V skladu s 66. členom Zakona o visokem šolstvu in določili Statuta Univerze v Ljubljani je senat UL FGG na seji dne 30. 1. 2008 sprejel
PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA NA UL FGG
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Predmet obravnave
Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja študentov, vpisanih na rednem in izrednem dodiplomskem študiju, ter študentov, ki nimajo več statusa študenta, ter priznavanje na drugih visokošolskih zavodih opravljenih izpitov in priznavanje praktičnega usposabljanja na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (v nadaljevanju: UL FGG).
Pravila o prijavi in poteku opravljanja izpitov se smiselno uporabljajo tudi na podiplomskem študiju.
2. člen
Vrste izpitov in druge oblike preverjanja znanja
Vrste izpitov in druge oblike preverjanja znanja so pri posameznem predmetu določene z učnim načrtom predmeta v študijskem programu (v nadaljevanju: učni načrt predmeta) in s študijskim redom in so predvsem naslednje:
• izpit pri predmetu
• seminarska naloga oziroma projekt
• kolokvij
• pisni test
• domača naloga
• poročilo z delovne prakse in
• diplomska naloga.
Poročilo z delovne prakse in diplomska naloga sta opredeljena s posebnima pravilnikoma.
Izpit pri predmetu je redna oblika preverjanja znanja. Kolokviji, pisni testi in domače naloge so druge oblike preverjanja znanja, s katerimi se med letom sprotno preverja znanje študenta. Pozitivno ocenjeni kolokviji, pisni
testi in domače naloge so lahko boniteta pri opravljanju izpita.
3. člen Izpit pri predmetu
Z izpitom pri predmetu se ocenjuje študentovo znanje o celotni snovi posameznega predmeta.
Izpit pri predmetu lahko opravlja študent, ki je opravil vse, z učnim načrtom in študijskim redom predpisane obveznosti pri predmetu.
Študent lahko opravlja izpite vpisanega letnika in manjkajoče izpite iz prejšnjih letnikov. Študent, ki je ponovno vpisan v letnik, lahko po predhodni odobritvi mentorja letnika in v soglasju z nosilci predmetov opravlja tudi največ štiri izpite pri predmetih iz višjega letnika. Te izpite lahko opravlja samo enkrat.
Zelo uspešni študenti, ki imajo opravljene vse izpite iz prejšnjih letnikov, so študirali redno in imajo povprečje ocen izpitov in vaj višje od 8 lahko zaradi hitrejšega napredovanja poleg izpitov letnika, v katerega so vpisani, opravljajo tudi izpite iz naslednjih letnikov ob soglasju nosilcev predmetov.
Študent, ki nima več statusa študenta na UL FGG, obdrži pravico opravljati manjkajoče izpite še dve leti po izteku statusa skladno s tem pravilnikom. Po poteku dveh let lahko oseba brez statusa nadaljuje študij, če ji na njeno prošnjo to odobri študijski odbor oddelka. Opravljanje izpitov študentov brez statusa se zaračunava v skladu z veljavnim cenikom UL.
Izpiti so javni. Javnost izpitov se zagotovi z najavo izpitnih rokov: objavi se datum, ura in kraj opravljanja izpitov. Javnost izpitov se zagotovi tudi s tem, da ima študent pravico
videti pregledano pisno nalogo in dobiti pojasnilo o doseženem rezultatu.
Ustni in/ali pisni izpit
Izpiti so: ustni, pisni ter pisni in ustni.
Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom. Ustni izpit traja za posameznega študenta največ eno šolsko uro.
Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure. Čas mora biti prilagojen obsežnosti izpita. Na pisnem izpitu se študentom posredujejo izpitna vprašanja praviloma v pisni obliki. Na zahtevo izvajalca izpita se morajo izpitna vprašanja vrniti hkrati z odgovori.
Enoviti in sestavljeni izpit
Študent pridobi na izpitu eno ali dve oceni.
Prva ocena je ocena izpita, druga ocena je ocena vaj. Glede na način pridobitve ocene iz vaj so izpiti enoviti in sestavljeni.
Enoviti izpit je izpit, pri katerem se preverja teoretično in/ali računsko znanje pri predmetih,:
• kjer so predvidena samo predavanja kot oblika izvedbe pouka, oziroma
• ki se izvajajo v obliki predavanj, seminarja in vaj ali v obliki predavanj in seminarja ali v obliki predavanj in vaj, če študent pridobi oceno iz vaj z oddajo in zagovorom vaj ali seminarske naloge.
Enovit izpit se izvede v enem delu.
Ocena pridobljena na enovitem izpitu ne vpliva na oceno vaj. Ocena vaj študentu ostane še dve šolski leti, če študent v tekočem šolskem letu ni opravil izpita iz tega predmeta.
Sestavljeni izpit je izpit, pri katerem se preverja teoretično znanje (ocena izpita) in računsko znanje (ocena vaj) pri predmetih, kjer se pouk izvaja v obliki predavanj, seminarja in vaj ali v obliki predavanj in
seminarja ali v obliki predavanj in vaj, kjer študent ne pridobi ocene iz vaj z oddajo in zagovorom vaj ali seminarske naloge.
Sestavljen izpit se izvede v dveh delih takrat, kadar je računski del izpita (preizkus vaj) pogoj za pristop k teoretičnemu delu izpita.
Kadar tega pogoja ni, se računski in teoretični del izpita izvedeta na isti dan.
Pri predmetu, kjer pri pouku sodeluje več učiteljev, se izpit opravlja iz celotne snovi samo pri nosilcu predmeta.
Ocena pridobljena na enem delu sestavljenega izpita ne vpliva na oceno drugega dela.
Pozitivna ocena vaj študentu ostane še dve študijski leti, če študent v tekočem študijskem letu ni opravil izpita iz tega predmeta.
4. člen
Seminarska naloga oziroma projekt
Seminarska naloga oziroma projekt predstavlja rezultat dela študenta v študijskem procesu, s katerim študent dokaže svojo sposobnost za samostojno strokovno delo.
Uspešnost seminarskega oziroma projektnega dela se lahko glede na njegovo vsebino in obsežnost oceni.
Seminarska naloga oziroma projekt se lahko predpiše samo pri predmetih, kjer se pouk po učnem načrtu izvaja v obliki predavanj in seminarja ali samo kot seminar. Vse seminarske naloge in projekti morajo biti v celoti definirani (po cilju, obliki, obsegu in z vsemi potrebnimi podatki) do začetka 12.
tedna v semestru.
Obseg seminarskih in projektnih nalog mora biti prirejen tako, da lahko študent večino potrebnega dela opravi v času rednega pouka.
Praviloma naj bodo naloge razporejene enakomerno čez ves semester.
Zadnje tri tedne pouka v semestru študent pri posameznemu predmetu ne sme dobiti več obsežnejše seminarske naloge ali projekta.
Pod pojmom obsežnejša naloga ali projekt je mišljeno, da sme biti ta naloga takšna, da za njeno izdelavo študent ne porabi več ur, kot je po učnem načrtu in urniku predvideno pri tem
predmetu v enem tednu (za predmet, ki ima 3 ure predavanj in 3 ure seminarja, to pomeni največ 6 ur za izdelavo takšne naloge).
Učitelji so dolžni študentom sproti vračati pregledane seminarske naloge in projekte.
Študent mora dobiti pregledano seminarsko nalogo ali projekt najkasneje 14 dni po oddaji.
Zadnje seminarske naloge in/ali projekte mora študent dobiti pregledane pred koncem zimskega in letnega semestra.
5. člen Kolokvij
Kolokvij je javno sprotno preverjanje znanja, s katerim se študent pripravi na opravljanje izpita pri predmetu. Kolokviji niso obvezni.
Izvajajo se izven organiziranega pouka.
Kolokviji so lahko pisni ali ustni. Pisni kolokviji trajajo najmanj eno in največ dve šolski uri. Ustni kolokvij lahko traja za posameznega študenta največ pol šolske ure.
Opravljeni in/ali pozitivno ocenjeni kolokviji so lahko boniteta za oprostitev računskega dela izpita ali celotnega izpita, ne morejo pa biti pogoj za pristop k izpitu ali za udeležbo na vajah ali seminarjih.
Neuspešni rezultati kolokvijev ne morejo vplivati na končno izpitno oceno pri predmetu.
Na semester je mogoče predpisati pri posameznem predmetu največ dva kolokvija.
Seznam predmetov, kjer so predvideni kolokviji, mora biti razviden iz študijskega reda.
6. člen Pisni test
Pisni test je javno sprotno preverjanje znanja, s katerim se študent pripravi na opravljanje izpita pri predmetu. Pisni testi niso obvezni.
Izvajajo se med organiziranim poukom.
Pisni testi lahko trajajo največ eno šolsko uro.
Pozitivno opravljeni pisni testi so lahko boniteta za oprostitev računskega dela izpita ali celotnega izpita, ne morejo pa biti pogoj za
pristop k izpitu ali za udeležbo na vajah ali seminarjih.
Neuspešni rezultati pisnih testov ne morejo vplivati na končno izpitno oceno pri predmetu.
Na semester je mogoče predpisati pri posameznem predmetu največ dva pisna testa.
Seznam predmetov, kjer so predvideni pisni testi, mora biti razviden iz študijskega reda.
7. člen Domača naloga
Domača naloga je naloga, ki jo študent opravi v celoti doma, to je izven organiziranega pouka.
Za domače naloge pri posameznem predmetu študent ne sme porabiti več kot tretjine ur, ki so po učnem načrtu in urniku predvidene pri tem predmetu. Praviloma naj to velja za tedensko obremenitev, obvezno pa za semestrsko oziroma letno obremenitev1.
Pravočasno oddane in pravilno izdelane domače naloge so lahko boniteta za oprostitev računskega dela izpita ali celotnega izpita, ne morejo pa biti pogoj za pristop k izpitu ali za udeležbo na vajah ali seminarjih.
Domače naloge naj bodo razporejene enakomerno čez ves semester.
Učitelji in/ali asistenti so dolžni študentom sproti vračati pregledane domače naloge.
Študent mora dobiti pregledano domačo nalogo najkasneje 14 dni po oddaji.
Seznam predmetov, kjer so predvidene domače naloge, mora biti razviden iz študijskega reda.
1 Primer: predmet, ki ima 3 ure predavanj in 3 ure vaj ima dodatno lahko še 2 uri obremenitev za izdelavo naloge na teden zunaj rednega študijskega procesa oziroma predmet, ki ima 60 ur predavanj in vaj, ima lahko še največ 20 ur dodatnega domačega dela.
8. člen
Način opravljanja izpitov pri predmetu Vrsta in način opravljanja izpita pri posameznem predmetu se določita v študijskem programu z učnim načrtom predmeta in s študijskim redom. S študijskim redom se tudi določi, kako se uspešno opravljene študijske obveznosti upoštevajo pri izpitni oceni.
Študenti morajo biti seznanjeni z načinom določanja izpitne ocene predmeta ter oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja. Nosilec predmeta vsako študijsko leto v študijskem redu in na uvodnem predavanju, seznani študente:
• z načrtom izvajanja predmeta,
• z elementi preverjanja znanja in kriteriji za ocenjevanje in
• s pogoji za pristop k pisnemu in/ali ustnem izpitu.
9. člen
Način ocenjevanja izpita pri predmetu Praviloma je predmet ocenjen z dvema ločenima ocenama. S prvo oceno je ocenjen izpit (ocena izpita), z drugo oceno so ocenjene vaje (ocena vaj).
Pri predmetih, kjer se pouk izvaja v obliki predavanj in seminarja ali v obliki predavanj, seminarja in vaj, je z eno oceno ocenjen izpit, z drugo oceno (oceno vaj) seminar in/ali seminar in vaje.
Pri predmetih, kjer je predvidena samo ena oblika izvedbe pouka (samo predavanja, samo seminar ali samo vaje), je predmet ocenjen samo z eno oceno:
• pri predmetih, kjer so predvidena samo predavanja, je ocena predmeta ocena izpita.
• pri predmetih, kjer je predviden samo seminar ali samo vaje, je ocena predmeta ocena vaj.
10. člen
Način ocenjevanja vaj pri predmetu Ocenjevanje vaj (samo seminarja, samo vaj ali seminarja in vaj).
Pri določenih predmetih dobi študent pozitivno oceno vaj, če je pravočasno oddal vaje in/ali seminarsko nalogo in opravil pozitiven zagovor vaj in/ali seminarske naloge.
Pri drugih predmetih dobi študent pozitivno oceno vaj, če je pravočasno oddal vaje in/ali seminarsko nalogo in opravil pozitivno računski del izpita.
Predmeti, pri katerih dobi študent pozitivno oceno vaj na prvi ali na drugi način, so določeni v študijskih redih.
II. IZPITNI RED 11. člen
Odgovornost za izvajanje izpita Nosilec predmeta v sodelovanju z Referatom za študentske zadeve UL FGG zagotovi vse potrebno za izvedbo izpita.
V primeru odsotnosti mora nosilec predmeta zagotoviti, da pisni del izpita izvede drug pedagoški delavec (v nadaljevanju:
namestnik).
V izjemnem primeru lahko nosilec predmeta na podlagi pisnega soglasja predstavnika letnika in mentorja letnika spremeni datume izpitnih rokov, vendar vsaj en mesec pred predvidenim izpitnim rokom in to pisno sporoči v Referat za študentske zadeve UL FGG.
12. člen
Izpitna obdobja in izpitni roki
Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.
Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.
Redni in izredni izpitni roki se določijo s študijskim redom, v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi Senat UL s študijskim koledarjem in se objavijo v Spletnem referatu UL FGG vsako študijsko leto najkasneje do konca meseca oktobra. Razpisani izpitni roki so obvezni za študente in za izpraševalce.
Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvídeni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpís v naslednji letnik, na katerih študent lahko opravlja izpit. Če je časovni razmik med dvema izpitnima rokoma v istem izpitnem obdobju manjši od 14 dni in torej študenti v primeru negativne ocene na prvem roku na naslednjem roku izpita ne morejo opravljati, mora biti v študijskem letu razpisan še dodatni izpitni rok.
Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi, izredni študentje in kandidati, ki nimajo statusa študenta, če je od izgube statusa študenta poteklo največ dve leti. Po preteku dveh let od izgube statusa študenta, je za pristop k izpitu potrebno soglasje študijskega odbora oddelka.
Upravičenost študenta do opravljanja izpita v izrednem izpitnem obdobju preveri Referat za študentske zadeve.
V izrednem izpitnem roku lahko opravlja izpit tudi redni študent, ki je končal predavanja iz predmeta, ki je predmet izpita, vendar največ en izpit v izrednem izpitnem roku.
Izpit lahko v izrednem izpitnem roku opravlja tudi redni študent, ki ima status študenta- športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta-invalida.
Pri razporedu izpitov je treba upoštevati, da študent ni dolžan opravljati na isti dan več kot enega izpita.
Podrobnosti v zvezi z izvajanjem izpita (ura, po možnosti pa tudi prostor in podobno) objavi Referat za študentske zadeve UL FGG na predlog nosilca predmeta vsaj tri dni pred pričetkom izpita v Spletnem referatu UL FGG. Izredni izpitni roki se izvajajo izven rednega pouka, praviloma v popoldanskem času. Prav tako se izvajajo v popoldanskem času izpiti pri predmetu, na katere so prijavljeni študenti izrednega študija.
13. člen
Pogoj za pristop k izpitu
Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu izvajanja predavanj, seminarja oziroma vaj iz tega predmeta, če izkaže, da je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet z učnim načrtom predmeta in študijskim redom.
Študent, ki izgubi status, lahko opravlja izpite še dve leti po izgubi statusa, po preteku tega časa pa lahko opravlja izpite, če mu na podlagi njegove prošnje študijski odbor oddelka dovoli nadaljevanje študija.
Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi študijski odbor študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.
Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko študijski odbor poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.
14. člen
Prijava in odjava od izpita
Študent se mora prijaviti na izpit vsaj štiri dni pred razpisanim izpitnim rokom preko Spletnega referata UL FGG. Študent odgovarja za pravilno in popolno prijavo.
Nosilec predmeta oziroma namestnik sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so bili pravočasno prijavljeni na izpit.
Študent se lahko odjavi od izpita preko spletnega referata najkasneje en dan pred izpitom, to je do 24.00.
Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odjavi, se mu na osnovi dokazila, ki ga predloži v Referat za študentske zadeve, šteje, da je izpit pravočasno odjavil. V tem primeru se v rubriko vpiše OD (odjava).
Študentu, ki se ni odjavil in ni prišel na izpit in zato nima opravičljivega razloga, se v
rubriko vpiše NI (ni pristopil). Študent s tem izgubi en izpitni rok.
15. člen Opravljanje izpitov
Izpit se lahko prične najprej ob 7. uri zjutraj in konča najkasneje do 21. ure. Izpiti se praviloma opravljajo od ponedeljka do petka, izjemoma tudi v soboto, vendar se morajo končati do 13. ure.
Nosilec predmeta oziroma namestnik je dolžan študente, ki pristopijo k izpitu, obvestiti o tem, koliko točk je vreden odgovor na določeno vprašanje, ali se upoštevajo negativne točke in ali je lahko pravilnih več ali le en odgovor.
Nosilec predmeta ali namestnik med izpitom ni dolžan pojasnjevati izpitnih vprašanj ali odgovarjati na vprašanja študentov.
Izpit se prične v trenutku, ko začne nosilec predmeta ali namestnik študentom izročati izpitne pole z vprašanju oziroma ko je ustno postavljeno prvo vprašanje. Izpitni čas pa prične teči, ko so do konca razdeljene izpitne pole.
Pri pisanju pisnega izpita študenti v prostoru sedijo tako, kot jih razporedi nosilec predmeta oziroma namestnik. Nosilec predmeta oziroma namestnik preveri navzočnost in istovetnost prijavljenih študentov na podlagi študentske izkaznice oziroma izjemoma drugega ustreznega uradnega dokumenta s fotografijo.
Oseba, ki opravlja ali poskusi opravljati izpit namesto prijavljenega študenta in študent, namesto katerega opravi ali poskusi opravljati izpit kdo drug, s tem storita hujšo kršitev obveznosti študenta, ki se kaznuje v skladu s statutom UL in posebnim pravilnikom UL o disciplinski odgovornosti študentov.
16. člen
Obnašanje študentov med opravljanjem izpita
Študenti razen izrecno dovoljenega študijskega materiala in drugih dovoljenih pripomočkov ne smejo imeti ničesar v dosegu
rok. To velja še posebej za mobilni telefon.
Študenti se med izpitom ne smejo sporazumevati med seboj ali uporabljati dovoljenih pripomočkov na nedovoljeni način.
Študenti med izpitom ne smejo motiti drugih študentov.
Študenti morajo na vprašanja odgovarjati na izpitnih listih, ki morajo biti ves čas na mizi.
Če študent krši pravila, določena v tem členu, se mu izpit odvzame. Sankcija za kršitev izpitnega reda je takojšnja in jo izvede nosilec predmeta oziroma namestnik. Študent ne sme nadaljevati izpita, njegovega izdelka ni potrebno pregledati. Izdelek se oceni z negativno oceno in na izdelku označi, kako je bil kršen izpitni red.
Študent je po končanem pisnem delu izpita dolžan osebno izročiti svoj izdelek nosilcu predmeta oziroma namestniku v oceno, tudi če je prepričan, da ne bo dosegel pozitivne ocene. Če tega ne naredi, se ga oceni negativno, prekršek pa se lahko tudi disciplinsko obravnava.
Študent po kršitvi izpitnega reda ne sme opravljati izpita iz predmeta, pri katerem je kršil izpitni red, v času najmanj 6 mesecev.
Nosilec predmeta oziroma namestnik je dolžan kršitev prijaviti dekanu zaradi uvedbe disciplinskega postopka.
17. člen Ocenjevanje izpitov
Kandidat, ki je k izpitu pristopil, dobi oceno v skladu s statutom UL.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami:
odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5).
Enovit izpit je opravljen uspešno, če kandidat dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Sestavljeni izpit je opravljen uspešno, če kandidat dobi oceni od zadostno (6) do
odlično (10) tako za vaje kot za teoretični del izpita.
Izpit ocenjuje posameznik ali izpitna komisija.
Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je to določeno s tem pravilnikom.
Izpraševalec ali član izpitne komisije je lahko samo habilitirani visokošolski učitelj.
18. člen
Objava rezultatov izpita
Ocena ustnega izpita se razglasi neposredno po izpitu.
Rezultati enovitega pisnega izpita morajo biti objavljeni najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita do 14. ure. Nosilec predmeta objavi rezultate z vpisom ocene v elektronski indeks v Spletnem referatu UL FGG in v izpitni seznam prijavljenih kandidatov, ki ga mora dostaviti Referatu za študentske zadeve UL FGG najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita do 14. ure.
Na seznamu mora biti vpisana izpitna ocena ali ustrezno označena odsotnost prijavljenega kandidata. Če se v primeru višje sile potreben čas za objavo rezultatov podaljša, mora nosilec predmeta to še pred iztekom časa sporočiti v Referat za študentske zadeve, ki o roku objave rezultatov študente obvesti preko Spletnega referata UL FGG.
Če je študent opravil izpit v rednem jesenskem izpitnem obdobju in o rezultatu ni bil v skladu s tem pravilnikom obveščen, se lahko najkasneje do 5.10 pisno pritoži dekanu zaradi onemogočanja vpisa v isti ali višji letnik. Študent se na podlagi ugodno rešene pritožbe naknadno vpiše najkasneje do 15.10.
Nosilec predmeta mora izpitni seznam podpisati.
Kadar je izpit sestavljen in je pozitivno ocenjen pisni računski del izpita pogoj za pristop k teoretičnemu delu izpita, morajo biti rezultati računskega dela izpita objavljeni prvi naslednji delovni dan, oziroma pri skupini študentov, ki šteje petdeset ali več študentov, morajo biti rezultati objavljeni najkasneje
tretji delovni dan. Na ta dan mora biti zaključen tudi pisni teoretični del sestavljenega izpita, katerega ocena se razglasi najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita do 14. ure.
Kadar je teoretični del sestavljenega izpita usten, se izpit prične prav tako prvi naslednji oziroma tretji delovni dan po pisnem računskem delu, zadnji študentje pa morajo zaključiti z ustnim delom sestavljenega izpita najkasneje sedmi delovni dan po pisnem računskem delu izpita. Tudi v tem primeru se ocena ustnega izpita razglasi na dan opravljanja izpita.
Pri sestavljenih izpitih, pri katerih se računski in teoretični del izpita izvedeta na isti dan, nosilec predmeta objavi rezultate z vpisom ocene v elektronski indeks v Spletnem referatu UL FGG in v izpitni seznam prijavljenih kandidatov, ki ga mora dostaviti Referatu za študentske zadeve UL FGG najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita do 14. ure.
Nosilec predmeta lahko rezultate dela izpita ali izpita objavi tudi na oglasni deski ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov.
19. člen
Priznavanje dela izpita
Študent, ki je na računskem delu izpita ocenjen z oceno najmanj dobro (7), na teoretičnem delu izpita pa ni uspešen (je ocenjen najmanj z oceno štiri (4)), lahko ponovno opravlja samo teoretični del izpita vključno do naslednjega rednega izpitnega obdobja po opravljenem računskem delu izpita. Enako velja tudi v primeru, če je študent na teoretičnem delu izpita ocenjen z oceno najmanj dobro (7), na računskem delu izpita pa ni uspešen (ocenjen z najmanj oceno 4). V tem primeru študentu ostane pozitivna ocena teoretičnega izpita do vključno naslednjega rednega izpitnega obdobja.
20. člen
Arhiviranje rezultatov izpita
Izpitne sezname arhivira Referat za
študentske zadeve UL FGG v elektronski in papirni obliki.
Nosilec predmeta vodi lastno evidenco rezultatov opravljenih izpitov.
21. člen
Pritožba zoper oceno in zoper potek izpita Študent ima pravico do vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek v roku dveh delovnih dni po objavi rezultatov.
Nosilec predmeta je študentu v tem roku dolžan omogočiti vpogled v pisni izdelek z objavo govorilne ure. Pisni izdelek študenta je nosilec predmeta dolžan hraniti do izteka študentovega roka za pritožbo oziroma največ 90 dni po oddaji izpitnega seznama v Referat za študentske zadeve UL FGG.
Študent, ki misli, da je bil na izpitu krivično ocenjen, vloži prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pisno pritožbo zoper izpitno oceno, naslovljeno na dekana, v dekanat fakultete.
Študent se lahko pritoži zoper skupno oceno ali pa tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita. Pritožba mora biti obrazložena in mora vsebovati natančne navedbe o zatrjevanih kršitvah. Nepopolna pritožba se zavrže in se o tem obvesti študenta.
Postopek je enak tudi v primeru, če se študent pritoži na potek izpita.
Dekan prvi naslednji delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne sme voditi nosilec predmeta.
Komisija sestavi zapisnik, v katerega je vključena pisna pritožba študenta in mnenje komisije. Pred izdelavo mnenja lahko komisija za razjasnitev okoliščin v zvezi s pritožbo zaprosi za pojasnilo učitelja, zoper katerega oceno se je študent pritožil, kot tudi študenta, ki se je pritožil.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi naslednji delovni dan ponovno izpraša in oceni kandidata.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi naslednji delovni dan pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.
Pri sestavljenih izpitih se študent lahko pritoži zoper eno od obeh ocen ali zoper obe oceni.
V primeru pritožbe zoper potek izpita komisija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit na naslednjem izpitnem roku. Ocena, ki jo študent doseže pri ponovnem opravljanju izpita, nadomesti oceno doseženo na spornem izpitu.
Zoper oceno komisije ni pritožbe.
22. člen Ponavljanje izpita
Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Študent lahko izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno in zoper potek izpita.
Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim prvim ponavljanjem ne sme miniti manj kot 14 dni.
Dekan lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.
Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.
Študent lahko pri posameznem izpitu samo enkrat ponovno opravlja izpit zaradi izboljšanja ocene. Pred tem mora študentski referat na prošnjo študenta in po pisni privolitvi nosilca predmeta študentu v spletnem referatu omogočiti možnost
ponovnega opravljanja. Pri ponavljanju izpita se praviloma študentu upošteva boljša ocena, razen če nosilec vnaprej izrecno opozori kandidata, da se upošteva druga, četudi je slabša.
23. člen Komisijski izpit
Četrtič, petič in šestič opravlja študent komisijski izpit. Komisijski izpiti se opravljajo trikrat v letu, in to v zadnjem roku zimskega in jesenskega izpitnega obdobja.
Komisijski izpiti se zaračunavajo v skladu s cenikom UL.
Komisija je sestavljena iz dveh članov, kadar študent opravlja izpit četrtič. Komisija je sestavljena iz treh članov, kadar študent opravlja izpit petič ali šestič.
Nosilec predmeta pri četrtem opravljanju izpita določi v komisijo drugega člana. Drugi član komisije sodeluje pri izvajanju izpita študenta, ki četrtič opravlja izpit. Svoje strinjanje z oceno študenta potrdi s podpisom na izpitnem seznamu. Četrto opravljanje izpita poteka kot običajno pri tem predmetu.
Dekan po prejemu prošnje kandidata za peto in šesto opravljanje izpita določi komisijo v sestavi: predsednik komisije, nosilec predmeta in član komisije. Delo v komisiji organizira nosilec predmeta.
Izpit poteka kot običajno pri predmetu. V primeru, ko je izpit ocenjen pozitivno, komisija potrdi pozitivno oceno s podpisi v zapisniku. V primeru, ko je izpit ocenjen negativno, se negativna ocena ne upošteva.
Ocena izpita je rezultat ustnega komisijskega izpita.
V primeru, ko je izpit ocenjen negativno, nosilec predmeta vpiše najkasneje peti
delovni dan po pisnem izpitu v Spletni referat UL FGG poleg negativne ocene pod
„Opombe” pri študentu datum, uro in prostor, kjer se opravlja ustni komisijski izpit. Termin za ustni komisijski izpit je najkasneje sedmi delovni dan po objavi rezultatov izpita.
V primeru, ko so komisijski ustni izpiti pri predmetu praviloma isti dan kot pisni, nosilec predmeta sporoči vsaj tri dni pred pisnim komisijskim izpitom v Referat za študentske zadeve UL FGG datum, uro in prostor, kjer se opravlja ustni izpit, kar se vpiše pod
„Opombe” pri predmetu.
Termin za ustni komisijski izpit nosilec predmeta predhodno uskladi s predsednikom in članom komisije.
Nosilec predmeta pripravi pred pričetkom ustnega izpita pisna vprašanja in kriterije ocenjevanja ustnega izpita.
Predsednik komisije preveri identiteto študenta, ga seznani z dosedanjim potekom komisijskega izpita in dosedanjimi rezultati.
Nosilec predmeta predstavi kriterije
ocenjevanja na ustnem komisijskem izpitu in pravila za izbor pisnih vprašanj.
Ustni komisijski izpit lahko v skladu s tem pravilnikom traja največ eno šolsko uro.
24. člen
Predčasno opravljanje izpitov
Predčasno opravljanje izpitov lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če so podani opravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.), in če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.
III. PRIZNAVANJE NA DRUGIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH OPRAVLJENIH IZPITOV IN PRIZNAVANJE PRAKTIČNEGA
USPOSABLJANJA 25. člen
Predmet priznavanja izpitov
Študent, ki je pred tem študiral na drugem visokošolskem zavodu, lahko po vpisu na UL FGG zaprosi študijski odbor oddelka za priznanje opravljenih izpitov, ki se v celoti ali delno skladajo s študijskim programom UL FGG.
Priznavanje izpitov v okviru mednarodne izmenjave ureja posebno navodilo UL in UL FGG.
26. člen
Postopek priznavanja izpitov na UL FGG Prošnji za priznavanje izpitov, v kateri mora biti nedvoumno zapisano, pri katerem predmetu UL FGG želi priznanje izpita, mora študent priložiti potrjen učni načrt, po katerem je opravljal izpit na drugem zavodu, potrdilo o opravljenih izpitih, na katerem je informacija o datumu in doseženem rezultatu.
Prošnjo odda v Referat za študentske zadeve UL FGG.
Referat za študentske zadeve UL FGG pošlje takoj po prejetju prošnjo nosilcu navedenega predmeta, ki v 15 dneh preuči prošnjo in odloči, ali izpit prizna, ali ne prizna. O odločitvi nosilca predmeta sklepa študijski odbor oddelka.
Pri odločitvi o priznavanju predmeta se upošteva vsebinski program predmeta, raven zahtevnosti in obseg predmeta po številu ur predavanj in vaj.
Priznani izpit se zabeleži v dokumentaciji v referatu ter v elektronskem indeksu z opombo, da je bil izpit opravljen na drugem zavodu.
27. člen
Priznavanje praktičnega usposabljanja Študent lahko zaprosi tudi za priznanje praktičnega usposabljanja. Študentu se lahko zahtevano obdobje praktičnega usposabljanja po programu UL FGG prizna na osnovi dokazljivega dvakratnega obdobja zaposlitve na delovnem mestu z inženirskimi nalogami.
Prošnji za priznavanje mora študent priložiti potrdilo organizacije, kjer je bil zaposlen, s točnim opisom del ter obdobjem zaposlitve.
Prošnjo odda v Referat za študentske zadeve UL FGG.
Referat za študentske zadeve UL FGG pošlje takoj po prejetju prošnjo koordinatorju za praktično usposabljanje na oddelku, ki v 15 dneh preuči prošnjo in odloči, ali praktično usposabljanje prizna, ali ne prizna.
IV. REŠEVANJE SPOROV 28. člen
Spore v zvezi z nespoštovanjem tega pravilnika rešuje najprej dekan, potem Disciplinska komisija za študente UL FGG (I.
stopnja) in nazadnje Disciplinska komisija UL (II. stopnja).
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Senat UL FGG. S tem dnem preneha veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UL FGG, ki ga je sprejel Senat UL FGG na seji dne 23.2.2005 ter spremembe in dopolnitve tega pravilnika z dne 30.3.2005 in 25.5.2005. Uporabljati se prične v letnem semestru (od 11. 2. 2007 dalje), študijskega leta 2007/08.
Naslednji dan po sprejemu se pravilnik objavi na oglasni deski in na spletnih straneh UL FGG.
Dekan Ul FGG:
Prof.dr. Bojan Majes
Ljubljana, 30. 1. 2008
Objavljeno na oglasni deski dekanata in na spletu fakultete 31. 1. 2008
