Barbara Kegl, Irena Šumak, Danica Artnak, Monika Ažman
V Ljubljani je 07. decembra 2018 potekala razširjena seja Sekcije medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju.
Na razširjeno sejo so bili vabljeni člani izvršilnega odbora, vodji Aktivov v srednješolskem izobraževanju ter predstojniki Kateder za zdravstveno nego. Uvodne besede in aktualno problematiko je predstavila predsednica Sekcije medicinskih sester v vzgoji in izobraževanju, Irena Šumak, ki je povedala, da so člani sekcije skupaj s predsednico Zbornice-Zveze ga. Moniko Ažman podali delovni skupini za prenovo srednješolskega strokovnega programa pri Centru RS za poklicno izobraževanje predloge za strokovne vsebine, ki se morajo nujno vključiti v prenovo programa, predlogi so kot priloga prispevka.
Ugotovitve, ki smo jih povzeli so naslednje: srednješolsko izobraževanje mora biti enotno, EFN smernice so prispevale k poenotenju izobraževanja v dodiplomskem študijskem programu Zdravstvena nega. Razlike obstajajo, v urah, v skupinah dijakov in študentov, v izvedbi kliničnih vajah v simuliranem okolju na srednjih šolah kot na visokih šolah in fakultetah ter tudi v koordinaciji in izvedbi kliničnih vaj v kliničnem okolju. Sporočiti želimo, da je medsebojno povezovanje, sodelovanje in prenos informacij med sodelavci nujno sicer je zelo težko izvajati strokovno, enotno in kakovostno izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe, ki bodo izvajali kakovostno, kompetentno in varno zdravstveno nego in oskrbo pacientov na vseh nivojih zdravstvenega in socialnega varstva in bili zanjo tudi odgovorni.
Po strokovnem delu seje se nam je pridružila Slovenka leta ga. Sonja Pungartnik, ki je tudi ravnateljica Zavoda sv. Ignacij. Predstavi nam različne programe, ki poteka v zavodu (npr. koraki k umirjenosti, skupine žalujočih, ovdovelih, ločenih, šola odnosov in odpuščanja, itd.). Poudarja, da si moramo ljudje deliti izkušnje, da se moramo pogovarjati, imeti se radi in se sprejeti takšni kot smo. Dandanes vse teži k individualnosti, pravicam in lovljenju standardov naše družbe nikjer pa se ne omenja dolžnosti ljudi pri tem. Vedno, ko smo empatični, se je potrebno vprašati kaj jaz čutim
in se znati poslušati in slišati drugega. Slepi, gluhi in tudi drugi ljudje, ki imajo ob sebi spremljevalca velikokrat naletijo na težave v zdravstvenem sitemu. Zdravstveni delavci imajo premalo znanja na tem področju. Ne morejo vprašati spremljevalca kaj gospa/gospod želi – to se mora vprašati osebo, ki je prišla v zdravstveno obravnavo.
Ljudi je treba podpreti, da so lahko to kar so in se zavedati, da lahko le človek sam v svojem življenju sprejme spremembe. Nujno moramo graditi na dobrih medosebnih odnosih v katerih smo sprejeti, v katerega zaupaš, v katerem si to kar si in si dovoliš iti v svojem tempu naprej. Zavedati se, da ima vsak človek svoja čustva, da si mora vsak sam priznati, biti odgovoren za se in na koncu le to priznati drugim. Ljudje, ki jih obravnavamo, nas morajo začutiti kot zaupanja vredne ljudi vendar ljudje potrebujemo potrditve, vedno lažje dajamo drugim kot pa sami prejemamo. Opozori nas, da je spoznala, da nižje kot je izobražen kader v zdravstvu, boljši odnos ima do človeka ter obratno – to je zelo zaskrbljujoče. Predlaga tudi različne izkustvene delavnice, ki jih izvajajo povsod po Sloveniji, da dijakom, študentom in vsem ljudem pomagajo razumeti kako se počutijo slepi, gluhi ali drugi s posebnimi potrebami in kako je potrebno do njih dostopati.
Želimo si letnega srečanja sestankov med ravnatelji srednjih šol, predsednico Zbornice-Zveze in predsednico sekcije. Predlagamo tudi letno srečanje dekanov vseh fakultet in visokih šol, ki izvajajo izobraževanje za 1. stopnjo zdravstvena nega.
Prav tako predlagamo sestanek enkrat letno vodij Aktivov v srednjih šolah ter predstojnikov Kateder za zdravstveno nego.
Veseli smo, da se vas je razširjene seje udeležilo veliko sodelujočih. Le s skupnimi močmi bomo zmogli in dosegli več. Rezultat bo viden v zadovoljstvu dijakov, študentov, mentorjev, koordinatorjev, učiteljev in uporabnikov naših storitev.
