na to,
da so bile oktobra zajete tri spremembe cen (dve pocenitvi in eno podražitev). Pogonska goriva pa so bila v povprečju cenejša za 8,6%.
Na račun posezonskih cen so bili počitniški paketi oktobra cenejši za 9,3%. V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se znižale cene mesa (za 1,1%), sadja (za 3,3%), zelenjave (za 5,9%), zabeležene pa so bile višje cene brezalkoholnih pijač (1,4%) ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc (0,8%). Oktobra so se najbolj zvišale cene v skupinah obleka in obutev (5,7%). Začetek novega šolskega leta pa je z višjimi cenami (2,8%) vplival na rast cen v skupini izobraževanje.
Gibanje cen september-oktober 2006 (stopnje rasti v %) Cene življenjskih
potrebščin
Cene industrijskih izdelkov September 06
September 06 September 06 September 06
IX 06/VIII 06 0,4 0,6
IX 06/ IX 05 2,5 2,7
I-IX 06/I-IX 05 2,5 2,2
Oktober06 Oktober06 Oktober06 Oktober06
X 06/IX 06 -0,8 0,1
X 06/ X 05 1,5 2,7
I-X 06/I-X 05 2,4 2,3
Vir: Statistični urad RS, september-oktober 2006
Cene industrijskih proizvodovindustrijskih proizvodovindustrijskih proizvodovindustrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile oktobra na letni ravni od primerljivih lanskih višje za 2,7 odstotka, v povprečju desetih mesecev glede na enako lansko obdobje pa za 2,3 odstotka. Med skupinami industrijskih izdelkov je bila rast cen v tem obdobju najvišja pri proizvodih za vmesno porabo (3,4%), sledili so proizvodi za široko porabo (1,5%) in proizvodi za investicije (0,1%).
Med dejavnostmi so se v letu dni najbolj povišale cene proizvajalcev v proizvodnji kovin (10,9 %), proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (7,1%), pridobivanju drugih rudnin in kamnin (7%), proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (6,4%), proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (6%). Nižje cene kot pred letom dni so zabeležili v dejavnostih:
proizvodnja RTV-sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov (-6,8%), proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov (-2,2%) ter proizvodnja oblačil, strojenje in dodelava krzna (-1,9%).
Dinamika rasti nadzorovanih cennadzorovanih cennadzorovanih cennadzorovanih cen je bila v prvih devetih mesecih letos v povprečju le še za eno odstotno točko hitrejša od rasti prostih cenprostih cen.... Po izračunih Banke prostih cenprostih cen Slovenije so bile septembra na medletni ravni proste cene višje za 2,4%, nadzorovane cene pa za 3,4%.
Struktura gibanja cen (medletne letne stopnje rasti v %) December 2005 September 2006
Cene življenjskih potrebščin 2,3 2,5
– nadzorovane cene 7,5 3,4
– proste cene 1,2 2,4
Vir: Banka Slovenije, oktober 2006
Letna stopnja inflacije inflacije inflacije inflacije v evro podroevro podroevro podroevro področčččjujuju se je septembra ju 2006 močno znižala in dosegla 1,71,71,71,7----odstotkaodstotkaodstotka, , , , v EU25 pa odstotka 1,9 odstotka. Med državami so najvišje medletne stopnje inflacije v evro področju beležili v Grčiji 3,1%, Portugalski, 3,0% in Španiji 2,9%. Najnižjo inflacijo pa so imele Finska 0,8%, Nemčija 1,0% in Avstrija 1,3%.
5,9 5,9 4,5
3,8 2,9 2,5 2,4 2,2 1,5 1,4 1,3 1,0 0,8
Latvija Madžarska Slovaška Estonja Španija Slovenija Italija Češka Francija Poljska Avstrija Nemčija Finska
Vir: Eurostat, oktober 2006 SKEP GZSSKEP GZSSKEP GZSSKEP GZS
* * *
* Inflacija merjena z mednarodno primerljivim - harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), lahko se razlikuje od nacionalno izračunane inflacije.
INFLACIJA* V IZBRANIH DRŽAVAH EU, september 2006
Medletne stopnje rasti v %
6. Industrija, gradbeništvo, storitve
a) Industrija
Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja
Proizvodnja v slovenski industriji se je v prvih devetih mesecih 2006 v primerjavi z enakim lanskim obdobjem realno povečala za 7 odstotkov.
Vrednosti obsega industrijske proizvodnje, v %
Stopnja rasti, v % 2005
2004
I-IX 2006 I-IX 2005 Industrija skupaj
Industrija skupaj Industrija skupaj
Industrija skupaj 3,33,3 3,33,3 7,07,0 7,07,0
C Rudarstvo 6,7 4,1
D Predelovalne dejavnosti 3,7 7,5
E Oskrba z elektriko, plinom, vodo -1,5 1,2
Vir: Statistični urad RS, november 2006
V prvih osmih mesecih se je proizvodnja v Sloveniji po izločitvi vpliva sezone povečala za 7,2 odstotka, v državah EU 25 pa za 3,6 odstotka, glede na enako obdobje lanskega leta. Desezionirane stopnje rasti industrijske proizvodnje kažejo, da je bila slovenska
industrijska proizvodnja močno nad povprečjem EU 25 in izkazuje visoko dinamiko rasti. ProduktivnostProduktivnostProduktivnostProduktivnost se je v povprečju v tem obdobju povečala za 9,3 odstotka.
-10 0 10 20 30 40 50
2003 2004 2005 2006 (1-8)
Proizvodnja - Slovenija Proizvodnja - EU 25 Prihodek od prodaje-realni Produktivnost
Vir: Statistični urad RS,Eurostat;
podatki o proizvodnji so desezionirani SKEP GZS
GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, PRIHODKA IN PRODUKTIVNOSTI, (stopnje rasti v %, 2000=100)
Podjetja iz predelovalnih dejavnostipredelovalnih dejavnostipredelovalnih dejavnostipredelovalnih dejavnosti so v prvih treh četrtletjih 2006 proizvedla za 7,5 odstotka več glede na enako obdobje lanskega leta. V okviru predelovalnih dejavnosti obseg proizvodnje najbolj povečujejo proizvajalci električne in optične opreme (15,9%), strojev in naprav (11,4%), kovin (11,3%), kemikalij (10,4%) itd.
Zniževanje obsega proizvodnje pa beležimo v proizvodnji koksa (-6%), vozil (-3,0%), hrane (-2,4%), in tekstilu (- 2,0%). Glede na leto 2005 se je najbolj izrazito znižala dinamika proizvodnje in naročil v proizvodnji vozil in plovil. V proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov se je proizvodnja po negativnem trendu v letih 2004 in 2005 v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala. V letošnjem letu pa so se najbolj povzpeli in dosegajo visoko rast v proizvodnji električne in optične opreme.
V rudarstvurudarstvurudarstvurudarstvu so v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečali proizvodnjo za 4,1 odstotka glede na enako obdobje predhodnega leta. Podjetja za oskrbo z oskrbo z oskrbo z oskrbo z elektriko, plinom in vodo
elektriko, plinom in vodoelektriko, plinom in vodo
elektriko, plinom in vodo pa so v tem času proizvedla za 1,2 odstotka več.
Po namenu porabenamenu porabenamenu porabenamenu porabe se je v prvih devetih mesecih najbolj povečala proizvodnja proizvodov za investicije, za 13,7 odstotka, sledili so proizvodi za vmesno porabo s 5,9- odstotno rastjo in proizvodi za široko porabo s 4,8- odstotno rastjo.
Zaloge ZalogeZaloge
Zaloge industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v prvih devetih mesecih presegle zaloge lanskega enakega obdobja za 2,3 odstotka, od tega v predelovalnih dejavnostih za 2,4 odstotka, v rudarstvu pa so se
