Zgodovinski imenik župnij (Home)
Čern-Črm Okrajšave Stran obnovljena:
25.10.2018
A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj
Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj
Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj
Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal
Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj
Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols
Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš
Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn
Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št.
Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika
Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–
Černehi– Hum
Černikovica– Volosko (Volosca) Černivec(Črnivec) – Mošnje
ČERNEJA(Černjeja, Cergneu), Cergneu – Černeja, 33045 Nimis / Ahtán, Via della Chiesa 13, Italija
Sv. Marija, Jakob in Lenart (12.–13.stol., obnovljena po potresu, posvečena 1996), župnija 1955; Nadškofija Videm Podružnice:sv. Marija Magdalena, sv. Peter in Pavel (Dolenjena, 1323) sv. Trojica ali Devica Marija (Dobje, 1505–
1517), sv. Jurij (Kanalič, 1281 na razvalinah paleokrščanske, obnovljena 1993), sv. Jožef (Kanalič), sv. Jurij (Karnice, 1889).
Naselja:Černeja (Cergneu), Dobje (Pecolle), Dolenjena (Cergneu Inferiore), Konolič/Kanalič (Vallemontana), Karnice (Monteprato), Gorenje/Orenjena (Nongruella).
Značilni priimki:(Černeja)Žnidar/Snidaro(1956), Skuntar/Scuntaro(1956), Cracina/Kračina(1956),
Gujon/Guion(1956), Noacco(1956)?, Petrossi/Petrošič(1956), Vizzutti(1956), Scubla/Škubla(2006), Ženarola (Černjejski rokopis, 15.-16.stol);(Dobje)(1817) Matjuca/Mattiuzza, Miškornja, Ligara;(Dolenjena)(1817)
Cimbar/Zimbaro, Čenčič, Kusič, Komar, Ferliča/Ferlizza, Barbej, Skuntar, Budala, Kopitar, Pikonja/Piccogna, Kofol, Kračina/Cracina, Malinca, Matjačič, Terpin, Sobotič, Vidmar;(Karnice)(1817) Hrvat/Croatto(1817), Benedetič(1817), Turkutič/Turcutto(1817), Juretič(1817), Černo(1817), Mazora(1817), Sinicco/Sinik (2006);(Konolič)Kandit(Černjejski rokopis, 15.-16.stol), (1817) Ferliča/Ferlizza(1817), Terpin(1817), Juretič(1817), Zlob(1817), (2006) Gujon/Guion, Scuor;(Orenjana)Kunježa (Černjejski rokopis, 15.-16.stol), Tuša (Černjejski rokopis, 15.-16.stol)...
Razno:
– T. Venuti: Cergneu e le sue chiesette storiche, Most, Čedad, 2003.
Černetiči(Črneče, Cernetig) – Srednje
ČERVINJAN(Červinjàn, Cervignano del Friuli) 33050 Cervignano del Friuli (UD), Via G.Verdi 2
Sv. Mihael (San Michele Arcangelo, 1965, posv. 1968). Župnija 1296. Dekanija Červinjan; Nadškofija Gorica.
Podružnice:sv. Mihael (skons., 1614, 1788), Fatimska Mati Božja (Nostra Signora di Fatima, posv. 1978), sv.
Hijeronim (S. Girolamo), sv. Križ (S. Croce, 18.stol.), v vili Bresciani, Mater Dei, Snežna Mati božja (Madonna della Neve) v domu za ostarele, sv. Marko (San Marco Evangelista,nekdanja župnija) v Scodovacci, sv. Izidor na pokopališčuv Scodovacci, Predstavitev Blažene Device Marije (Presentazione beata Vergine Maria, nekdaj neodvisni vikariat) v Pradiziolu.
Naselja:Červinjan, Pradiziolo, Scodovacca.
Priimki:(Červinjan)Aita (1948), Alessi (1948), Antonelli (1948), Badocchi (1948), Bartolomei (1948), Bearzi (1948), Bertoni (1948), Bertoz (1948), Bertrandi (1948), Bidut (1948), Brach (1948), Bradaschia (1948), Brazzoni (1948),
Brisighelli (1948), Candolo (1948), Carlet (1948), Cauffer (1948), Cernutti (1948), Ceron (1948), Cettarolo (1948), Cobbè (1948), Colesan (1948), D’Agostini (1948), Dardi (1948), Del Bianco (1948), Del Mondo (1948), Del Piccolo (1948), Di Bert (1948), Dreossi (1948), Duca (1948), Facis (1948), Fattor (1948), Fedri (1948), Ferro (1948), Fogar (1948), Fonda (1948), Fonzo (1948), Fornasir (1948), Gaeta (1948), Gall (1948), Gerion (1948), Gerometta (1948), Girelli (1948), Gori (1948), Grancampi (1948), Gratton (1948), Gregoris (1948), Lanzi (1948), Liva (1948), Lovisoni (1948), Lovrinovich (1948), Lucas (1948), Macoratti (1948), Malacrea (1948), Marega (1948), Mariuzzi (1948), Mian (1948), Michelutti (1948), Milossovich (1948), Molaro (1948), Monti (1948), Movia (1948), Mulinaris (1948), Musclot (1948), Normanni (1948), Opera (1948), Pach/Pacco (1855,1948), Paolin/Paulin (1948), Parmeggiani (1948), Pascoli (1948), Pasqualis (1948), Pellegrini (1948), Pertoz (1948), Piani (1948), Picotti (1948), Pinca (1948), Piva (1948), Pizzuli (1948), Puntin (1948), Quarantotto (1948), Rana (1948), Rossignoli (1948), Salvador (1948), Sarcinelli (1948), Scrosoppi (1948), Seradi (1948), Serovi (1948), Serravalle (1948), Silli (1948), Sordo (1948), Sponton (1948), Stacul (1948), Stafuzza (1948), Tabacco (1948), Tomas (1948), Tomasin(i) (1859, 1948), Tomba (1948), Tonini (1948), Toso (1948), Variola (1948), Venier (1948), Vidoni (1948), Zampar(o) (1948), Zanel (1948), Zanutti (1948), Zavatta (1948);
(Pradiziolo)Odorico (1851);(Scodovacca)Chiozza (1948), Ciut (1948), Dreossi (1948), Duca (1948), Miceu (1948), Pascutti (1948), Patian (1948), Rigonat (1948), Spanghero (1948), Zambon (1948).
R 1598– (do 1943 13 knjig) P1649– (do 1943 8 knjig) M1650– (do 1943 11 knjig) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1835– v NŠAG.
Birmanske knjige 1822– (2 knjigi do 1943) SA 1857–1943 (3 knjige do 1943)
Popisi premoženja (premičnine) 1791, 1797, 1838, 1840, 1854, 1858, 1930 Popisi premoženja (nepremičnine) 1930
Razni odloki ipd. 1636–1840
Knjige prejemkov in izdatkov 1781– (5 knjig do 1942)
Knjige bratovščin sv. Rožnega venca iz 1697, Presvetega zakramenta iz 1853 in sv. Srca Marijnega iz 1857 Arhivvikariata Pradiziolo:
R 1785– (do 1943 3 knjige) P1785– (do 1943 2 knjigi) M1785– (do 1943 2 knjigi) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1835– v NŠAG.
Birmanske knjige 1837– (1 knjiga do 1943) SA 1785– (1 knjiga do 1943)
Arhiv nekdanježupnije Scodovacca:
R 1635–1656 1666– (9 knjig do 1942)
P 1635–1682 1690– (5 knjig do 1942)
M 1639–1676 1688– (7 knjig do 1942)
Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1835– v NŠAG.
Birmanske knjige 1735, 1819– (2 knjigi do 1942) SA 1907–, 1914–
Popisi premoženja (premičnine) 1925– (4 knjige do 1942) Popisi premoženja (nepremičnine) 1925–
Prejemki in izdatki (6 knjig do 1942) Razno:
– Guida del Friuli –1948, Provincie di Udine e Gorizia, Stabilimento Tipografico Nazionale, Trst, 1948.
Češča vas– Prečna
Češenik– Dob (pri Domžalah)
Češenik(Scherenbüchel), dvorec – Dob (pri Domžalah) Češenjce(Češnjice) – Mirna peč
Češka
–Poročilo o evidentiranjuslovenskih študentovna češki Visoki tehniški šoli v Pragi, B. Kozina, B. Radulovič. Arhivi 1995/1–2.
–Slovenski doktorjiv Pragi 1882–1916, I. Gantar Godina. Zgodovinski časopis 1990/3, 451 (seznam 85 doktorjev).
–Slovenski doktorji, promovirani na Karlovi univerzi v Pragi 1917–1939, P. Ribnikar. Zgodovinski časopis 1992/4, 519.
Češnjevec(Češnjevec na gori) – Šentrupert Češnjevek– Cerklje na Gorenjskem, Trebnje
Češnjica– Gorenji Mokronog (1782), Ovsiše; Selca nad Škofjo Loko (del) in Železniki (del); Srednja vas v Bohinju (Bohinjska Srednja vas), Šentrupert (1782, vikariat Šentjanž)
Češnjica(Črešnjevec) – Sv. Križ–Podbočje (1782) Češnjica(Velika–, Mala–) – Šentvid pri Stični (1782)
Češnjice– Cerklje ob Krki, Krka (1782), Mirna Peč (1782; Češenjce), Sostro, Šentjanž (Češnjice so prvotno ime tega kraja), Šentrupert (1913), Špitalič (Motnik), Trebelno, Zagradec
Češnjice(pri Moravčah) – Moravče (1782)
ČEŠNJICE, 1223 Blagovica, Češnjice 8 ("nieder Kersteten", Ober Cherstetten, Tscheschenza, Kerschdorf, Kershtetten, Kerschtetten)
Karmelska Mati božja (omenj. 1508, zgr. 1750/55), kaplanija 1787, župnija 1876, iz predjožefinske župnijeKrašnja.
Oskrbovana izKrašnje.
Podružnica:sv. Lenart na Pšajnovici.
Naselja:Češnjice (), Gabrovnica, Laseno, Lipa, Mali Rakitovec, Pišajnovica, Poljane, Selca, Veliki Rakitovec. SA 1857 omenja tudi: Ograd, Ovseno, Rebro, Videm, Zalog.
Priimki:(SA 1779–1900; najpogostnejši) Žibert (Shibert), Hribar, Pestotnik (Pistotnik), Pančur, Podbevšek, Zajc, Žaubi, Šinkovc, Jeretina, Sušnik, Lipovšek, Kancilja, Gerbec, Volker;
(ostali, abecedno) Antonin, Breznik, Burkelca, Černe, Gabrovc, Hribovšek, Juvanc, Karner, Kašnik, Kepec, Koderman, Kodra, Kompare, Lavrič (Laurizh), Lazar, Lekan, Lisjak, Malič (kaplan), Nastran, Osredkar, Parkel, Perko, Pirš, Polanšek, Prašnikar, Prebil, Rahne, Resnik, Rokavc, Senčar, Slapnik, Suša, Šuster, Šuša (Shusha), Terelli, Tomel, Urankar, Vadlan, Zalaznik, Zaloger, Zore, Zupan (organist, mežnar);
(najdenčki) Antollovič-Telebič, Anžlovar, Anžur, Babič, Berkelca, Bida, Bissak, Bonin, Botaj, Brodnik, Ceszhuje, Concina (Končina?), Costa, Cratero, Dalinček, Doller, Dolničer, Donisa, Dragerc, Edenthal, Enot, Gartroša, Gerardini, Giordano, Giovitzer, Giulepi, Golob, Grešnik, Guisna, Heubatin, Hodnik, Hribar, Javornik, Jerah, Kaučič, Kerschek, Klemenčič, Klopčič, Knafelc (Knaflitz), Košak, Košenina, Kotnik, Kovačič, Kraider, Krajnik (Crainich), Križaj, Kuguss, Kulliat, Leben, Leeb, Lipovšek, Maček, Magister, Marass, Mauro, Mesika (Medika?), Mezori, Miculich, Mihelčič, Mihevc (Miheuz), Minins, Molher, Molk, Muchar, Mussz, Obreza, Octzinger, Ogler, Omann, Oranka, Pangraz, Paulberg, Paviani, Peri, Petkovšek, Pettek, Pintar, Podgornik, Pogačer, Povzen, Prašinelli, Prebevšek, Rabič, Redenšek, Reven, Rosina, Rozmund, Rudolf, Russ, Schurh, Schwegel, Snoj, Speziar, Stefanutti, Suppansich, Šantel, Škarja, Taučer, Trampus, Udovč (Udouzh), Uller, Vertačnik, Vohr, Wohdika, Zabukovec, Zajc, Završnik, Zeleny, Znideršič, Zupanc, Zupet.
Grajski objekti:
Gradič Češnjice (Liechteneck).
R 1787–1857 In 1835–1964 1835–1905 In In 1911–1936 P 1788–1964
M 1787–1857 In 1835–1964 1858–1932 In In 1911–1936 Oznanila 1931–1949 (2 knjigi)
Kronika 1910– (z zgodovino)
Prepis listine o Bratovščini karmelske Matere božje (1721) Dnevnik dohodkov in izdatkov 1855–1893
Ustanovne maše 1906–1925 Opravilni zapisnik 1873–1901 Spisi: zgodovina fare
Listine: 1744, junij 2. O relikvijah; 1721. Prepis listine o Bratovščini karmelske Matere božje NŠAL:
Urbar 1714–1735 VFZ-NŠAL:
SA 1779–1929 (89)
Oklicne knjige 1910–1971 (89)
Četena ravan– Javorje nad Škofjo Loko, Poljane nad Škofjo Loko (1782) Četež– Turjak
Čevica– Dolnji Logatec, Logatec (1782)
ČEZSOČA, 5230 Bovec (Oltresonzia, Zereschotza)
Sv. Anton Puščavnik (obnovljena 1927), 1770 kaplanija, 1864 vikariat. Pokopališče (). Oskrbovan izBovca.
Naselja:(1900) Čezsoča, Jablanica (1900 še v žu. Bovec).
R 1835–1947 1840–1892 (In) 1893–1899a 1899–1915b
P 1820–1947
M 1835–1947 1857–c
Čezsoča– matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945):
R 1924–1928 1924In...1928In P1924–1928 1924In...1928In
M 1924–1928 1924In...1928In O1924–1928
a1893–1899 prepis iz dvojnikov v goriškem nadškofijskem arhivu, 1919 – original, opomba o R vpisih 1900–1915, evakuacija prebivalstva 1915–1918, odloki o poitalijančevanju slovenskih priimkov;bbeležka o kapucinu p. Angelu iz Castellana 1915;czaradi vojne duhovnija izpraznjena 24.5.1915–1919, za to obdobje ni vpisov.
Žu. Bovec:
Status animarum začetek 20. stol.
Birmanska knjiga 1924–1960 Oznanila 1932, 1938–1939 Spisi 1919–: poročni spisi in drugo Čežarje–Čižerji (Čižarji, Ciseriis) Čiginj– Volče
Čikečka vas(Čikeška vas) – Kančevci (rk.) in Domanjševci (evang.); Krčica (evang. kalvinska) Čilpah– Trebelno
Čimerno– Svibno Činžat– Puščava Čipnje– Štjak (1782) Čipri– Beram
Čirče(Čirčiče) – Kranj, Preddvor (1782) Čirkoti– Završje (Piemonte)
Čisti breg– Škocjan pri Novem mestu Čišnje(Cisgne) – Kozica (Cosizza)
ČIŽERJI(Čežarje, Čižarji, Ciseriis), Ciseriis – Čižerji, 33017 Tarcento – Čenta (UD), Via Crosis 33, Italija
Sv. Karel Boromejski (S. Carlo Borromeo,om. 1659, 1857, obnovljena po potresu, posv. 1995); od 1497 (uradno uzakonjen 1607) do 1840 deloval »Vicariatus Sclaborum« (vikariat za Slovane), odvisen odČenteza slovenska naselja Bardo, Zavarh, Sedila, Hoja, Smardenča, Čižerji, Štela, Žumaje, Ter, Podbrdo; 1823–1840 je imel vikariat sedež v Čižerjih; vikariat 1922; (staro od 1777, novo od 1853).
Podružnice:sv. Sebastijan (Žumaje, 15.stol.,od 1629).
Naseljas prebivalstvom slovenskega porekla: Malamazerija (Malamaseriis), Štele (Stela, Stella), nekdaj Čižerji (Ciseriis), Žumaja (Zomeais)
Značilni priimki:(Čižerji)Cimbaro (1807), Di Lenardo, D’Odorico (1948), Foschia, Lovo/Volk, Siega;(Malamazerija) Franz;(Štele)Biasizzo, Bodocco/Badoch (od 17.stol.), Boreanaz/Borjanac, Cimbaro, Coceano/Cozzeano (1753), Cruder/Kruder, Disint/Desint, Franz, Martinel (1770), Micco;(Žumaja)Floreano, Franz, Micco, Montanari (1948) ...
Razno:
– Giuseppe Piccini: Vicariatus Sclaborum, Čižerji, 1995.
Čjubci(Čubci, Ciubiz) – Prapotno (Prepotto) Čohi– Lokavec, Vipavski Križ (1782) Čohovo– Sv. Vid nad Cerknico Čolnica– Marijino Celje
Čolnišče– Šentlambert, Vače (1782)
Čolnovo– Bloke (1782), Sv. Vid nad Cerknico
ČOPINCI, Avstrija; dekanija Modinci (Mogersdorf), avstrijsko Porabje, Gradiščanska škofija.
ČRENŠOVCI(v Prekmurju), 9232 Črenšovci, Ulica Juša Kramarja 2
Povišanje sv. Križa (omenj. 1322, 1698, nova 1857–60), župnija 1807. Leta 1964 prešla iz somboteljske škofije v lavantinsko.
Podružnica:sv. Anton Padovanski v Gornji Bistrici (); kapele: Srce Jezusovo v Dolnji Bistrici (), sv. Florijan v Žižkih (), sv. Janez Krstnik v Trnju (), sv. Marija Pomočnica v Srednji Bistrici ().
Naselja:Bednjaj, Črenšovci (), Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Laze, Mala Kocija, Srednja Bistrica, Trnje, Žižki.
R 1808–1969 1946– P 1808–1945 1946– M 1808–1945 1946–
Črenšovci– matične knjige Ogrske kraljevine (1895–1919) in na madžarskem okupacijskem ozemlju (1941–1945);
knjige so v PAM:
R 1895–1919 1941–1945 In 1895–1919 In 1941–1945 P 1895–1919 1941–1945 In 1895–1919 In 1941–1945
M 1895–1919 1941–1945 In 1895–1913 In 1914–1919 In 1941–1945
Bistrica– matične knjige Ogrske kraljevine (1895–1919) in na madžarskem okupacijskem ozemlju (1941–1945); knjige so v PAM:
R 1941–1945 P 1941–1945 M 1941–1945 Blagajniška knjiga 1874–1913
Opravilni zapisnik 1912–1914, 1927–1931, 1937–1943 Spisi: 19. stol.
Čreškova– Nova Cerkev
Črešnje(Kerschdorf) – Kostanje (Köstenberg), Šentjurij (St. Georgen im Gailtal) Črešnjevci– Gornja Radgona
Črešnjevec– Dragatuš, Selnica ob Dravi, Semič, Sv. Peter pod Svetimi gorami (Kerschdorf), Sv. Rok ob Sotli Črešnjevec(Češnjica) – Sv. Križ–Podbočje (1782)
Črešnjevec(Kerschbach), grad – Črešnjevec
ČREŠNJEVEC, 2310 Slovenska Bistrica, Črešnjevec 91 (Kershbach, Kersbach, Kerspoh, Kerschbach, -pach)
Sv. Mihael, nadangel (1374); župnija, omenjena kot vikariat 1252; iz pražupnije Slivnica pri Mariboru. Iz te župnije:
Makole.
Podružnica:sv. Trije kralji v Ješovcu (opuščeno).
Naselja:Brezje, Črešnjevec (), Drumlažno, Jelšovec, Leskovec, Lokanja vas, Pretrež, Stari log, Trnovec, Vrhloga.
Grajski objekti:
Grad Črešnjevec (Kerschbach).
R P 1746–1782 In 1746–1784 In M 1746–1784 In 1784–1835 In 1835–1839 1836–1857 In 1841–1946 1947– 1858–1874 In 1875–1899 In 1900–1919 In 1920–1941 In P 1784–1842 In 1835–1839 1841–1946 1947– 1843–1876 In 1877–1924 In
1925–1941 In
M 1784–1842 In 1835–1946 1947– 1843–1889 In 1890–1941 In
Črešnjevec– matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945):
R 1941–1945 In 1941–1945 In 1943
P 1941–1945 R 1941–1942 M 1941–1942 1942–1944 In In 1943 M 1941–1945 In 1941–1945 In 1943
Status animarum 1873, 1884, 1905, 1905–1920 (skupaj 5 knjig) Kronika 1880–
Zapisnik gubernijskih in škofijskih odredb 1798–1845 Spisi: 18. in 19. stol.
Črešnjice– Sv. Duh–Veliki Trn, Št. Peter–Otočec
ČREŠNJICE, 3213 Frankolovo, Črešnjice 5 (Kerstetten, Kirchstätten, Kerschbach)
Naša ljuba Gospa Rožnovenska / Rožnovenska Mati božja (omenj. 1402, sedanja 15. stol.;); omenj. župnija 1402, iz pražupnije Konjice. Oskrbovana iz župnijeFrankolovo.
Naselja:Brdce, Črešnjice, Kamna gora, Podgorje, Sojek.
Grajski objekti:
Stolp Šlifštajn (Schliffstein) blizu vasi Kamna gora.
R 1732–1788 In P 1732–1784 In M 1732–1788 In 1740–1782 Ina 1788–1808 1832–1890 In
1835–1893 1891–1940 In 1895–1925 1927– 1941 In 1941– In
In 1732–1832 In P 1732–1852 In M 1732–1788
P 1835–1881 1852–1890 In 1883–1893 1891–1940 In 1895–1917 1919–1925
1927, 1929 1931–1940 1941 In 1941– In 1942 In 1788–1851
M 1788–1893 1848–1940 In 1895–1925 1927–1940 1941 In 1941– In
1942 In 1788–1849
aR 1740–1782 liber arcanus.
Status animarum 1770–1907 (4 knjige) Ženitveni zapisnik 1862–1939 (3 knjige) Kronika okrog 1890–
Bratovščine 1894–1941
Štolninski zapisnik 1872–1924 (4 knjige) Zapisnik cerkvenih glavnic 1891–1907 Blagajniški dnevnik 1917–1934 Zapisnik cerkvenih odredb 1840–1865 Opravilni zapisnik 1874–1934 (2 knjigi) Spisi: 17. stol.–
Črešnovec– Vojnik Čret– Teharje
Čret(Tscretwes, Čretnik) – Podčetrtek (g.) Čreta– Rečica ob Savinji, Slivnica pri Mariboru Črete– Dol pri Hrastniku
Čretež– Krško, Leskovec pri Krškem (1782; vikariat Krško); Struge, Škocjan pri Turjaku (1782) Čretež(Reutenberg, spodnji in zgornji grad) – Mokronog
Čretežek– Podčetrtek (g.)
Črmlja– Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah Črmljenšak– Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah Črmošnjice(pri Stopičah) – Stopiče
ČRMOŠNJICE(ni župnišča), 8333 Semič (Zaermoschniz, -nig, Zaermoschniz, -nig, Zerrnoschniz, Maschen, Zchermesniza, Zhermoshniz, -nitz)
Marija Vnebovzeta (omenj. 1509 in 1526, zgr. 1660); omenj. župnija 1526, iz župnijeKočevje; pražupnija Cerknica.
Do 1792 sta bili podružnici te župnije tudi Kočevske Poljane (Poljane–Dolenjske Toplice) inPlanina pri Črnomlju.
Oskrbovana izSemiča.
V virih je vrsta različnih slovenskih oz. nemških poimenovanj naselij, torej spodaj navedena krajevna imena (po SA 1860) niso edina možna. Širše območje Črmošnjic se je včasih imenovalo Mošnic (Moschnitze). V SA župnije Črmošnjice 1860–1914 so Črmošnjice navedene pod imenom Maschen.
Podružnice:(1667)enajst podružnic.(1782)sv. Janez Krstnik v Novem Taboru (kasneje kapela na pok.,), sv. Filip in Jakob v Srednji vasi, sv. Lenart v Starem Taboru (je ni več), Vsi svetniki v Komarni vasi (1942 požgana), sv. Peter in Pavel na Toplem vrhu pri Črmošnjicah (porušena), sv. Matija na Gornjih Lazah (porušena), sv. Florijan na Brezju pri Rožnem dolu (porušena), sv. Ana na Vimolju (porušena), sv. Križ na Blatniku pri Črmošnjicah (porušena), sv. Anton Pad. na Kleču (porušena), sv. Elija na Planini (Planina pri Črnomlju), sv. Frančišek na Mirni gori nad Planino (porušena), sv. Trojica v Ponikvah (1942 požgana), sv. Marija Magdalena na Sredgori (1944 požgana), sv. Martin v Topličici (1942 požgana), sv. Jožef v Ribniku (1942 požgana), sv. Rožef v Ribniku (je ni več), sv. Andrej v Kočevskih Poljanah (Poljane – Dolenjske Toplice), Marija Pomočnica na Gorici v Kočevskih Poljanah, sv. Mihael na Novi gori, sv. Urh v Podstenicah (ruševine).
(2000)sv. Ana v Vimolu (porušena), Device Marije Kraljice vseh svetnikov v Komarni vasi (porušena), sv. Filip in Jakob v Srednji vasi, sv. Florijan v Brezju (porušena), sv. Jožef v Ribniku (porušena), sv. Križ v Blatniku (porušena, opuščeno), sv. Peter in Pavel v Toplem vrhu (porušena), sv. Mihael na Novi Gori (porušena; od 2006 pod žu. Poljane).
Kapela sv. Križa v Novem Taboru (porušena,).
Naselja:(1782)Blatnik (Russbach, Riesbach), Blaževica[e] (Unter–, Oberblaschowiz), Brčice, Brezje (Wretzen, Brezen, Bolzen), Dranbank, Gorica, Grčice (Gričice; Obermitterdorf), Kleč(e) (Kletzendorf), Komarna vas
(Muckendorf, tudi: Obertappelwerh), Konjski hrib (Rossbüchel), Lahina, Laze (Räuther/Reuter, Laase), Male Toplice, Mali Rigelj (Kleinriegel), Nova gora (Neuberg), Opčice,Planina(Stockendorf), Pleš[a] (Plösch bei Tschermoschnitz), Podstenice (Steinwand), Pogorelec (Pogrelz),Poljane pri Toplicah, Ponikve (Sporeben/Spareben), Resa (Ressen), Ribnik (Ribnig/Rubnig), Seč (Gehack), Sredgora (Mittenwald), Srednja vas (Mitterdorf bei Tschermoschnitz), Skrilj, Stara žaga (Altsag), Štale (Stalldorf), Tabor, Topli vrh (Warmberg; Tappelwerch, Obertappelwerh, Untertappelwerh), Travni dol (Traven Dol, Drandul), Vinol/Vimolj/Vimol (Widerzug/Wiederzug).
(1939)Ašelice (Aschelitz), Blatnik, Blaževice, Brezje, Črmošnice (Maschen), Divji potok (Vildpoh, Wildbach), Gaber, Gače (Gatschen), Gorenji Vilbach (Oberwildbach), Gričice, Komarna vas, Laze, Mašlje (Mašelj, Maschel), Nova gora
(deloma v žu. Poljane), Novi Tabor (Neutabor), Pajkež (Oberblaschewitz), Pleša, Resa, Ribnik, Seč, Smrečnik (Fichtbüchel, Feichtbüchel), Srednja vas (Mitterdorf), Stara žaga, Stari Tabor (Alttabor, Neutabor), Štale, Topli vrh, Traven dol, Travnik (Scherenbrunn), Vimolj/Vinol.
Priimki:(SA 1860–1914; napogostnejši) Macele (Mazele, Matzele(a), Matzelle; Mazelli 1564, Maczel 1574), Schmuck, Kump, Pečar, Mauser (Mausser, 1564), Spreizer (Spreitzer, Spreizar, Spreizer 1564), Pečaver (Pečavar, Petschauer – 1564), Strizel (Stritzel), Brinskele (Brinskelle, Wrinskele), Juran, Križe (Krische, Krise), Stalzer, Rötel (Röthl, Röthel), Grill, Šober (Šobar, Schobar, Schober), Rom (Röm), Lužar (Lusar, Lužer, Luscher), Troje, Schauer, Medic (Mediz, Medetz, Medecz), Huter (Hutter), Šterbenc (Sterbenz), Gergar, Perše, Kapš (Khaps, Kopsch 1564), Stonič, Zvašnik (Svašnik, Svasnik, Swašnik), Samida (Samide, Zamida), Majhen (Maichen), Windischman(n), Bučar (Bučer), Rožič (Roschitsch), Černe (Tscherne, Zherne), Krakar (Kraker), Klemenčič, Buhte (Wuchte, 1564, Wuchse 1574), Bobnar (Bobner, Wobner), Frizel, Grivic (Grivitz), Höferle, König, Lukan, Stangel (Stangl 1564, Stanngl), Thelian (Thallian, Thelijan), Tlak (Tlack), Venetič (Wenetič);
(ostali, abecedno) Agnič (Agnitsch), Auer, Barič (Bar(i)etsch), Böhm, Bohoda, Brodgesell (Bratgesell), Bručan, Bukovec (Bukovic, mlinar), Cvaršnik (Zvaršnik), Derganc, Eppich, Erker, Fackh (1574), Falckh (1574), Fink, Gesdl (Shgedl, 1564), Greger (1825), Gregorič (Gergorič), Henigman (Hönigsmann, Honigman, Henneckhman, 1564), Horvat (Hrovat), Hribar, Jaklič (Jaklitsch), Jakša (Jakše, Jaksche), Jelan (1574), Jerman, Jerny (1564), Jonke, Jorgl (1564), Juvan, Kadunc, Kaliger, Kapun, Klobčar, Kneschpler, Köstner (1825), Kovačič, Koželj, Kramar, Kuber (1824), Kunstel, Kuswald, Lagkhner (1564, Lackhner), Lampe, Lukežič, Mantel, Merkelc, Merth (1564), Mervar (duhovnik), Mey (1564, Majhen?), Mihelčič, Milavec (Melavc), Miše (Mische), Mošnar (Mošner, Moschner, Morschner), Oberstar, Osterman (1564), Pachinger (1574), Papež, Perc (Perz), Pirštic, Plaie (1564), Plesch (1564), Plisen (1574), Pliss (1574), Poreber, Povše (Polše), Puc (Puz, 1564), Puzl (1564, Püczl 1574), Rauch, Reichenauer, Romb (1564, 1574: Ramb, Rom?), Rus, Sager (1564), Schlaun, Simonič, Skedl (Skedel, Sgdl 1564, Schgedel 1574), Slanz, Spiler (1574), Stanitsch (Stancz, 1574), Stariha, Stefan (1564), Sterbenz, Struzel (Struzl 1564, Strizel?), Šusterič (Šušteršič), Tänzl (1574), Trampuž (Tranpusch), Tuks, Vališ (Walisch), Vidmar (Widmar), Vienckh (1574), Vipold, Wittine, Wolf (1574), Womer (1564), Zajec (Sajec), Zakhl (1574), Zegoli (1564), Zima, Zolpe (1574), Zvarš.
R 1700–1812a 1741–1744 1766–1783 1784–1799 Inb M 1784–1799 1800–1812 Inc 1812x 1812–1839 Inč 1835–1964 In RM 1920–
P 1741–1779 1812x 1812–1814d 1835–1964
M 1741–1946 1800–1812e 1812x
aPrepis z indeksom;bcerkveni sedeži;ctudi seznam prebivalcev in delovodnik 1864–1877;čnapisi na zvonovih 1716;
doklici 1816–1825;emaše za pokojne;xcivilni matični urad Ilirskih provinc.
Status animarum 1835 (3 knjige), 1844, 1860, 1870, 1934 Oklici 1823–1880
Poročni spisi 1830–
Opravljene maše za pokojnike 1834, 1839–1851 Bratovščina rožnega venca 1853
Oznanila 1882–1894, 1896–1900, 1929–1956 Bera 1848; štolnina 1830–
Blagajniška knjiga 1908–1933 Delovodnik 1905–1934, 1934–
Vložni zapisnik 1926–1928
Spisi: 1830–: posestni listi, bera 1848, računi 1834, štolnina, davčne knjižice, mrliški listi, okrožnice VFZ-NŠAL:
SA 1872 (89)
Birmanske knjige 1878–1958 (90)
Seznam učencev za prvo sv. obhajilo 1857–1860 (90) Oklicna knjiga 1849–1856 (90)
Ključarji 1853–1860 (90)
Seznam prebivalstva za aprovizacijo (preskrba z živili) po 2. svet. vojni (90) Izseljevanje prebivalstva v zač. 20. stol. (90)
Razno:
– Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje; Marija Makarovič et. al., Ljubljana 2005 (priimki,hišna imena, viri).
− Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem.Pražupnija Cerknica. J. Höfler, AES, 26 (2004), 125 (župnija Marijinega vnebovzetja v Črmošnjicah).
Črmožiše– Stoperce (del) in Žetale (del)
