na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

Foto: iStock

38

Sp eci alizir ana r ev ija za e m ba laž o, o ko lje in l og ist iko / Spec ia lis t m agazi ne f or pa ck ag in g, e nv iro nm en t a nd l og isti cs

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

So plastične vrečke res kuga stoletja?

Dokončno sta padla dva okoljska mita Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo

na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

Two Environmental Myths Finally Disproved Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the

Ubiquity of Factory Storehouses

April/April 2008

promocija

3

EOL-38-april-April-08 Uvodnik 3

Uvodnik Editorial The Plastic Bag Here and

Now

Every minute more than a million plastic bags are used across the world. This is why we are opening a new file. Plastic bags. They are a big theme to those countries wishing to prohibit their use. En- vironmental organisations are loudly linking the plastic bag controversy and harm to Earth Day.

Retailers, at least some of them, recommend the use of paper bags. Experts are pillorying plastic bags as the main source of filth of the world, but of course, the profession still does not hold a uni- fied view on the matter. Finally, there are those producers searching for other alternatives. What kind of a plastic bag, if a plastic bag at all?

Is this really the question we should be most wor- ried about when looking at nature and the envi- ronment with a sensitive thought? Read about it.

It is not a coincidence that we rummaged through wild landfills. Illegal deposits of all kinds of waste and the charming Slovenia, as the experts see it, does not have the ability to find about a thou- sand black holes for waste (give or take). No one knows, there is no register and the inspectors – well, so, so…

So onto something nice. A great professional book has been published – Packaging and Environ- mental Protection, so we are publishing an inter- view with its author. We are also representing the logistician of the year.

Jože Volfand, Editor

Plastična vrečka tukaj in zdaj

Vsako minuto v svetu porabimo več kot mili- jon plastičnih vrečk. Zato odpiramo nov dosje.

Plastične vrečke. Z njimi se ukvarjajo države, ki jih želijo prepovedati. Okoljske organizacije, ki njihovo oporečnost in škodljivost glasno pove- zujejo z dnevom zemlje. Trgovci, seveda nekate- ri, ki priporočajo papirne vrečke. Strokovnjaki, ki plastične vrečke postavljajo na pranger kot glavno nesnago sveta. A si o tem stroka resda ni enotna. In končno proizvajalci, ki iščejo alterna- tive. Kakšna plastična vrečka, če sploh plastična vrečka?

Je to res vprašanje, ki bi nas moralo najbolj skr- beti, ko se z vse bolj občutljivo mislijo oziramo v naravo, v okolje? Preberite.

Ni naključje, da smo pobrskali po divjih odla- gališčih. Odmetavanje vsakršnih smeti na črno.

Očarljiva Slovenija, kot štejejo poznavalci, ne zna ugotoviti, kje se skriva več tisoč črnih od- padkarskih lukenj. Nekaj manj, nekaj več. Nihče ne ve. Registra ni. Inšpektorji pa tako tako.

In še nekaj prijetnega. Izšla je odlična strokov- na knjiga Embalaža in varstvo okolja, intervju z avtorjem objavljamo. Predstavljamo pa tudi logista leta.

Jože Volfand, glavni urednik

Oskar za Radensko

»Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateških vrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah- nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz- delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smo testirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren- čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.

Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja Matjažem Zorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral- ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko v trženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci, označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.

Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna 0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednost novih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenk in manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu bolj prepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije, ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, da se svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički, kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.

EOL-38-april-April-08 4 Vsebina

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).

Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc, Mateja Krajnc in Polona Marzel.

Celje, april 2008 Revija je brezplačna.

Partner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.

38

Vsebina / Contents

10 So plastične vrečke res kuga stoletja?

Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

16 Oskarji: Predlogov malo, štirje zmagovalci

18 Podjetje s programskim paketom za deponije

20 Plastična embalaža brez elektrostatičnega naboja

23 Dokončno sta padla dva okoljska mita Two Environmental Myths Finally Disproved

26 Distribucijski center je srce, ne strošek Distribution Centre is the Heart, not a Cost

28 Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the Ubiquity of Factory Storehouses

34 Diagnoza je premalo, bolnika moramo zdraviti

Setting the Diagnosis does not Suffice, One Needs to Cure the Patient

37 Zdravilne učinkovine pod lupo

38 Divja odlagališča: Nihče ne ve, koliko jih je … No One Knows how Many there Are...

42 Podatki so zbrani, sheme merijo rezultate?

EOL-38-april-April-08 Novosti 5

KRATKO, ZANIMIVO

5 Novosti

Luka Koper bo gradila Panonijo

V Beltincih bo Luka Koper gradila regional- ni distribucijski center Panonija.

Zamisel o vzpostavitvi mednarodnega logi- stičnega in distribucijskega centra na obmo- čju Prekmurja je nastala zaradi potreb Luke Koper, Pomurje pa je ugodna lokacija, saj leži v bližini dveh njenih najpomembnejših trgov – Avstrije in Madžarske. Distribucij- ski center v Pomurju bo Luki Koper omo- gočil kakovostno oskrbovanje strank po načelu »just-in-time«. Načrtovana gradnja je vzbudila veliko zanimanje pri ladjarjih, ki prek Luke Koper oskrbujejo avstrijski in madžarski trg.

Iz leta v leto večji obseg pretovora, zahteve trga po zagotavljanju celovitih logističnih storitev ter potrebe po zmanjševanju logi- stičnih stroškov so izzivi, na katere Luka Koper odgovarja s strateško odločitvijo za vzpostavitev mreže kopenskih terminalov v Sloveniji in tujini. V Sežani že od lanskega leta razvijajo Evropski distribucijski center.

Tako kot sežanski bo tudi beltinški kopen- ski terminal »Panonija« povezan s V. evrop- skim prometnim koridorjem, po katerem potekajo vse intenzivnejši blagovni tokovi med vzhodno in zahodno Evropo. Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper, je ob podpisu pisma o nameri za gradnjo pouda- ril, da naložba odpira tudi nove perspektive Prekmurju.

Distribucijski terminal bo obsegal 60 hek- tarjev, na katerih bodo zaprte in odprte skladiščne površine, dva industrijska tira, parkirišča za kamione, servisne delavni- ce in upravni prostori. Za nakup zemljišč in postavitev potrebne infrastrukture bo Luka Koper namenila 20 milijonov evrov.

Skladiščne površine bodo gradili glede na potrebe poslovnih partnerjev. Pričakuje- jo, da bo letni pretovor na distribucijskem centru v petih letih dosegel 30.000 zabojni- kov (TEU) oziroma 600.000 ton blaga, kar pomeni, da se bodo skladiščne zmogljivosti v pristanišču sprostile in omogočile večji ladijski pretovor. Distribucijski center bo predvidoma prevzel 10 odstotkov v Luki Embalaža za lase Subrina Pure iz reciklata

Kombinacija kvalitetnega izdelka ter privlačne embalaže je zmagovalna kombinacija za uspešno uveljavitev blagovne znamke na trgu. Tako pravijo v Iliriji, kjer so razvili novo embalažo za naravno linijo barv za lase Subrina Pure.

V sodelovanju z agencijo Endemit so izpostavili čisto lepoto, nežnost in igrivost. Embalaža, ki se vrača k naravi, a hkrati ohranja glavne elemente blagovne znamke. Je drugačna, privlačna, predvsem pa prijazna do okolja. Embalaža je narejena iz recikliranega materiala in se lahko reciklira tudi dalje. Prav tako je možno reciklirati ostale notranje elemente embalaže (tubo, blazinico, plastenko in navodila).

V poplavi podobnih oblik in vizualov izdelkov, ki vzbujajo pozornost potrošnikov, je oblika embalaže Subrina Pure posebnost, so prepričani v Iliriji. Naraven izgled poleg oblike in materiala odraža tudi design, saj je celotna podoba ovita v nežne barve narave.

LUNA, nova domača blagovna znamka LUNA je stoodstotno slovenska tržna znamka, ki so jo v dobrem letu zasnovali in razvili domači strokovnjaki pod taktirko družbe Orka in ob sodelovanju oblikovalskega studia Luks, predstavili pa so jo nedavno v Ljubljani. Za sofisticirane dišave bazilike in mete, prek magnolije, zelenega čaja, fige, do janeža in zelenega paradižnika je poskrbelo svetovno uveljavljeno podjetje Charabot iz francoske Provanse, ki sodeluje tudi s tako imenitnimi kozmetičnimi imeni, kot sta Chanel in Guerlain.

Slovenska tržna znamka LUNA, kakor napovedujejo, ne živi le za danes, pač pa že misli na jutrišnji dan. Tako so se v družbi Orka odločili, da bodo jeseni zasnovali štipendijski sklad, ki bo omogočil magistrski študij posebej nadarjenim kemikom z vizijo razvoja novih izdelkov, čim bolj okoljsko naravnanih in naravi čim manj škodljivih. Pomemben je podatek, da so izdelki s trendovsko podobo v prijazni embalaži, ki se lahko v celoti reciklira. Orka je poslovna skupina, ki proizvaja, prodaja in posreduje rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije.

Robert Časar

EOL-38-april-April-08 6 NovostiNovosti

6

KRATKO, ZANIMIVO

Koper pretovorjenih zabojnikov. Gradnjo centra v Beltincih bodo začeli takoj po pri- dobitvi vseh dovoljenj, predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. Že v prvi fazi gra- dnje distribucijskega centra bodo zaposlili 200 delavcev.

Nove usmeritve za ravnanje z od- padki

V Republiki Sloveniji, kot menijo na Mi- nistrstvu za okolje in prostor, je treba pro- blematiko komunalnih odpadkov reševati v okviru zmogljivih regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Ob upoštevanju pro- storskih, naravnih, poselitvenih in drugih danosti slovenskega prostora, tehnično-teh- noloških možnosti, ekonomičnosti in logi- stike, družbene sprejemljivosti in usmeritve v načrtno ravnanje z odpadki je upravičen in izvedljiv le regijski ali medobčinski pri- stop.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v pri- stojnosti lokalnih skupnosti. Zakon za var- stvo okolja določa dve obvezni občinski gospodarski javni službi na tem področju, tj. službo za zbiranje in prevoz odpadkov ter službo odlaganja obdelanih preostankov komunalnih odpadkov. Pretežni del načr- tovanja, zbiranja komunalnih odpadkov, priprave ločeno zbranih različnih zvrsti od- padkov, določene stopnje obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem ter zagotavljanje odlagalnih površin se odvija na medobčinskem nivoju. Gre za zbirna ob- močja, ki so pred petnajstimi leti pripadala posameznim večjim občinam, v bližnji pri- hodnosti pa pokrajinam.

Usmeritve za področje ravnanja s komunal- nimi odpadki torej narekujejo aktivnosti na treh ravneh:

• Lokalna (občinska) raven:

– zbiranje komunalnih odpadkov, – zagotavljanje čim boljšega ločevanja od-

padkov pri izvoru,

– naknadno sortiranje, preprostejši postop- ki obdelave in predelave odpadkov (na primer stiskanje, kompostiranje v kopah na prostem in podobno) ter

– oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi.

• Regijska (medobčinska) raven: centri 1.

reda (le izjemoma 2. reda):

– naknadno sortiranje,

– obdelava odpadkov (kompostarne, me- hansko-biološka obdelava …),

– oddajanje določenih zvrsti odpadkov v nadaljnjo predelavo, v skladu s predpisi, – recikliranje in ponovna uporaba ločeno

zbranih frakcij odpadkov,

– odlaganje preostankov odpadkov ter pri- prava odpadkov za termično obdelavo, – termična obdelava preostankov odpad-

kov s proizvodnjo energije na nivoju re-

Končno pločevinka, ki se lahko ponovno zapre!

Po nekaj letih razvoja se je na trgu končno po- javila inovacija, ki ima vse, da postane klasika - Ball Packaging Europe je izdelal pločevinko, ki jo po odprtju lahko ponovno zapremo. Od- ločilna prednost za embalažo, ki je zaradi mno- gih prednosti (odlično se da potiskati, lahko se reciklira, vsebina ima dolg rok trajanja, hitro se ohladi) že do sedaj predstavljala odlično reši- tev.Mehanizem za odpiranje je narejen iz plasti- ke, z enim samim obratom pa ponovno zapre odprtino. Nova pločevinka zato ohranja klasič- no obliko. Tisti kupci, ki so se do sedaj zaradi prednosti uporabe včasih raje odločali za nakup pijače v plastični embalaži, bodo odslej lahko uživali v osvežilnih, gaziranih napitkih tudi iz pločevinke.

Prva se je za uporabo pločevinke s sistemom ponovnega zapiranja odločila Coca-Cola, ki s prodajo energijskega napitka 'Burn' v novi em- balaži najprej pričenja na francoskem trgu.

Učinkovita zaščita pred krajo

Sealed Air Cryovac je predstavil novo embalažo SmartPak®, ki živilo zaščiti pred dotiki, zaradi po- sebne etikete pa onemogoča tudi krajo. Integrirane etikete namreč ni mogoče sneti, ne da bi uničili celotno pakiranje. Če je blagajničarka ne deaktivira, se ob poskusu kraje izdelka sproži alarm.

Embalaža je primerna za zaščito in hranjenje svežih prehrambenih izdelkov tako v procesu embali- ranja pri proizvajalcu kot tudi pri prodajalcu. Rešitev, kako znižati odstotek kraje izdelkov z visoko vrednostjo, se je odločil poiskati pomembnejši evropski trgovec, ki je zaščito najprej preizkusil pri parmezanih Grana in Parmigiano. Odlični rezultati uporabe nove embalaže SmartPak® bodo vseka- kor prispevali k uporabi tudi v drugih prehrambenih segmentih.

Superfos prejel tri nagrade za embalažo

Na Interpacku 2008 je Superfos, dansko podjetje, ki izdeluje pla- stično embalažo, prejel nagrade za kar tri svoje izdelke.

Oznaka UniPak Eco TM pomeni zagotovilo, da je bila embalaža izdelana s posebno odgovorno- stjo do okolja. Koncept ekološke embalaže, ki je prejela DuPontovo nagrado, temelji na uporabi reci- kliranih surovin, ki se lahko po- novno reciklirajo.

Superfosov 'SuperSeal', narejen iz plastike, je prejel nagrado v kate- goriji embalažnih materialov. Z naprednim sistemom ponovnega zapiranja brez uporabe alumini- jaste folije izpolnjuje zahteve upo- rabnikov po varnem shranjevanju živil, lažje pa ga je tudi reciklirati. Nagrado za design in funkcionalnost embalaže je prejel plastičen 'Painter', ki s svojim kovinskim izgledom in atraktivno dekoracijo vsekakor pritegne pogled in po- zornost kupca. V primerjavi s kovino so prednosti plastične embalaže vsekakor večja fleksibilnost ter za uporabnika prijaznejši sistem odpiranja in ponovnega zapiranja. Hkrati pa ni nevarnosti za to, da bi embalaža rjavela ali dobila udrtine.

EOL-38-april-April-08 NovostiNovosti 77

KRATKO, ZANIMIVO

gije in odlaganje preostankov po termični obdelavi.

• Nadregijska raven (omrežje regijskih centrov):

– termična obdelava preostankov odpad- kov na nadregijskem nivoju (pokrivanje potreb več regij) z izrabo energije in odla- ganje preostankov po termični obdelavi.

Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se tudi ravnanje z odpadki podreja osnovnim ekonomskim zakonitostim. Ravnanje s ko- munalnimi odpadki je lahko racionalno in učinkovito le pri razmeroma velikih količi- nah odpadkov, prednostno z vključenostjo nad 200.000 prebivalcev. Z velikostjo ka- pacitet naprav se manjšajo stroški na enoto odpadka, povečujejo pa se stroški transpor- ta do teh naprav. Praviloma so stroški tran- sporta v primerjavi s predelavo in odstra- njevanjem odpadkov nizki, zato morajo biti kapacitete teh naprav razmeroma velike.

Eko parlament v Sloveniji in v Pragi

Slovenski Eko parlament mladih je bienalna prireditev in spada v mednarodni projekt Youth Eco-Parliament. Pred dnevi ga je že drugič organiziral Slopak, nacionalna druž- ba za ravnanje z odpadno embalažo, in sicer pod okriljem organizacije Unesco – Dekade za trajnostni razvoj. Cilj Eko parlamenta je dvig zavesti mladih, da z odgovornim rav- nanjem z odpadki, z vzdržno rabo naravnih virov, zdravim načinom življenja in izbo- rom življenjskega sloga vplivajo na varova- nje lastnega okolja. Na prireditvi v ljubljan- skem Koloseju so dijaki z devetih ekošol predstavili skupno 16 projektov, povezanih z ekologijo, ter predstavili njihova mnenja in rešitve za aktualne okoljske probleme, predvsem v domačem okolju.

Na letošnjem Eko parlamentu mladih so sodelovale naslednje šole: Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Jožeta Plečnika iz Ljublja- ne, Srednja šola za elektrotehniko in raču- nalništvo iz Ljubljane, Gimnazija Slovenske Konjice, ŠC Slovenske Konjice-Zreče, Gim- nazija Franca Miklošiča, Ljutomer, Srednja kmetijska šola in biotehniška gimnazija, GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Srednja šola Slovenska Bistrica, Srednja zdravstvena šola Celje, Ekonomska in trgovska šola Brežice.

In o katerih problemih so govorili mladi?

Med drugim o tem, kako zmanjšati količino odpadkov, o mokriščih v Sloveniji in Ram- sarski konvenciji, o regulaciji emisij izpušnih plinov iz dimnika, o količini dreves v našem nabiralniku (problem reklamnih prospek- tov), o ekoremediacijah, o energetski pre- novi šole, o svetlobnem onesnaževanju v Slovenski Bistrici, ravnanju z odpadki in o pomenu pitne vode. Vseh šestnajst predsta- vljenih projektov so ocenili strokovnjaki, Velika investicija v zelen transport

Korsnäs AB je na Švedskem eno vodilnih podjetij na področju proizvodnje papirja in kartona. Ukvarjajo se z razvojem, proi- zvodnjo in prodajo izdelkov za kupce, ki si želijo učinkovito, kreativno in funkcionalno embalažo.

Na področju distribucije so v Korsnäsu pred kratkim uvedli nov sistem, ki sloni na žele- zniškem transportu. Pričakujejo, da bodo s tem dramatično znižali emisije ogljikovega dioksida, ki so do sedaj nastajale pri letni di- stribuciji 1,1 milijona ton njihovih izdelkov.

Poleg zmanjšanja izpusta škodljivih emisij v okolje za do 30 odstotkov pa so v podjetju z investicijo v t.i. zeleni transport tudi znatno skrajšali čas in povečali točnost dostave.

Dišeča skušnjava Axilone, eden vodilnih proizvajalcev pokrovov in drugih zapiralnih sistemov za parfume, kozmetiko in ličila, je edini globalni proizvajalec plastičnih in kovinskih komponent, saj deluje tako v Evropi, ZDA kot tudi na Kitajskem.

'Gucci by Gucci' je nov vonj popularne znamke, ki, zahvaljujoč embalaži, izstopa s svojimi oblinami, mehkimi gubami in so- dobnim izgledom. Vrat te temno rjave stekleničke je sofisticirano izpopolnjen z draguljem in ključavnico.

EOL-38-april-April-08 8 Novosti

KRATKO, ZANIMIVO

najboljši slovenski projekt pa bo predsta- vila zmagovalna skupina na mednarodnem Eko parlamentu Youth Eco-Parliamentu v Pragi od 13. do 15. maja. V Pragi bodo zmagovalne skupine mladih iz vse Evrope predstavile projekte, nato pa bodo skupaj z odraslimi iz Unesca in EU sodelovale na številnih delavnicah. Teme so zelo aktual- ne: Od odpadka do upravljanja z naravnimi viri, Sistemi proizvajalčeve odgovornosti versus depozitom in davkom, Razširitev sistema proizvajalčeve odgovornosti naprej od pakiranja, Neprekinjena potrošnja, Poli- tik, proizvajalec in potrošnik: kdo odloča, kdo plača?, Tehnološke razvojne strategije pri pakiranju v 21. stoletju, Razvoj tržišča in prevzem recikliranih materialov in Medna- rodni trendi in politike ravnanja z odpadki:

izzivi in rešitve.

In zmagovalna ekipa, ki bo odšla v Prago?

To je ekipa Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, ki se je lotila ekoremediacije, in je nastopila s projektom Zaščita in obnova degradiranih okolij s pomočjo naravnih sis- temov in procesov. Mentorici dijakom 2. c razreda, to so bili Pavel Šoster, Bojan Čon- tala in Filip Cvetko, sta bili Mateja Godec in Katja Karba.

Pogodbe FIDIC aktualne tudi v Sloveniji

Pogodbe FIDIC so se v zadnjih letih zače- le uveljavljati tudi v Sloveniji, predvsem pri projektih, ki jih sofinancirajo EU in druge svetovne finančne institucije (WB in EBRD). Vsako leto se v svetu na osnovi FIDIC sklene 70.000 pogodb. Standardne oblike pogodb so izdelane na osnovi dol- goletne prakse. Knjige FIDIC, prevedene v slovenski jezik, so naročnikom in izvajal- cem v veliko pomoč. V praksi se pri izvaja- nju pogodb pojavljajo problemi, največkrat pogodbeni zahtevki, reklamacije in spori, ki zahtevajo dodatna znanja, predvsem pa izkušnje iz prakse.

Namen seminarja, ki bo 19. in 20. junija v prostorih GZS, je praktična pomoč vsem, ki delajo s pogodbami FIDIC (izdaja iz leta 1999 – Rdeča in Rumena knjiga), predvsem z vidika ravnanja z zahtevki, reševanja po- godbenih zahtevkov in dela komisije za re- ševanje sporov.

Strokovne teme, ki bodo predstavljene na seminarju, zagotavljajo potrebna znanja za vse udeležence v pogodbah FIDIC, to je za državne institucije, investitorje (naročnike), izvajalce, svetovalne inženirje, pravnike in člane komisij za reševanje sporov.

Organizator seminarja je podjetje E-NET Okolje iz Ljubljane.

Kopač zamenjal Tavzesa

Na Direktoratu za okolje Ministrstva za okolje in prostor je generalnega direktorja mag. Radovana Tavzesa, ki je sicer ostal na ministrstvu, zamenjal dr. Samo Kopač. Do-

Slastno, privlačno, pa še eko

Iz obnovljivih rastlin proizvedena linija embalaže BioWare^TM se je povečala še za en izdelek – papirnat lonček z bio pre- vleko za sladoled in hlajena živila kot je na primer jogurt.

Lonček je na obeh straneh prevlečen z biopolimerom in ima podobne lastnosti kot običajna embalaža,

obdana s PE prevleko. Rob je zalepljen z bio razgradljivim materialom, kar zagota- vlja popolno varnost živila in onemogoča neprivlačno obarvanost vsebine.

Zunanjost embalaže je primerna za vi- sokokakovosten tisk, zaradi svoje bio razgradljive sestave pa proizvajalcem ži- vil omogoča tudi komuniciranje njihove okoljske ozaveščenosti.

Okolju prijazen tako pralni prašek kot tudi čebriček

Detergenti Simply Laundry proizvajalca Aquados so v lanskem letu postali prvi, ki lahko na svoje izdelke natisnejo prestižno evropsko eko-oznako.

Eko-oznako pridobijo izključno produkti, ki so prestali stroge teste v številnih kategorijah. A Aqua- dos ne počiva na svojih lovorikah, ampak nadaljuje z odkrivanjem novih možnosti, ki bi njihove izdelke naredile še bolj okolju prijazne. V sodelovanju s Superfosom so tako pričeli s polnjenjem Eco-smart pralnega praška v čebričke, narejene iz 100 % že uporabljene plastike, ki se seveda lahko ponovno reciklira. Nov čebriček pa je tudi prva embalaža izdelana po konceptu nagrajene Superfo- sove UniPak Eco^TM embalaže.

Nič več polivanja

Največji problem pri razvoju PET embalaže večjih dimenzij za žgane pijače je doslej pred- stavljalo rokovanje z njimi. Zaradi velikosti in lastnosti materiala so bile nerodne že za prije- manje, kaj šele za nalivanje.

Amcor PET Packaging se je lotil iskanja rešitve in po dveh letih dela je v sodelovanju s proi- zvajalcem vodke, podjetjem McCormick, trgu predstavil prvo PET steklenico za žgane pijače z vgrajenim ročajem.

9

KRATKO, ZANIMIVO

slej je opravljal dolžnost namestnika general- nega direktorja direktorata za okolje. Je doktor fizike in je med drugim delal na Institutu Jožef Stefan, na Uradu RS za standardizacijo in v Slo- venski akreditaciji v Ljubljani. Na MOP-u je so-

deloval v več delovnih telesih in komisijah, med drugim je bil član operativne skupine za predse- dovanje EU. Lani je vodil projektno skupino za spremljanje procesa soodločanja Direktive gle- de specifikacije bencina, dizelskega in plinskega olja in o uvedbi mehanizma za spremljanje emi- sij toplogrednih plinov ter njihovo zmanjšanje zaradi uporabe goriva za cestni prevoz.

Odslej Simbio, ne Javne naprave

Celjsko komunalno podjetje Javne naprave se je preimenovalo v Simbio, imenu pa so dodali še slogan V simbiozi z okoljem.

»Medtem ko vztrajno in pogumno stopamo k našemu »abrahamu«, naj nova celostna grafična podoba prispeva k naši razpoznavnosti in uspe- šnosti, mi pa si še naprej prizadevajmo, da bodo naša dejanja, ki se odražajo v naravi, čim bolj premišljena in v simbiozi z našim okoljem,« je ob spremembi poudaril direktor mag. Marko Zidanšek.

Pred natanko pol stoletja je takratna oblast ustanovila državno gospodarsko podjetje Jav- ni nasadi in Javne naprave Celje za opravljanje vrtnarskih del ter čiščenja straniščnih jam in pranja perila. Dejavnost se je od davnega leta 1948 vseskozi spreminjala – mnogo dejavnosti se je dodalo (odvoz fekalij, upravljanje tržnice in poletnega kopališča, odvoz odpadkov …), nekatere pa so se tudi odpravile.

Prav zato ime Javne naprave danes ni več ustre- zno predstavljalo dejavnosti, ki jih izvajajo, vključno z nekaterimi večjimi naložbami, zlasti v Center za upravljanje z odpadki. Družba za ravnanje z odpadki je danes sodobno podjetje, usmerjeno v trajnostni ekološki razvoj in z ja- sno izdelano politiko kakovosti.

Zavarovalniška spodbuda za naložbe v okolje

Tudi zavarovalnice z novimi produkti spod- bujajo k odgovornejši skrbi za okolje. Zavaro- valnica Triglav je na slovenskem trgu ponudila Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE, ki je svoje naložbe prek inve- sticijskega sklada EKO NALOŽBE usmerjalo v najnaprednejše zelene tehnologije.

Zavarovanje združuje naložbo ter življenjsko zavarovanje z nezgodnim zavarovanjem za pri- mer smrti zaradi nezgode. Naložba je vezana na gibanje vrednosti enot premoženja investi- cijskega sklada ekološko trajnostno usmerjenih delniških skladov. Sredstva se bodo nalagala v SAM Sustainable Climate, SAM Sustainable Water Fund, New Energy Fund in Equity Envi- ronmental Sustainability World, ki vse investi- rajo v delnice podjetij s storitvami, tehnologija- mi in produkti s področja okoljstva.

Prodaja naložbenih zavarovanj se je končala 15.

februarja 2008, takrat pa je stekel drugi del pro- jekta. Zavarovalnica Triglav se je namreč odlo- čila, da bo v skladu s svojo strategijo družbene odgovornosti s 150.000 evri podprla okoljske projekte v raznih slovenskih krajih. Odločila se je, da bo denar razdelila med dvanajst območ- nih enot, kolikor jih ima v Sloveniji, vsaka enota pa se bo odločila, kateri projekt bo podprla, ali v celoti ali pa tako, da se bo vanj vključila.

Zavarovalnica Triglav vlaga sredstva v izbrana podjetja zato, ker želi med drugim razviti in vpeljati nove tehnologije in materiale za zmanj- šanje vplivov delovanja ljudi na življenjsko oko- lje, prav tako pa razširiti uporabo okolju prija- znih tehnologij, predvsem tistih, ki zmanjšujejo energijsko porabo in zmanjšujejo snovni tok.

Tudi za finančne investitorje in industrijska podjetja je namreč vlaganje v okoljske tehnolo- gije in obnovljive vire energije vse zanimivejše, saj pomeni naložbo za povečanje konkurenčno- sti in razvoj. Okoljske tehnologije in obnovljivi viri energije bodo zagotovo med najdonosnejši- mi industrijami prihodnosti.

Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE je bilo na trgu dobro sprejeto.

Gre za desetletno zavarovanje s plačilom en- kratne premije. Sredstva se nalagajo v ekološko obetajoče projekte, ki so perspektivni z vidika dolgoročne rasti. Zavarovalcu se ob koncu za- varovalne dobe izplača zavarovalna vsota, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja z jamstvom, da izplačilo tudi v primeru negativ- nih trendov na finančnih trgih ne bo nižje od

vplačane čiste premije, kar je za mnoge kupce zelo pomembna garancija.

Radioaktivni odpadki bodo bolje shranjeni

Agencija za radioaktivne odpadke je začela iz- vajati nov projekt za izboljšanje ravnanja z in- stitucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Slo- veniji. Do oktobra letos bo uredila še preostale radioaktivne odpadke, ki niso bili urejeni ozi- roma karakterizirani v prvi fazi, uskladiščene v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Dolu pri Ljubljani.

ARAO je za ureditev odpadkov v Centralnem skladišču že leta 2002 pridobila sredstva v okvi- ru projektov Phare za jedrsko varnost. Dobro tretjino vseh uskladiščenih odpadkov je skupaj s tujimi strokovnjaki karakterizirala ob koncu leta 2005 in na začetku 2006, preostali del odpadkov ARAO, ki tedaj ni bil obdelan, pa bo uredila v okviru novega projekta z več partnerji.

V drugi fazi bo obdelanih 125 sodov, 313 za- prtih virov in 188 paketov posebnih odpad- kov. Karakterizacija uskladiščenih odpadkov poleg podrobnega pregleda odpadkov obsega še njihovo ločevanje na radioaktivne in nera- dioaktivne dele ter prepakiranje radioaktivnih odpadkov v nove pakirne enote, ki ustrezajo zakonskim zahtevam in so primerne za varno skladiščenje. Skupna vrednost projekta znaša 405.000 evrov, 75 odstotkov bo pridobljenih iz evropskih sredstev, preostanek pa bo prispeval državni proračun.

Električni skuter na simpoziju

Na tradicionalnem, 5. okoljskem simpoziju Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja, ki ga je v Celju organizirala Mestna občina Ce- lje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Mini- strstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za promet, so poskušali predvsem odgovoriti, kako mora Slovenija odgovoriti zlasti na okolj- ske in ekonomske izzive izjemnega povečanja prometa. Med uvodnimi prispevki so o pod- nebnih spremembah, kakovosti zraka v Slove- niji, o izzivih sonaravnega prometa in izvajanju resolucije o prometni politiki predavali dr. Luč- ka Kajfež Bogataj, Anton Planinšek, dr. Dušan Plut in dr. Fedor Černe. Posebej zanimiva so bila razmišljanja o novih tehnologijah za vizijo trajnostne mobilnosti. Vrsto aktualnih vprašanj pa je odprla okrogla miza Javni potniški pro- met v Sloveniji pred razpadom. Več kot dvajset predavateljev je razgrnilo celo paleto aktualnih vprašanj prometne politike v Sloveniji.

Na simpoziju je celjsko podjetje ZE-EN predsta- vilo električni skuter, ki so ga razvili v Nemčiji, izdelovati pa ga nameravajo tudi v Sloveniji.

Simpozij Promet kot grožnja okolju in kot giba- lo razvoja so podprli Luka Koper, Simbio, Ener- getika, ZPO Celje in ZE-EN.

EOL-38-april-April-08 Novosti

Samo Kopač

10 Dosje

So plastične vrečke res kuga stoletja?

DOSJE

VREČKA

Na svetu se vsako minuto porabi več kot milijon

plastičnih vrečk. V Sloveniji letno porabimo od 300 do 600 milijonov vrečk ali od 150 do 300 vrečk na osebo.

Glede na analize pristojnih vladnih britanskih institucij pa plastične vrečke pomenijo manj kot odstotek odpadkov, ki končajo na smetiščih.

K občutku, da so nosilne plastične vrečke velik okoljski problem, verjetno prispeva dejstvo, da jih ljudje včasih odmetavajo v okolju, kjer so zaradi biološke nerazgradljivosti vidne in zato moteče. Vendar dr. Gregor Radonjič, strokovnjak za varstvo okolja, poudarja, da je odmetavanje odpadkov v okolju etični in ne tehnološki problem.

EOL-38-april-April-08

Helena Kojnik

Plastične vrečke so danes eden najbolj prisotnih znakov potrošništva na svetu. Vidimo jih tako rekoč povsod. So lahke, »poceni« in vodood- porne, kar jim daje še posebno praktičnost in uporabnost. Tako so postale nepogrešljiv del našega vsakdanjika po vsem svetu. Prve pla- stične vrečke so se pojavile na trgu leta 1957 v ZDA. Proti koncu šestdesetih let so se plastične vrečke za smeti pojavljale po domovih in ploč- nikih po skoraj celem svetu. Vendar pa so šele v sedemdesetih letih dokončno prevzele mesto papirnatih vrečk, ko so iznašli cenen postopek za pridobivanje posameznih plastičnih vrečk.

Zakaj so sploh problem?

Problem naj bi bila količina. Tovarne po vsem svetu so proizvedle od štiri do pet bilijonov pla- stičnih vrečk v letu 2002 – od velikih vreč za smeti, debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih

EOL-38-april-April-08 Dosje 11

najtanjših, ki jih po navadi dobimo brezplačno v trgovinah. Severna Amerika in Evropa pora- bita skoraj 80 odstotkov te količine. Poraba na- kupovalnih vrečk znaša od 500 do 1000 milijard vrečk na leto – torej več kot en milijon vrečk vsako minuto. Američani na leto odvržejo 100 milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 milijard vrečk na leto – 900 na osebo – evrop- ske države so tudi med večjimi porabniki vrečk (ocene za Slovenijo znašajo 300 do 600 milijo- nov vrečk na leto oziroma 150 do 300 na ose- bo).

So krive vrečke ali ljudje?

Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski se- salci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo in vrečke jim nato zamašijo prebavni sistem, zato živali poginejo. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali.

Tudi kopenske živali so ogrožene. Prav tako se plastične vrečke ne razgradijo biološko, tem- več v njih poteka svetlobna razgradnja v vedno manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove. V enem dnevu so v Av- straliji v čistilni akciji zbrali skoraj 500.000 pla- stičnih vrečk. Vrečke, ki jih odpihne veter, so v Afriki tako pogoste, da se je razvila prava indu- strija – pojavile so se skupine, ki zbirajo vrečke in iz njih izdelujejo klobuke ter celo torbe.

Veliko mest po vsem svetu ima probleme z za- mašitvijo odtokov in kanalizacijskih sistemov, kar lahko poveča možnosti poplav in bolezni.

Priljubljene tanke vrečke v trgovinah, narejene iz HDPE (high density polyethilen), naj bi na našem planetu obstajale do 1000 let, potem ko jih odvržemo. Povprečna družina »nabere« 60 vrečk v samo štirih nakupovalnih obiskih tr- govin. Za proizvodnjo 100 milijard plastičnih vrečk v ZDA porabijo 12 milijonov sodčkov nafte, kar je velik prispevek k emisiji toplogre- dnih plinov. To je nekaj dejstev, ki so objavljena v State of the World 2004 (The Worldwatch In- stitute) in v Reusable Bags: Eco-friendly reusa- ble bags, plus facts & news on plastic bag war.

Vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali so za te probleme res krive vrečke ali ljudje, ki jih ne odlagajo v smetnjake, oziroma, kot slikovito

zajame bistvo problema dr. Gregor Radonjič v svoji knjigi Embalaža in varstvo okolja, ki je letos izšla pri založbi Pivec: »Obtoževati plastič- ne vrečke, da so povzročiteljice onesnaževanje okolja, je podobno obtoževanju avtomobilov, da so povzročitelji prometnih nesreč. Ljudje pov- zročajo nesreče, ne avtomobili. In tudi vrečke v okolje odmetavajo ljudje. Poleg tega so avto- mobili neprimerno večji onesnaževalci okolja kot vrečke, pa nikomur ne pride na misel, da bi sprožil bodisi civilne bodisi politične akcije za njihovo prepoved.«

Plastične vreče boljše od papirnih?

Za proizvodnjo plastičnih vrečk se porabi 20 do 40 odstotkov manj energije in vode kot za proizvodnjo papirnatih. Prav tako se ustvarja manj zračnega onesnaženja in odpadkov, pla- stične vrečke zavzemajo tudi manj prostora na smetišču. Za proizvodnjo papirnatih vrečk se porablja les, kar močno vpliva na gozdove po celem svetu. Za proizvodnjo 10 milijard papir- natih vrečk v ZDA posekajo 14 milijonov dreves in vpliv na nastanek toplogrednih plinov je dvo- jen – posekani gozdovi ne morejo več prispe- vati k zmanjšanju koncentracije toplogrednih plinov in obenem proizvodnja vrečk proizvaja dodatne toplogredne pline. Za reciklažo enega kilograma papirnatih vrečk se porabi 91 odstot- kov več energije kot za reciklažo enega kilogra- ma plastičnih vrečk. Vendar pa so odstotki reci- klaže obeh tipov vrečk izredno nizki – le 10 do 15 odstotkov papirnatih in od 1 do 3 odstotkov plastičnih vrečk se vsako leto reciklira.

Potemtakem se je najbolje izogibati papirnatim in plastičnim vrečkam. Obe vrsti vrečk pora- bljata dragocene naravne vire za izdelek, ki se uporabi samo enkrat in se odvrže. Obe nega- tivno vplivata na naravo in onesnažujeta naše okolje.

Biološko razgradljive vrečke

Nekateri proizvajalci so pred nedavnim pred- stavili biološko razgradljive plastične vrečke oziroma take, ki jih je mogoče kompostirati.

Narejene so iz škroba, polimerov ali poli-mleč- ne kisline, in ne iz polietilena. Za zdaj take vrečke predstavljajo manj kot 1 odstotek trga

in so nesorazmerno dražje od drugih. Vendar pomisleki obstajajo tudi pri teh vrečkah – če bodo postale samo nadomestek za zdajšnje polietilenske, to ne bo zmanjšalo porabe, tem- več jo bo samo preusmerilo. Tudi pri reciklaži polietilenskih vrečk biološko razgradljive pred- stavljajo velik problem in lahko naredijo velike količine reciklirane plastike neuporabne. In kot najpomembnejše dejstvo: za proizvodnjo in transport teh biološko razgradljivih vrečk se porabljajo približno enake količine energije kot za polietilenske, problemi pa nastopijo tudi pri razgradnji, saj nekatere vsebujejo težke kovine, ki onesnažujejo tla in podtalnico.

Kazni za uporabo vrečk

Po vsem svetu so se v različnih državah in me- stih pojavile kampanje za prepoved ali zmanjša- no uporabo vrečk. Januarja 2002 je vlada Južne Afrike uzakonila zahtevo, naj industrija izdela trpežnejše in dražje vrečke in s tem prepreči čezmerno uporabo in odmetavanje. Rezultat je bila takojšnja 90-odstotno manjša uporaba. Ir- ska je kot prva država na svetu marca leta 2002 vpeljala 0,15 evra davka na vrečko, kar je pov- zročilo tudi do 90-odstotno zmanjšanje porabe – z 1,2 milijarde na nekaj manj kot 200 milijo- nov. V prvem letu se je od tega davka nabralo 7,7 milijona evrov. Namensko so dali denar v

»zeleni fond«, ki skrbi za dobro okolja. Namen tega davka pa ni kovanje dobička, temveč oza- veščanje in učenje ljudi in preusmerjanje nji- hovega brezglavega potrošniškega vedenja. V enem letu so prihranili 18 milijonov litrov nafte samo na račun zmanjšane porabe vrečk (0,018 litra na vrečko). To pomeni, da se je poraba na posameznika zmanjšala s 312 na 52 vrečk na leto. Tudi druge države, kot so Avstralija, Ka- nada, Indija, Nova Zelandija, Filipini, Tajvan, Velika Britanija ter nekatera mesta v ZDA ima- jo načrte za prepoved uporabe plastičnih vrečk ali uvedbo davka na plastične vrečke. Nekateri supermarketi po vsem svetu prostovoljno spod- bujajo svoje kupce, naj uporabljajo manj vrečk in naj jih prinesejo s seboj.

Trgovine širokogrudne z vrečkami

Tako je v svetu. V Sloveniji pa je trend bolj kot

Specializirani smo za izdelavo vrečk za živilsko indu- strijo iz triplex, duplex ter polipropilen (bopp) folije.

Z novo investicijo v letošnjem letu nudimo tudi prostostoječe vrečke z zipp zapiranjem. Vrečka iz duplex oziroma triplex folije omogoča maksi- malno ohranjanje kakovosti izdelka. Nepogrešljiva je pri pakiranju živil, kjer želimo ohraniti svežino.

Vrečka se na enostaven način neprodušno zapre in hkrati onemogoči razsutje vsebine.

LIPAK d.o.o. , Ul. Molniške čete 19, 1000 Ljubljana tel./fax: 01 546 21 74, gsm: 041 626 079

e-mail: lipak-@siol.net

promocija

Dosje

12 EOL-38-april-April-08

ne obraten. V prepričanju, da vrečke simbo- lizirajo standard za kupce, v večini trgovskih centrov ponujajo brezplačne vrečke, v katere večkrat prodajalci zavijejo vsak izdelek posebej.

Porabniki to množično sprejemajo. Tudi Mini- strstvo za okolje nima posebne strategije ravna- nja z odpadki, kot so plastične vrečke. Za zdaj torej ni nobenih konkretnih znakov, ki bi kazali umik plastičnih vrečk s slovenskega trga.

Kupci pričakujejo vrečke

Med večjimi trgovci so odgovorili na naša vpra- šanja v Merkurju in v največjem slovenskem trgovcu z živili, Mercatorju, kjer porabijo letno približno 130 milijonov kosov ločevalnih vrečk za sadje in zelenjavo in nosilnih vrečk, ki jih kupci kupijo pri blagajnah. Samo brezplačne vrečke stanejo Mercator letno približno 830.000 evrov. Trend uporabe plastičnih vrečk pa še na- rašča, saj so se kupci navadili na visok standard trgovske storitve in pričakujejo brezplačne vreč- ke povsod. »Celo pritožijo se, če pri blagajnah ni manjših brezplačnih vrečk, ki jih uporabijo kot nosilne vrečke, čeprav temu niso namenje- ne,« pravi Srečko Bukovec, direktor sektorja za nabavo netrgovskega blaga in storitev PS Mercator.

Vrečke je mogoče reciklirati

Na Mercatorjevih prodajnih mestih kupcem po- nujajo v uporabo in prodajajo plastične vrečke iz materialov HDPE (polietilen visoke gostote) in LDPE (polietilen nizke gostote). »To so ma- teriali, ki so okolju prijazni in jih je mogoče z neškodljivimi postopki za okolje reciklirati ozi- roma uničiti. Ne smemo pa jih odvreči v okolje, pač pa v zbiralnike za plastiko. V Mercatorju skladno s poročilom EuroCommerca (The use of LCA's on plastic bags in an IPP context) ugo- tavljamo, da plastična vrečka, ki jo uporabimo najmanj štirikrat, manj obremenjuje okolje kot papirna vrečka (zaradi obdelave in beljenja pa- pirnih vrečk),« dodaja Srečko Bukovec.

Sicer pa v Mercatorju iščejo cenovno sprejemlji- ve možnosti za tekstilne vrečke z daljšo življenj- sko dobo, ki bi bile naprodaj pri blagajnah, in za biorazgradljive vrečke za shranjevanje, denimo, bioloških odpadkov ipd. Ker pa je trenutno bi- orazgradljivi material na bazi škroba približno štirikrat dražji od obstoječega PE HD, se za za- menjavo vrečk še niso odločili.

Mercator zbere največ embalaže

V poslovnem sistemu Mercator, ki na svojih prodajnih mestih in v skladiščih ločeno zbere letno največ odpadne embalaže v Sloveniji (12 tisoč ton), so precej dejavni glede odgovornega ravnanja z odpadki. Aktivno sodelujejo s shemo za ločeno zbiranje odpadne embalaže SLOPAK in shemo ZEOS za ločeno zbiranje odpadne ele- ktrične in elektronske opreme; lani so zbrali 142 ton take opreme. Poleg tega ločeno zbirajo od- padke tudi na vseh mestih nastanka odpadnih kartuš in tonerjev, odpadnega pisarniškega pa- pirja, odpadnih nevarnih baterij, gum in drugih odpadkov. Sodelovali so tudi v akciji ozavešče- nja »Ločujmo, varujmo!«

Srečko Bukovec napoveduje, da bo Evropska skupnost vsem svojim članicam nalagala vedno večje obveznosti glede ekologije in ravnanja z odpadki in tako bodo morali tudi gospodarstvo

in gospodinjstva v Sloveniji upoštevati vedno višje ekološke standarde.

Deset ton vrečk na »rolci«

V Merkurju imajo embalažo za polnjenje na prodajnem mestu v dveh oblikah: manjše, preproste vrečke »na rolci«, ki jih kupec lah- ko brezplačno vzame, in nosilne vrečke, ki jih kupec lahko kupi. V maloprodaji (skupaj 33 tr- govskih centrov) so lani porabili slabih 10 ton vrečk »na rolci«, kar znese dobrih 50.000 evrov, in 845 kg (okoli 27.000 kosov) nosilnih vrečk, ki jih lahko kupec na prodajnem mestu kupi po 0,13 evra. Marija Marot, vodja službe za eko- logijo v Merkurju, je povedala, da poraba vrečk nekoliko narašča, vendar predvsem zaradi na- raščanja prodaje. Tudi v Merkurju razmišljajo o uvedbi biorazgradljivih vrečk. »Prav zdaj pre- učujemo možnosti za uvedbo biorazgradljivih vrečk glede na stroške, ki bi pri tem nastali,« je povedala Marija Marot. V Merkurju si tudi sicer prizadevajo za ustrezen odnos do okolja. Tako poslujejo le z izdelki, ki so zakonsko sprejemlji- vi in okolju ne povzročajo večjih obremenitev.

Posebno pozornost posvečajo izdelkom, ki se tržijo pod njihovo blagovno znamko MTEH in Biva in so okolju prijazni.

Plastic Bags

Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?

Every minute, there are more than a million plastic bags used in the world. In Slovenia, we use from 300 to 600 million bags a year or 150 to 300 bags per person. With regard to the analyses conducted by competent British state institutions, the plastic bags represent less than one percent of waste at the dump- ing ground. The feeling that plastic shopping bags are a big environmental problem is probably aided by the fact that people some- times throw them away in the environment, where their non-biodegradable characteristic makes them evident and thus also disturbing.

However, as Dr. Gregor Radonjič, an expert in the field of environmental protection, says, littering is an ethical and not technological problem.

The buyers expect bags

Among the bigger dealers answering our questions were Merkur and Slovenia’s biggest foodstuffs reta- iler Mercator, where they annually use about 130 million pieces of separating bags for fruit and ve- getables and shopping bags bought at the counter.

The free bags alone cost Mercator about 830,000 euros a year and the trend of using plastic bags is growing, as the costumers have got used to the high standard of trade services and expect free bags eve- rywhere. “They even complain if the smaller free bags are not at the counter as they use them as carrying bags even though this is not what they are intended for,” says Srečko Bukovec, director of the PS Mercator procurement of non-commercial goods and services sector.

prof. dr. Gregor Radonjič

Kaj nam sporočajo plastične vrečke?

Plastične (natančneje polietilenske) vrečke so se danes znašle na globalnem udaru. Prepovedi in drugi restriktivni ukrepi uporabe plastičnih vrečk prihajajo iz nekaterih evropskih držav, Avstralije, Kitajske in ZDA. V svetu, kjer ob- staja zelo veliko stvari za enkratno uporabo, lahko hitro najdemo številne izdelke, ki bi lah- ko zaradi enkratnosti uporabe in zato, ker jih hitro zavržemo, prav tako vzbujali vsesplošno zgražanje, pa se nanje niti približno ne zgrinja toliko gneva, če sploh kaj. Zame je fenomen plastične nakupovalne vrečke zanimiv s sta- lišča zavedanja in prepoznavanja dejanskih okoljskih problemov v družbi. Zakaj se prav takim odpadkom posveča tolikšna politična in medijska pozornost?

V medijih so plastične vrečke poimenovali tudi 'ekološka kuga 20. stoletja'. Menim, da so plastične vrečke bolj podobne pubertetniškim mozoljem glede škodljivosti za zdravje kot pa kakšni smrtonosni bolezni, kugi na primer.

Imajo pa mozolji in vrečke nekaj skupnega:

eni in drugi so hitro opazni, vendar za splošno zdravje niso nevarni. Večina najbolj škodljivih snovi za okolje in zdravje očem praviloma ni vi- dna! Pisati, da so vrečke ekološka kuga ob vseh globalnih in resnih okoljskih problemih, ki jim je izpostavljen naš planet, je bodisi cinizem ali nepoznavanje. Ne gre zanikati dejstva, da je pretirana uporaba plastičnih vrečk problema- tična, a obstajajo še druge skupine izdelkov, ki so zaradi svoje množične uporabe še kako spor- ni, a se jim ne posvečamo niti približno toliko kot vrečkam. Pomislimo na ogromne količine papirnih reklamnih sporočil, ki se skoraj vsak dan znajdejo v poštnih nabiralnikih. Nekaj de- set kilogramov takega odpadnega papirja pride- la letno posamezno gospodinjstvo. Mnogo več kot plastičnih vrečk. Pomislite, da bi vsak dan v nabiralniku našli plastično vrečko. Kak revolt bi nastal!? Kaj pa avtomobili, ti neverjetni onesna- ževalci okolja? Kje je samo desetina politične in medijske vneme, namenjene vrečkam, da bi se morda omejila tudi njihova uporaba? Čeprav je povsem jasno, da so avtomobili nepredstavljivo večji onesnaževalci okolja kot plastične vreč- ke, še nisem slišal pozivov za njihovo omejeno uporabo ali celo prepoved, kot se to dogaja za plastične vrečke. Kje je tista vnema državnih in lokalnih politik proti vrečkam, ko gre za ome- jevanje uporabe kemikalij. Evropska komisija je ugotovila, da za kar 80 odstotkov kemikalij, ki jih izdelujejo v velikih količinah, ni podatkov o tem, kako vplivajo na ljudi in okolje, kar je bo- trovalo oblikovanju regulative REACH.

Nedvomno drži, da je uporaba plastičnih vrečk pretirana in neracionalna. Prav v neracionalni rabi primarnih surovinskih virov, ki nikakor ni v skladu z načeli trajnostnega razvoja, vidim največji problem njihove uporabe. Sintetični polimeri so danes cenjeni materiali, od kate- rih se marsikateri uporablja za zahtevne visoke tehnologije in z leti samo pridobivajo pomen.

EOL-38-april-April-08 Dosje 13

What is the Message behind Plastic Carrier Bags?

The media have dubbed plastic carrier bags the

“environmental plague of the 20th century”. I think that plastic bags are more akin to adolescent acne that to a deadly disease such as the plague. Acne and plastic bags do have one thing in common- they are easily spotted, yet harmless to overall he- alth. Most of the heaviest pollutants harming the environment and human health are invisible to the naked eye! To claim that plastic carrier bags are the environmental plague at a time when our planet is facing serious global and environmental issues is either an act of ignorance or cynicism. One should Zapravljati primarne vire petrokemične proizvo-

dnje za tako pretirano uporabo vrečk je zato dol- goročno nesmiselno. Vsi drugi argumenti naspro- tnikov uporabe plastičnih vrečk pa so bolj ali manj na trhlih temeljih. Poglejmo nekaj dejstev.

Analiza pristojnih britanskih vladnih inštitucij je postregla s podatkom, da pomenijo plastične vrečke manj kot odstotek odpadkov, ki končajo na smetiščih! Natančneje, k smetem prispevajo le 0,3 odstotka gospodinjskih odpadkov, ki končajo na britanskih deponijah. Na Irskem naj bi bil ta delež 0,25 odstotka, v Avstraliji pa 0,2 odstotka. Preu- čevanje strukture odvrženih odpadkov v Avstraliji je pokazalo, da plastične vrečke predstavljajo le 2 odstotka odvrženih smeti v okolju. Po ocenah bri- tanskega Društva za ohranjanje morskega okolja predstavlja plastika sicer 56 odstotkov vseh sme- ti, ki jih najdejo na britanskih plažah, vendar na plastične vrečke odpadeta le 2 odstotka. Najver- jetneje k občutku, da so nosilne plastične vrečke velik okoljski problem, prispeva dejstvo, da jih včasih ljudje odmetavajo v okolju, kjer so zaradi biološke nerazgradljivosti vidne in zato moteče.

Toda odmetavanje odpadkov v okolju je etični, ne tehnološki problem, zaznava takega okoljskega problema pa zaradi vizualnega onesnaževanja bolj psihološki refleks, ki posameznika navdaja s pre- tirano resnostjo situacije. Znano je, da med vse- mi čutili prav z vidnim zaznavanjem sprejemamo največ informacij.

Tudi zamenjava plastičnih vrečk s papirnatimi problema ne rešuje. Več študij je potrdilo, da z vidika vplivov na okolje ne moremo govoriti o superiornosti enega materiala za vrečke glede na drugega. Med takimi študijami je do danes zago- tovo najbolj reprezentativna tista, ki je bila opra- vljena po naročilu ene največjih multinacionalnih trgovskih verig Carrefour in je bila objavljena de- cembra leta 2003. Od drugih podobnih raziskav se razlikuje po tem, da je bila v celoti izvedena po merilih mednarodne standardizirane metodolo- gije za ovrednotenje vplivov izdelkov na okolje v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Papirna- ta vrečka se je v večini kategorij slašbe odrezala v primerjavi s plastično, biorazgradljiva v večini kategorij primerljivo, glede vpliva na kisli dež in evtrofikacijo voda pa precej slabše.

Trgovinska podjetja – predvsem tista največja – igrajo pri racionalni rabi oziroma omejevanju rabe plastičnih vrečk eno ključnih vlog. Ob po- trošniku pravzaprav največjo. Da se te odgovor- nosti ne zavedajo, skoraj ni verjeti. In v trgovinah ter trgovskih centrih dejansko vlada nebrzdana poraba vrečk. Danes trgovci v plastične vrečke povsem nepotrebno vstavljajo vse, tudi najmanjše posamezne izdelke. Tako početje bi bilo dejansko treba odpraviti. Povsem se strinjam s tistimi, ki trdijo, da so plastične vrečke pokazatelj sodobne potrošniške družbe. Odkrito povedano, to ne ve- lja le za vrečke, ampak za embalažo nasploh. Toda plastične vrečke niso samo pokazatelj brezglavega potrošniškega načina življenja, temveč so pred- vsem njegova posledica! Še večji absurd pa je, da se toliko ukvarjamo z vrečkami, ne pa z okoljsko in zdravstveno oporečnostjo izdelkov, ki jih v teh istih vrečkah prenašamo. Za njihovo proizvodnjo se porablja bistveno več snovnih in energijskih virov ob uporabi številnih kemikalij. Skratka, pla- stične vrečke predstavljajo šolsko lekcijo iz okolj- ske psihologije.

not deny the fact that excessive use of plastic bags can be problematic, but there are other product groups which are highly controversial due to their massive use, yet no-one seems to question those. A very telling example is the huge amount of printed promotional brochures filling our mailboxes vir- tually every day. Each household produces several dozen kilograms of such waste paper per annum, which is far more than is true for plastic bags. Just imagine finding a plastic bag in your mailbox eve- ry day. This would cause an outrage. How about cars, are they not incredible pollutants of the envi- ronment? One can only wish for at least a tenth of the political and media efforts dealing with plastic bags, to re-focus and perhaps limit the use of motor vehicles as well.

promocija

Proizvodnja kakovostne embalaže s ciljnimi bariernimi lastnostmi Uporaba poliolefinskih reciklatov Vrhunski 8-barvni tisk

Termoplasti–Plama d.o.o., Hrušica 104, 6244 Podgrad Tel.: + 386 (05) 71 49 302, fax: + 386 (05) 71 49 303 E-mail: termoplasti@ter-plama.si, www.ter-plama.si

Proizvodni program:

Polietilenske folije LDPE, MDPE, HDPE

� za industrijsko (avtomatsko) pakiranje

� termoskrčljive folije za zbirno ali posamično pakiranje, avtomatsko pakiranje ter ročno paletiziranje

� enojno navite

� gradbene folije

� UV- obstojne

� folije za kaširanje

� dezinirane folije Vreče, vrečke

� nosilne reklamne vrečke za široko potrošnjo: s feksibilno ročko, z ojačanim izsekom

vrečka-majica, PE-blokirane

� luksuzne butične vrečke

� vrečke za industrijsko pakiranje na trnih

� vrečke z možnostjo zapiranja s

samolepilnimi materiali

� vreče in vrečke za uporabo

v gospodinjstvu

� industrijske vreče

� nizko talilne vrečke

� vrečke z okroglim dnom

14

DOSJE VREČKA

EOL-38-april-April-08 Dosje

Veliko se v zadnjem času govori o domnevnem škodljivem vplivu plastičnih vrečk na okolje.

S to temo se ukvarjajo mediji, proizvajalci, tr- govci, strokovna javnost, vzbudila pa je tudi razmislek pri končnih uporabnikih. Krešejo se različni pogledi. Argumenti proti uporabi pla- stičnih vrečk velikokrat predstavljajo pomanj- kljivo znanje o tej temi.

In zakaj so plastične vrečke še vedno najbolj sprejemljiva rešitev?

Res je, da plastične vrečke, odvržene v naravo, okolje vizualno kvarijo, vendar ga nikakor ne onesnažujejo. Narejene so iz polietilena, ki vse- buje ogljik in vodik, izpostavljene sončni svetlo- bi pa v nekaj letih razpadejo na ogljik in vodo, naravna elementa okolja. Teorije in trditve o tisočletni razgradnji plastičnih vrečk so zato ne- utemeljene in neumestne.

Iztrošene ali poškodovane vrečke ter druge fo- lije iz polietilena je ob ustreznem, poudarjamo ustreznem, zbiranju in sortiranju mogoče reci- klirati in jim tako ponovno vrniti uporabnost.

Ob tem trčimo na perečo temo zbiranja in sor- tiranja odpadne embalaže, ki je v Sloveniji še vedno v povojih. Ne moremo reči, da imamo v Sloveniji vzpostavljen sistem sortiranja odpad- kov, saj v veliko slovenskih občinah ne poteka niti osnovno ločevanje. V skladu s tem moramo najprej vzpostaviti pogoje, da bo reciklaža mo- goča, in sistemsko dvigovati zavest potrošnikov o varovanju okolja.

Ob bok polietilenski vrečki se največkrat po- stavlja papirnata, češ da je okolju prijaznejša.

Papirnate vrečke so res biorazgradljive, vendar so jih v preteklosti prav zaradi finančnih, eko- loških in praktičnih razlogov, predvsem večje nosilnosti, zamenjale polietilenske. Poleg tega papirnate vrečke pri procesu proizvodnje zahte- vajo bistveno več porabljene energije in njihova proizvodnja bolj onesnažuje okolje kot proizvo- dnja polietilenskih vrečk. Slednje so izdelane iz zelo majhne količine uporabljenega materiala, prav tako se tudi osnovna surovina – polieti- lenski granulat – proizvaja izjemno učinkovito.

Zakaj se torej vračati v preteklost?

Polietilenske nosilne vrečke se zaradi svoje trdnosti in boljše nosilnosti od papirnatih v gospodinjstvu ponovno uporabljajo za skladi- ščenje ali kot vreče za smeti. Gre za večkratno in večnamensko uporabnost. Pretežni del nosil- nih polietilenskih vrečk uporabniki hranijo za nadaljnjo uporabo in jih ne zavržejo takoj po opravljenem nakupu v trgovini.

Pa še to v prid plastičnim vrečkam. Že nekaj časa je znano dejstvo, da je mogoče proizvesti tudi biorazgradljivo plastično vrečko iz narav- nih materialov na osnovi škroba. Standardi proizvodnje na tem področju še niso poenoteni, prav tako ni enotnega stališča, v kolikšnem času naj vrečka razpade. V Termoplasti-Plama se na projekt uvajanja proizvodnje biorazgradljivih vrečk skrbno pripravljamo. Kmalu bomo trgu

Jože Ceglar

Petkrat »da« za polietilenske vrečke

ponudili biorazgradljive vrečke, ki bodo izde- lane po posebnem proizvodnem postopku in bodo razgradljive v dvanajstih do štirinajstih mesecih. Cena pa bo le za spoznanje spreme- njena.

Zakaj se torej zatekati k slabšim rešitvam, ko pa lahko z ustreznim ozaveščenjem ljudi in dobrim sistemom zbiranja in recikliranja polietilenskih vrečk zelo veliko prispevamo k varovanju oko- lja.

Five Times ‘Affirmative’ for Polyethylene Bags

Used and damaged bags, as well as other polye- thylene films can be recycled and made usable again provided – and this cannot be stressed eno- ugh – they are appropriately disposed of, collected and sorted. This brings us to the burning issue of collecting and sorting waste packaging, still at a very early stage in Slovenia. The Slovenian waste sorting system is still far from being functional, as many municipalities in the country do not imple- ment even the basic waste separation. Therefore we should first establish the conditions that make recycling possible only then can we systematically raise the environmental protection awareness of consumers.

EOL-38-april-April-08 Novosti 15

promocija

16

OSKARJI ZA EMBALAžO

EOL-38-april-April-08 Nagrade

Predlogov malo, štirje zmagovalci

Zmagovalci 32. slovenskega oskarja za embalažo so bili izbrani, podeljeni pa bodo na sejmu INPAK v okviru 46.

mednarodnega kmetijsko- živilskega sejma avgusta na Pomurskem sejmu. Zmagovalci so: Kontejner tip Atom 20' OHT Type A RS, Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l, Maslinovo ulje ekstra djevičansko, aroma limun, 0,2 l in Transportno- prodajna embalaža za paštete Disney.

V žiriji, predsedoval ji je doc. dr. Andrej Ple- stenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani, so sodelovali Jani Bavčer, Arsenal, dr. sc. Kata Ga- lić, Prehrambeno biotehniška fakulteta Zagreb, doc. Klementina Možina, Naravoslovnotehni- ška fakulteta Ljubljana, in dr. Vera Rutar, Inšti- tut za celulozo in papir Ljubljana.

Za nagrado oskar, ki jo sicer organizira Pomur- ski sejem, pokrovitelj je GZS, se je potegovalo 15 prijaviteljev iz Slovenije in Hrvaške. Žiranti so izbirali med 24 izdelki, za najvišje priznanje pa so nominirali 12 izdelkov:

– Sestavljiva in personalizirana embalaža, pri- javitelj in avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje.

– Embalaža za družino izdelkov blagovne znamke Guerilla (steklenice, transportna škatla, darilna škatla, darilna vrečka, etiketa, vizitka, zgibanka, svinčniki, majice), prijavi- telj in avtorstvo: Bons d.o.o. Ljubljana.

– Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A RS, pri- javitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Celje.

– Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft&Werk d.o.o. Maribor.

– Griotte desert 102 g, prijavitelj in avtorstvo:

Kraš d.o.o. Zagreb, Hrvaška.

– Septolete pastile, prijavitelj: Krka, d.d., Novo mesto, avtorstvo: Movera, Votan Leo Burnet.

– Modelčki, prijavitelj: Mediamix, d.o.o., Mari- bor, avtor: Matej Borin.

– Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l, Radenska Na- turelle 0,25 l in 05 l, prijavitelj: Radenska d.d.

Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d.

Radenci.

– Hologramska dekorativna pločevinka za vino, prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel&Not d.o.o. Ljubljana.

promocija

Oskar za Radensko

»Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateških vrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah- nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz- delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smo testirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren- čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.

Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja Matjažem Zorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral- ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko v trženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci, označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.

Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna 0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednost novih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenk in manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu bolj prepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije, ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, da se svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički, kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.