Kako je ivermektin postal medijska zvezdaKako je ivermektin postal medijska zvezda

(1)

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2021 | št. 05

Kako je ivermektin postal medijska zvezda

Pričetek cepljenja proti sezonski gripi

Državna vaja Fraport 2021

Vaja Potres 2021 na Vrazovem Trgu

Mesec otroškega raka

Pet spotov »Ti si na vrsti« za boljšo informiranost

Presajanje novorojenčkov

(2)

kazalo

UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal v Bolni- šnični šoli OŠ Ledina, kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na kliničnem oddelku za otroško, mladostni- ško in razvojno nevrologijo. Nastal je po zgledu znane umetnine Riharda Jakopiča Topoli. Mentorica: Tina Žvab.

»Na večer zadnje septembrske srede smo bili pod vtisom protestov, ki so divjali po ljubljanskih ulicah, in naliva, kot ga ne pomnimo. Malo pred pol deseto zvečer je zazvonil telefon. UKCL je pod vodo. Zalilo je kleti, tudi nadstropja, voda je prodirala povsod, po stenah, po tleh, po stropu, iz vtičnic … Veliko nas je prišlo tisti večer reševat in pomagat našim dežurnim službam.

Vsak trenutek nas je bilo več. Najprej smo poskrbeli za paciente. Potem pa – ni važno kdo – predstojnik, zdravniki, sestre, bratje, negovalci, gasilci, oskrbovalne, tehnične službe, varnostne službe, čistilke – vsi smo prijeli za metlo, zagrabili cunje in čistili. Najhuje je bilo na ORL, v porodnišnici, tudi v glavni stavbi, na polikliniki. Do jutra smo očistili, tako, da je UKCL naslednji dan skoraj nemoteno deloval.

Stopili smo skupaj, za paciente, za UKCL. Še imamo to pripradnost, na kar sem ponosen. V kriznih trenutkih stopimo skupaj. Hvala vsem in vsakemu posebej za po- moč - predstojnikom, vodjem, zdravnicam in zdravnikom, sestram, bratom, negovalcem, gasilcem, oskrbovalnim in tehničnim službam, varnostnim službam, čistilkam.

Hvala.

Škoda je bila, prijavili smo jo zavarovalnici. Popravili smo, kar je bilo potrebno, zdaj pa nadaljujejemo z investicija- mi, 80 jih imamo na mizi.«

3 UVODNIK: Matjaž Tavčar, Matjaž Tavčar, vodja korporativne varnosti v UKC Ljubljana

AKTUALNO

4 Šesta kampanja cepljenja proti sezonski gripi v UKC Ljubljana 6 Tatjana Mrvič, dr. med., vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje

bolnišničnih okužb UKCL, pogovor ob cepljenju proti sezonski gripi 7 Mesec otroškega raka, pogovor z doc. dr. Lidijo Kitanovski, dr. med.

8 Veliko hrupa za nič ali kako je ivermektin postal medijska zvezda

11 Na 8. redni seji Sveta UKC Ljubljana so člani Sveta odločali o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda

12 Poslovanje UKC Ljubljana januar−julij 2021 13 Pet spotov »TI SI NA VRSTI« za boljšo informiranost 14 Huda ura v UKCL

15 Vaja Potres 2021 na Vrazovem Trgu 16 Državna vaja Fraport 2021

17 Svetovni dan varnosti pacientov 19 P+R, Od barja do Zaloške v 13 minutah

STROKOVNO

20 Doseganje enakosti in inovacij pri presejanju novorojenčkov za redke bolezni in pediatričnem presejanju družinske hiperholesterolemije po Evropi

21 Ob svetovnem dnevu družinske hiperholesterolemije - velik uspeh slovenskih raziskovalcev

21 Zračenje kot preprost, a učinkovit ukrep 22 27. oktober: Svetovni dan delovne terapije 23 Vpliv covid-19 na psihološko funkcioniranje

24 Okužba s covidom-19 lahko še poslabša kognitivne sposobnosti oseb z demenco

UTRIP UKCL

25 Mestna otroška bolnišnica nekoč in danes 27 Film o odpadkih V UKC Ljubljana

27 Kolesarnica ZVD

28 KAJ MENIJO O NAS

31 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Stres v uniformi 32 NAGRADNA KRIŽANKA

(3)

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2021, številka 05 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Jure Brankovič

• Matic Poropatič Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock, Getty images, Vectorstock, Shutterstock Fotografija na naslovnici: Tina Roš

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne- je do 10. decembra 2021. V uredništvu si pridržu- jemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnik

Glasilo v elektronski obliki na:

www.kclj.si

NEURJE NAD UKCL V ENI URI PADLO TOLIKO DEŽJA KOT ŠE NIKDAR DOSLEJ

Poleg epidemioloških izzivov in vsakodnevne zdravstvene oskrbe pacientov se je naša ustanova v septembru in oktobru srečala z dodatnimi izzivi, ob katerih smo se zaposleni načrtovano in tudi nenačrtovano izkazali. Že več kot leto dni nas poleg epidemije covid-19 zaposlujejo različni protesti, ki se odvijajo tudi pred vrati naših klinik in ob katerih v sodelovanju s Policijo uspešno skrbimo za varnost pacientov in zaposlenih.

V sredo, 29. 9. 2021 zvečer, ravno po zaključenih nasilnih protestih v Ljubljani, nas je v UKC Ljubljana presenetilo neurje. V eni uri je padlo toliko dežja, kot še nikdar doslej – v zelo kratkem času 88 litrov na kvadratni meter. To spada med največje izmerjene vrednosti v zgodovini Slovenije. Odtočni sistem je pokleknil. Jesensko odpadlo listje je dodalo svoje z zamašenimi odtoki.

Povsem poplavljeni so bili objekti Porodnišnica, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Poliklinika ter avla glavne stavbe in kleti, kjer se nahaja pomembna infrastruktura za delovanje celotne ustanove. Prav tako tudi del Urgence. V ostalih objektih je prišlo do vdorov meteorne vode, kar je povzročilo škodo, ki po trenutnih ocenah znaša 1.500.000 evrov.

Na podlagi klica v. d. generalnega direktorja je bil aktiviran ožji štab Civilne zaščite UKCL. Ker je neurje zajelo večje območje Ljubljane, so bile nujne telefonske številke (112, 113) nedosegljive. Tako smo se morali zanesti na lastne sile. Zaposleni, ki so bili na delu, in tisti, ki so prišli zaradi nastalih razmer, so zagotovili nujno reševanje stanja in nemoteno delovanje ustanove, za kar jim gre iskrena zahvala.

V tem času smo izvedli dve državni vaji, ki sta potrdili usposobljenost UKCL za delovanje v izrednih razmerah. V sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje smo izvedli vajo SIQUAKE2021, kjer smo na objektu Vrazov trg 1 preverili pripravljenost na reševanje iz popotresnih ruševin. Vaja je potekala 12 ur in v njej so sodelovale vse enote Civilne zaščite Republike Slovenije in gasilcev.

Druga vaja je bila namenjena preverjanju odziva ob množični nesreči, do katere je prišlo zaradi zasilnega pristanka letala. Poškodovanih je bilo okoli 200 ljudi, ki smo jih oskrbeli na Urgenci. S Policijo je bil vzpostavljen skupni štab delovanja, pa tudi Bolnišnično-poveljniška skupina, ki je koordinirala oskrbo poškodovancev.

Ob obeh vajah in dejanskih kriznih stanjih ob protestih in neurju se je izkazalo, da so načrti delovanja uporabni, ter da smo zaradi predanosti in strokovne usposobljenosti zaposlenih, Policije, gasilcev in drugih intervencijskih služb dobro pripravljeni na ukrepanje, ko pride do nepredvidenih situacij.

Matjaž Tavčar, vodja korporativne varnosti v UKC Ljubljana

(4)

Asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., KIMDPŠ

Šesta kampanja cepljenja

proti sezonski gripi v UKC Ljubljana

Letošnja kampanja cepljenja proti sezonski gripi v UKC Ljubljana se odvija pod sloganom Gripa ne izbira, jaz lah- ko! Izberem cepljenje! Tako ščitim sebe in druge. Ceplje- nje za zaposlene ter tudi druge zainteresirane se je začelo 18. 10. 2021 in bo predvidoma trajalo tri tedne.

Analiza sezone 2020/2021 kaže, da je bilo kroženje gripe med prebivalstvom v lanski sezoni neobičajno nizko, kar je prispevalo k znatnemu upadu zaznanih primerov, znižanju sprejemov v bolnišni- ce in smrti zaradi te bolezni.

Nizko incidenco gripe v sezoni 2020/2021 lahko pripišemo ukre- pom, sprejetim zaradi epidemije covid-19, kot so: zaprtje države, upoštevanje varne medsebojne razdalje, šolanje od doma, nošenje obraznih mask, umivanje in razkuževanje rok, skrb za higieno kašlja, redno prezračevanje prostorov, omejitev potovanj …

Ker so se nekateri ukrepi proti bolezni covid-19 v letošnjem letu sprostili ali se upoštevajo manj dosledno, lahko upravičeno priča- kujemo vsaj običajno število obolelih za sezonsko gripo. Respira- torna obolenja med otroki so bila že septembra v polnem zamahu.

Cepljenje proti gripi je zato še toliko bolj pomembno.

“ V UKC Ljubljana ne prenašamo gripe!

“ Za zdravstveno osebje je cepljenje proti gripi zelo pomembno, saj je v primerjavi s splošno populacijo do 10-krat bolj ranljivo, da zboli za gripo.

Ocenjuje se, da je vsaj 20 odstotkov zdravstvenih delavcev vsako leto okuženih z gripo in mnogi še naprej delajo kljub temu, da so bolni, kar povečuje tveganje širjenja gripe na bolnike, sodelavce in družinske člane. Pri tem so še posebej izpostavljeni starejši in zaradi kroničnih bolezni ogroženi bolniki. Zaposleni v zdravstvu lahko s cepljenjem prispevamo tudi k zmanjšanju bolniške odsotnosti zaradi gripe in s tem vplivamo na znižanje stroškov organizacije, povezanih z absentizmom.

Eden glavnih motivacijskih dejavnikov za cepljenje je časovna in prostorska dostopnost cepljenja ter dejstvo, da je cepljenje za uporabnika brezplačno. V letošnjem letu v UKC Ljubljana že obra- tujejo urejena cepilna mesta za cepljenje proti covid-19 z vso potrebno infrastrukturo, zato smo tudi cepljenje proti sezonski gripi organizirali na obstoječih lokacijah. Montažna konstrukcija v glavni avli pa služi kot oglasni prostor.

Z rezultati cepljenja delavcev v UKC Ljubljana v pretekli sezoni (2020–21) smo zelo zadovoljni, saj smo dosegli 33 % precepljenost zaposlenih, kar je bil v sezoni 2016–17, ko smo v okviru projekta promocije zdravja pri delu prvič izvedli okrepljeno interno soci- alno-marketinško kampanjo, še nedosegljiv cilj.

Želimo si, da bi tudi letos za cepljenje proti gripi nagovorili čim več- je število sodelavcev. 

Kaj so rekli prvi prejemniki cepiva si lahko ogledate v video reportaži.

https://youtu.be/Rev4otMf1c4

ALNO

(5)

AKTUALNO

IZBEREM CEPLJENJE!

Tako ščitim sebe in druge.

Organizator: Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

(6)

Tatjana Mrvič, dr. med.

vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKCL

ob cepljenju proti sezonski gripi

Od ponedeljka tu poteka cepljenje proti gripi tako za zaposlene kot za zunanje. Kako uspešni ste zaenkrat?

Zaenkrat smo komaj začeli, to še prvi štart. Če imam prave podatke, je bilo do včeraj cepljenih okoli 400 ljudi (Pogovor je bil opravljen 19.10.).

V glavnem gre za zaposlene, seveda pa pričakujemo še večji odziv v naslednjem tednu, pa mogoče potem po praznikih.

V zadnjih letih se je kar veliko število zaposlenih odločilo za cepljenje proti gripi. Štiri, pet let nazaj je bil ta odstotek zelo nizek.

Ja, to je na neki način naša zgodba o uspehu. Pravzaprav smo v nekaj letih precepljenost uspeli dvigniti čez 30 %, pri zdravnikih tudi na 70 %, kar je za slovenske razmere izredno veliko in upamo, da bo tudi letos tako. Vemo, da bo letošnja sezona vsaj takšna, kot je bila pred korono, če ne bo še hujša. Ravno danes sem dobila in- formacijo, da je bilo na Hrvaškem potrjenih že vsaj 140 primerov gripe.

Kaj, če se zgodi sočasen naval gripe in covid-19? To lahko pričakujemo kar v kratkem, a ne?

Ja, to lahko pričakujemo. Zdaj imamo že naval covida in RSV okužb.

Respiratorni sincicijski virus poteka podobno, tako da sta to dva virusa, ki se ju zelo bojimo v bolnišnici pozimi. Precej veliko bolnikov je hospitaliziranih prav zaradi okužb s tema dvema virusoma.

Pri katerih osebah se gripa najpogosteje zaplete oz. komu posebej priporočate cepljenje?

Generalno gledano je cepljenje priporočeno za vse, ki so starejši od šestih mesecev. To je priporočilo svetovne zdravstvene organizacije. Vemo, da gripa lahko težje poteka pri majhnih otrocih, se pravi pod dve leti. Pa seveda pri starostnikih; te imamo potem v največji meri hospitalizirane pozimi. Seveda tudi pri kroničnih bolnikih, a ne nazadnje tudi pri zdravih osebah. Pri njih sicer gripa obi- čajno poteka kot neko prehladno obolenje. Imamo pa na žalost kar resne zaplete tudi pri popolnoma zdravih ljudeh srednje starosti, ki včasih potrebujejo zdravljenje v bolnišnici oz. v intenzivni enoti.

Lahko pa celo umrejo zaradi tega.

Vemo, da se cepljenje proti covid-19 priporoča tudi za nosečnice, ker se ta bolezen lahko pri njih zaplete. Kako je pri gripi?

Gre za enako zgodbo. Vemo, da je gripa lahko problem v nosečnos- ti. Na eni strani imamo bodočo mamico, na drugi strani je bodoči otroček, se pravi plod. Tako da je cepljenje proti gripi priporočljivo v vseh obdobjih nosečnosti, tudi že v prvem tromesečju.

Kako je pa zdaj s cepljenjem proti covidu in proti gripi? Je potreben neki časovni zamik ali se lahko cepi na isti dan?

Lahko se cepi na isti dan. Enako kot se lahko gripa cepi s cepivi za pnevmokokne okužbe isti dan, je možno dvojno cepljenje.

Kaj je lahko pričakovati po cepljenju s cepivom proti gripi?

Kakšna so pričakovanja o neželenih učinkih?

Ti stranski učinki so zelo podobni, kot bi preboleli zelo blago gripo.

Malo povišana temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavo- bol. Tega je kar nekaj in običajno traja kakšen dan. Večina ljudi ima na mestu cepljenja oteklino in čuti bolečino. To so najbolj pričako- vani stranski učinki.

Kdaj se pojavi zaščita in kako dolgo traja?

Običajno zaščita nastopi 14 dni po cepljenju, tako da priporočamo cepljenje pred epidemičnimi razmerami. Zaščita pri zdravi populaciji traja tam nekje 4–5 mesecev. Pri starejši populaciji vemo, da je zaščita pred okužbo slabša kot pri mlajših, da pa so po cepljenju praviloma zaščiteni pred težkim potekom in hospitalizacijo. Ta zaš- čita traja še nekoliko dlje kot 4-5 mesecev po cepljenju 

ALNO

(7)

AKTUALNO

Getty images

Služba za odnose z javnostmi

MESEC OTROŠKEGA RAKA

pogovor z doc. dr. Lidijo Kitanovski, dr. med.

September je mesec ozaveščanja o otroškem raku. V lan- skem letu je zaradi novoodkritih obolenj ali neoplazem obravnavo s strani pediatričnega hematoonkologa potrebovalo 111 otrok. Te obravnave in zdravljenja so opravljali na Kliničnem oddelku za otroško hematoonkologijo, katerega predstojnica doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med. je z nami spregovorila o trenutnem stanju na področju otroškega raka in zdravljenja le-tega.

Čeprav glede na prejšnja leta beležijo blag porast v številu primerov, je zgodnje odkrivanje zelo pomembno za uspešno zdravljenje tovrstnih primerov, saj je večina rakavih obolenj pri otrocih hitro napredujočih.

»Deloma lahko višje številke obravnav pripišemo tudi dejstvu, da na KO za otroško hematoonkologijo zdravimo tudi nekatere mlade odrasle bolnike z obolenji, ki so sicer bolj značilna za otroško dobo, in imamo z zdravljenjem le-teh pediatri zato več izkušenj kot kolegi, ki sicer zdravijo odrasle bolnike s tovrstnimi obolenji.«

“ Čeprav v zadnjih desetletjih ni prišlo do večjih prebojev na področju zdravljenja raka, pa uspešnost zdravljenja pri otrocih znaša že skoraj 80 %.

Tako je na primer najpogostejša oblika akutne limfoblastne levkemije ozdravljiva že v 90 % primerov, najslabše pa je preživetje otrok z malignimi tumorji osrednjega živčevja. Uspešnost zdravljenja narašča predvsem zaradi boljše diagnostike, tako patohistološke kot slikovne, novih in boljših operativnih tehnik, razvoja nekaterih zdravil, pa tudi boljše podporne terapije.

“ Zdravljenje raka je multidisciplinarno, odvisno od sodelovanja številnih subspecialnih strok, kjer vsak s svojim znanjem prispeva svoj del.

^«

Kakovostna podporna terapija je torej zelo pomembna, saj se lahko poleg bolezni pojavijo zapleti tudi pri zdravljenju otrok.

Poleg prilagajanja, ki ga je pri zdravljenju treba izvesti glede na vrsto in podvrsto bolezni ter njeno razširjenosti, obstajajo situaci- je, ko igra vlogo tudi starost otrok. Vse to se počne z namenom, da se pusti čim manj poznih posledic zdravljenja na otrocih.

»Zato se, kadar je le mogoče, pri zdravljenju otroka z rakom posku- šamo nekaterim oblikam zdravljenja izogniti ali jih vsaj odložiti. Ti- pičen primer je obsevanje glave pri majhnem otroku z možganskim tumorjem. Zelo pogosto se za zdravljenje otroškega raka uporablja kemoterapija, pri čvrstih oz. solidnih tumorjih pa v veliki meri tudi kirurško zdravljenje. Kadar je potrebno, uporabljamo tudi obseval- no zdravljenje. V zadnjem času občasno, kadar je možno in smisel- no, uporabljamo tudi t. i. tarčno in biološko zdravljenje.«

Čeprav gre pri zdravljenju otrok in odraslih za uporabo istih moda- litet, se za zdravljenju raka pri otrocih večkrat poslužujejo kemoterapije. To je predvsem zaradi dobrega odziva, ki ga kemoterapija sproži pri teh vrstah raka, ter večje tolerance, ki jo imajo otroci do

(8)

KAJ JE IVERMEKTIN, ZAKAJ SE UPORABLJA IN KAKO VARNO ZDRAVILO JE

Ivermektin je antiparazitik, ki se uporablja za zdravljenje okužb s pa- raziti pri ljudeh in živalih; pri ljudeh najpogosteje za onkocerkiaze, strongiloidaze in kožne larve migrans.

V zadnjem času poročajo tudi o več primerih zastrupitev z ivermektinom, tudi veterinarskih pripravkov, ki jih nekritično jemljejo bolniki z boleznijo covid-19. Prekomerni odmerki so povezani ne le s slabostjo, bruhanjem in drisko, pač pa tudi z znižanim krvnim tla- kom, učinki na osrednje živčevje, npr. motnjo zavesti, zmedenostjo, halucinacijami, krči, komo in smrtjo.

IVERMEKTIN IN COVID-19

“ Kmalu po pojavu pandemije covid-19 so znanstveniki zaradi odsotnosti učinkovitih zdravil proti SARS-CoV-2 in hude nuje ob velikem številu težko obolelih preizkusili veliko obstoječih registriranih zdravil, v upanju, da ima katero od njih nepričakovano delovanje tudi na viruse.

Ta pristop ni neznan, njegova prednost pa je, da za znana zdravila poznamo njihovo obnašanje v človeškem organizmu in predvsem morebitne neželene učinke. V laboratoriju so kmalu preizkusili tudi ivermektin, in sicer je 5 mikromolarna raztopina ivermektina v celični liniji, narejeni iz ledvičnih epitelnih celic afriške zelene opice, po 48 urah za 5000-krat zmanjšala količino virusne RNK (6). Kmalu zatem so sledile različne objave in poročila o uspešnem zdravljenju bolnikov s covidom-19, marsikatere nerecenzirane, v obliki predobjave.

Sledilo je veliko raziskav slabe kakovosti na zelo majhnem številu bolnikov, ki so jih odlikovale številne metodološke pomanjkljivost.

Objavam raziskav je sledila množica preglednih člankov in spletnih strani, na katerih so avtorji prikazovali zbire raziskav z vprašljivim metodološkim pristopom, brez rigoroznega vrednotenja kakovosti raziskav in zanesljivosti njihovih rezultatov, vendar pa opremljene z imenitnimi grafi, ki so laični javnosti vzbujali vtis, da gre za neod- visno analizo strokovnjakov.

RAZISKAVE

Težave z raziskavami, v katerih so preučevali zdravilo ivermektin, lahko ponazorimo z nedavno umaknjeno predobjavo egiptovske raziskave: Elgazzar, A., Eltaweel, A., Youssef, S. A., Hany, B., Hafez, M., & Moussa, H. (2020). Efficacy and safety of Ivermectin for treatment and prophylaxis of COVID-19 pandemic, ki je bila v javnosti zelo odmevna, nikoli pa ni bila objavljena v znanstveni reviji. V raziskavi, v katero naj bi vključili 400 bolnikov s covidom-19 in 200 njihovih kontaktov, naj bi ivermektin zmanjšal smrtnost in trajanje hospitalizacije.

Strokovni kolegij Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Veliko hrupa za nič ali kako je IVERMEKTIN postal medijska zvezda

nje, kar omogoča bolj intenzivne terapije. »Povečini gre na- mreč za sicer zdrave ljudi, ki zbolijo za rakom. V nasprotju s tem npr. enako zdravljenje odrasle osebe ali celo starostnika s pridruženimi obolenji, tudi če bi šlo za podobno bolezen, ni mogoče, saj bi zapleti tako intenzivnega zdravljenja v visokem deležu privedli do slabega izhoda. Nasprotno pa lahko včasih kirurško zdravljenje in zdravljenje z obsevanjem povzročita pri otrocih več neugodnih poznih posledic kot pri odraslih zaradi še razvijajočega se organizma, ki raste.«

Poudarila je tudi izrazite negativne posledice, ki jih ima lahko sevanje na razvijajoči se otroški organizem.

»Obsevanje določenega dela telesa lahko povzroči zavoro v rasti obsevanega dela ali npr. obsevanje glave pri majhnih otro- cih z možganskimi tumorji povzroči dolgoročen in nepovraten upad intelektualnih zmogljivosti otroka. Zato se takim oblikam zdravljenja, če je le mogoče, poskušamo izogniti ali ga odložiti.«

Velik pomen v takšnih primerih imajo tudi izkušnje z obravnavo otrok, ki jih morajo imeti strokovnjaki posameznih subspecial- nosti. Takšnih izkušenih strokovnjakov, ki delujejo v sklopu on- kološkega inštituta, je le nekaj in so del pediatrične onkološke ekipe, ki zdravi otroke.

Nasploh so velike razlike v tem, katere oblike raka se pojavljajo pri otrocih in katere pri odraslih. Določene oblike otroškega raka so dokaj redke pri odraslih in obratno.

“ Pri otrocih in mladostnikih med raki prednjačijo akutne levkemije in tumorji osrednjega živčevja, pa tudi drugi solidni tumorji izven osrednjega živčevja, predvsem sarkomi in t. i.

embrionalni tumorji.

Za razliko od raka pri odraslih se s karcinomi, ki so tipična bo- lezen odraslih, pri otrocih srečamo le izjemoma. Ker je raka pri otrocih v primerjavi z rakom odraslih malo, gre v vsakem pri- meru za redke bolezni. Celo tiste oblike raka, ki sodijo med naj- pogostejše, so pravzaprav redke in imajo številne podvrste. Z nekaterimi oblikami raka se otroški hematoonkologi srečamo na nekaj let. Lahko bi rekli, da je otroška onkologija pravzaprav

"butična" medicina.«

Zapletena pa so tudi vprašanja dednosti rakavih obolenj in korakov, ki jih lahko stroka in starši naredijo za predhodno soočanje s to predispozicijo pri otrocih. S pomočjo moderne molekularne genetske diagnostike lahko v sedanjem času hitreje določimo, ali imajo otroci tovrstne predispozicije in če se le-te dokaže, lahko diagnostiko razširimo tudi na ostale člane družine. Pri teh postopkih gre velikokrat ne samo za strokovna vprašanja, temveč tudi za etična:

»Namreč s tem, ko smo potrdili predispozicijo k raku pri otroku, raka ne moremo preprečiti, ga pa lahko včasih zaradi natančnej- šega spremljanja hitreje odkrijemo in zato lahko bolje zdravimo.

Na podlagi Izkušenj stroke v zadnjih letih se zato zdi diagnosti- ka, ki ji sledi natančno spremljanje, smiselna. Na drugi strani pa podatek o povečani nagnjenosti k raku družino močno obreme- ni. Ljudje smo različni, nekateri si te informacije želijo, ker jim je negotovost bolj obremenjujoča, spet drugi pa lažje shajajo v upanju, da morda nagnjenosti k raku niso podedovali.« 

ALNO

(9)

AKTUALNO

Veliko hrupa za nič ali kako je IVERMEKTIN postal medijska zvezda

Istock

Analiza »surovih podatkov« te raziskave, ki sta ju opravila neodvisna raziskovalca Jack Lawrence in Nick Brown (analitika raziskovalnih podatkov), je pokazala veliko pomanjkljivosti, ki so vzbudile dvom v res- ničnost podatkov, zato je Research Squ- are predobjavo umaknil s spletne strani.

Lawrence in Brown tako med drugim nava- jata, da preiskovane skupine niso bile urav- notežene, randomizacija pogosto ni bila uspešna. Nadalje se navedena povprečja niso ujemala z izračunanimi povprečji iz surovih podatkov; nekaterih podatkov, za katere so navedena povprečja, pa v tabeli sploh ni. Podatki za vsaj polovico umrlih bolnikov so si bili tako podobni, da so dajali vtis, kot da so prekopirani, vključno s slov- ničnimi napakami, le občasno je bila kakšna vrednost popravljena. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je skoraj polovica bolnikov, ki so umrli, umrla pred navedenim da- tumom odobritve raziskave s strani etične komisije ter uradnim začetkom raziskave.

Kljub neverjetnim rezultatom te raziskave, ki bi že v temeljih morali resnim razi- skovalcem vzbuditi dvom, pa so raziskavo uporabili za najmanj dve meta-analizi. Od teh je bila nato ena umaknjena. Njen avtor, dr. Andrew Hill, farmakolog z Univerze v Liverpoolu, je kasneje preko socialnega omrežja Twitter sporočil, da je ponovno opravil analizo brez podatkov umaknjene raziskave in ugotovil, da ivermektin ni imel

vpliva na preživetje bolnikov. Avtor druge meta-analize, v kateri je prav tako upora- bil podatke iz umaknjene predobjave, pa se ni odločil za njen umik, čeprav so drugi ponovili analizo podatkov brez podatkov egiptovske raziskave ter ugotovili, da s tem ugoden učinek ivermektina na smrtnost iz- gine. Zanimivo, a ne presenetljivo je, da je med soavtorji te meta-analize tudi Theresa Lawrie, ki je ena od glavnih akterjev pri bri- tanski organizaciji BIRD (The British Iver- mectin Recommendation Development Group), ki agresivno promovira uporabo ivermektina za bolnike s covidom-19, kljub temu, da ni registriran za to indikacijo in ni dovolj dokazov o njegovi učinkovitosti pri bolezni covid-19.

COCHRANOVA ANALIZA PODATKOV Avtorji nedavno objavljene Cochrane meta- -analize o vplivu ivermektina na covid-19 so želeli ugotoviti, ali ima zdravljenje covidnih bolnikov z ivermektinom vpliv na smrtnost, potek in trajanje okužbe, pojavnost neže- lenih učinkov, potrebo po hospitalizaciji in čas izločanja virusa iz dihalnih poti. Pri poekspozicijski profilaksi – PEP (zaščiti po izpostavitvi okužbi) pa jih je zanimalo, ali ivermektin prepreči okužbo. Zbrali so ran- domizirane kontrolirane klinične raziskave, v katerih so preučevali vpliv ivermektina na zdravljenje covida-19 pri ljudeh, ki so imeli laboratorijsko potrjeno okužbo s SARS-

-CoV-2 in so prejemali zdravljenje v bolni- šnici ali ambulantno. Kontrole so bili bolniki, ki so prejemali standardno terapijo ali placebo. Pri raziskavah so ocenili možnost pristranskosti in kakovost podatkov. Našli so 14 ustrezno narejenih randomiziranih kontroliranih kliničnih raziskav, v katere je bilo vključenih skupno 1.678 preiskovan- cev. Zaradi majhnega števila ustrezno narejenih raziskav z malo vključenih bolnikov in majhnega števila izhodov (npr. smrti) so ocenili, da je zanesljivost podatkov majhna.

Tveganje pristranskosti je bil pri približno eni tretjini rezultatov teh študij veliko. Po- leg tega so našli še 31 potekajočih raziskav in 18 raziskav, pri katerih rezultati še niso bili objavljeni oz. so bile še v postopku raz- jasnjevanja neskladij.

Pri hospitaliziranih bolnikih z zmernim potekom bolezni covid-19 niso mogli sklepati o morebitnem učinku ivermektina na smrtnost, potrebo po invazivni ventilaciji ali kisiku, pojavnost neželenih učinkov 28 dni po začetku zdravljenja in na izločanje virusa sedmi dan poteka zdravljenja. Inter- vali zaupanja so bili tako široki, da bi ivermektin lahko pomembno zmanjšal ali pa povečal tveganje za vse navedene izhode.

V primerjavi s placebom ali standardnim zdravljenjem pa ivermektin ni imel vpliva na klinično izboljšanje v 28 dneh bolezni ali na trajanje hospitalizacije.

(10)

ALNO

“ Če sklenemo, ivermektin še zdaleč ni čudežno zdravilo za zdravljenje covida-19. Tudi prepovedano zdravilo ni.

Je učinkovito zdravilo za zdravljenje parazitoz, še posebej v državah v razvoju, kjer med drugim učinkovito preprečuje rečno slepoto, ki je zelo resen javnozdravstveni problem.

Pri zdravljenju »ambulantnih« bolnikov s covidom-19 niso mogli sklepati o učinku ivermektina na smrtnost znotraj 28 dni, na potrebo po invazivni ventilaciji v 14 dneh ali na izločanje virusa po sedmih dneh. Tudi tu so bili intervali zaupanja tako široki, da bi ivermektin lahko pomembno zmanjšal ali pa povečal tveganje za vse navedene izhode. Zanesljivo pa ivermektin ni imel vpliva na klinično izboljšanje na 14. dan ali na ne- želene učinke na 28. dan bolezni.

V edini vključeni raziskavi, kjer so preverjali vpliv ivermektina na preprečevanje covida-19 po izpostavitvi (PEP), so lahko ocenili le podatek o smrtnosti, vendar ni umrl nihče, tako da niso mogli sklepati o morebi- tni smrtnosti 28 dni od izpostavitve. V raziskavi so poročali le o simptomih in znakih covida-19, ne pa tudi o dokazanih okužbah, zato niso mogli oceniti, ali je ivermektin vplival na pojav okužb.

Avtorji mednarodne organizacije Cochran so zaključili, da je zaupanje v podatke vseh zbranih raziskav majhno do zelo majhno, zato ne morejo sklepati o učinkovitosti ali varnosti ivermektina za zdravljenje ali preprečevanje covida-19. Zaključenih raziskav je bilo malo in le malo jih je visoke kakovosti.

Zaenkrat tisti podatki, ki so zanesljivi, ne podpirajo uporabe ivermektina za prepre- čevanje ali zdravljenje covida-19 zunaj dobro zasnovanih randomiziranih kontroliranih kliničnih raziskav. Podobno pred nekritično rabo ivermektina zunaj kliničnih raziskav svarijo tako Evropska agencija za zdravila (EMA, European Medical Agency), ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA, Food and Drug Administration) ter Svetov- na zdravstvena organizacija (WHO, World Health Organisation).

Zaradi takega stališča so omenjenim ug- lednim organizacijam in inštitucijam nekateri pripisali pristranskost in ob tem namigovali na donacije s strani farmacevt- ske industrije. Podobno je Theresa Lawrie nedavno od britanske agencije za zdravila MHRA zahtevala podatek o vrsti in količi- ni donacij, ki jih agencija prejema, kar ji je le-ta tudi posredovala. Ironično pa je, da Theresa Lawrie sama v svoji meta-analizi o ivermektinu ni razkrila svojega pomemb- nega konflikta interesov, kot se za razisko-

valce spodobi, tj. sodelovanja v organizaciji BIRD in vodenja organizacije The Eviden- ce-Based Medicine Consultancy Ltd. Še bolj zanimivo pa je njeno negativno stali- šče do cepiv proti covidu-19, pri čemer je napačno predstavila podatke iz sheme zbi- ranja vseh opaženih simptomov in znakov po cepljenju (t. i. Yellow Card) in je cepiva razglasila za nevarna.

ZAKLJUČEK

Če sklenemo, ivermektin še zdaleč ni ču- dežno zdravilo za zdravljenje covida-19.

Tudi prepovedano zdravilo ni. Je učinkovi- to zdravilo za zdravljenje parazitoz, še posebej v državah v razvoju, kjer med drugim učinkovito preprečuje rečno slepoto, ki je zelo resen javnozdravstveni problem.

IN ZAKAJ SE SLOVENSKI

INFEKTOLOGI NISMO ODLOČILI, DA IZVEDEMO RAZISKAVO?

Prvič zato, ker na temelju zgoraj navede- nega v nobenem trenutku ni bilo na voljo dovolj ustreznih strokovnih razlogov, ki bi ivermektin uvrščali med naše prioritetne raziskovalne dejavnosti v razburkanem času epidemičnih valov.

Drugič zato, ker gre za zdravilo, ki naj bi bilo po zgoraj navedenih »referencah« name- njeno tako zaščiti po izpostavitvi okužbi (PEP) kot za zdravljenje »ambulantnih«

bolnikov v čim bolj zgodnjem obdobju še blago potekajoče bolezni, kakršnih po doktrini infektologi sploh ne obravnavamo, saj sodijo v domeno družinskih zdravnikov.

In tretjič zato, ker smo med epidemičnimi valovi infektologi komaj zmogli kakovostno in vestno oskrbeti prav vse bolnike z zmer- no hudim in hudim, življenje ogrožajočim covidom-19, pri čemer smo se morali celo zateči po pomoč h kolegom različnih drugih specialnosti medicine, za kar smo jim zelo hvaležni. Slovenski infektologi pa smo, gledano zgodovinsko, od nekdaj poznani po izredni odprtosti za najrazličnejše raziskave, saj je naša raziskovalna dejavnost poleg klinične in pedagoške eden najpo- membnejših temeljev našega delovanja.

Predlagani raziskavi o ivermektinu s strani uglednih kolegov, prof. dr. Matjaža Zwittra in družinskega zdravnika Igorja Muževiča, nikoli nismo nasprotovali. Ravno nasprotno, s kolegoma smo se strinjali in jima pri njunem interesu glede raziskave po- nudili našo strokovno podporo, saj gre za zdravilo, ki se ga zaužije, ga je torej možno predpisovati v ambulantah in to bolnikom, ki po doktrini sodijo v domeno družinskega zdravnika.

Slovenski infektologi se močno zavedamo svoje vloge v času pandemije in z vsakim vlaknom svojega na novo pridobljenega znanja, izkušenj in raziskovanja predano rešujemo prebivalke in prebivalce Slove- nije iz krempljev covida-19 na temelju pre- verjenih dognanj. 

(11)

AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi

Na 8. redni seji Sveta UKC Ljubljana so člani Sveta odločali o imenovanju

generalnega in strokovnega direktorja zavoda

Svet zavoda je na 8. redni seji, ki je potekala 27. 9. 2021, od- ločal o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja UKC Ljubljana. Za generalnega direktorja je soglasno imenoval Jožeta Golobiča. Mandat traja štiri leta. Za strokovnega direktorja UKC Ljubljana je Svet zavoda za naslednje štiriletno obdobje soglasno imenoval prof. dr. Jadranko Buturović Ponikvar, ki ji je pred imenovanjem soglasno podporo podal tudi Strokovni svet UKC Ljubljana.

Ob tem je predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj (desno na fotografiji) povedal: »Zadovoljen sem, da smo danes imenovali tako generalnega kot strokovnega direktorja, saj je to predpogoj za stabilnost delovanja zavoda. Oba sta nas prepričala s programom dela in razvoja naše največje bolnišnice. Pred vod- stvom je zahtevno obdobje – še vedno imamo epidemijo ostale bolezni ne počivajo, investicije so v polnem teku. Vodstvo ima ve- like izzive, kot so izboljšati poslovanje zavoda, krpati manko kadra, zagotoviti ustrezne pogoje za karierni razvoj vsakega posamezni- ka ter najpomembneje – zagotavljati dostopnost do zdravstvenih storitev kljub trenutnim preprekam, s katerimi se sooča zdravstvo.

V Svetu zavoda bomo skrbno preverjali uresničevanje zastavljenih ciljev.«

Jože Golobič (levo na fotografiji) se je ob imenovanju zahvalil Svetu UKC Ljubljana za zaupanje in dodal: »V center pozornosti v programu postavljam pacienta in skrb za varno, kakovostno in pravočasno zdravstveno obravnavo. Njegove potrebe so na prvem mestu. Seveda to ni samoumevno, saj je za to potreben ustrezno motiviran, usposobljen in nagrajen kader. Vzpostaviti je treba po- goje za varno delo, njihovo dobro počutje na delovnem mestu, stro- kovni razvoj, pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo ter s tem omogočiti karierni razvoj. Ob vsem tem pa skrbeti za uravnoteženo poslovanje. Trudil se bom po najboljših močeh, da z ekipo sodelav- cev realiziramo zastavljene cilje.«

»Moja ključna naloga bo ohraniti visok nivo in nadaljnji strokovni razvoj UKC Ljubljana v stabilnih, umirjenih in ustvarjalnih pogojih dela. Delovala bom združevalno in sodelavce usmerjala v tisto, kar nam je skupno in osnovno poslanstvo: skrb za paciente. Ob začet- ku mandata strokovne direktorice januarja 2018 sem povedala, da če bi imela na izbiro cel svet, bi za zdravljenje sebe in svojih najbliž- jih vedno izbrala UKC Ljubljana. Po slabih štirih letih, ko sem ga spoznala zunaj okvira svoje stroke, mislim enako tudi danes,« je ob ponovni izvolitvi poudarila prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar.

(v sredini na fotografiji) 

(12)

Poslovanje UKC Ljubljana januar−julij 2021

UKC Ljubljana je v prvih sedmih mesecih leta 2021 zak- ljučil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 26,4 mio evrov.

Primerjava prihodkov v letu 2021 z 2020 v vseh ključnih postavkah kaže v 2021 boljšo realizacijo prihodkov. Najbolj ključno pogodbo z ZZZS UKC Ljubljana presega v enakem obdobju za 20 mio evrov, kar je dober rezultat, glede na to, da v letu 2020 začetek leta ni bil v znamenju epidemije. Velik izpad prihodkov (18 mio evrov) je posledica slabšega izvajanja rednega delovnega programa na največjih kli- nikah zaradi posledic epidemije (pomanjkanje kadra zaradi preme- stitev na covid oddelke). Pri materialih so poglavitne razlike glede na preteklo leto pri dragih zdravilih (Veklury itd.), ki jih v preteklem letu ni bilo, medinskem materialu za enkratno uporabo (maske, ro- kavice, vizirji) ter pri rentgenološkem in diagnostičnem materialu.

Pri storitvah beleži UKC Ljubljana porast primerjalno z letom 2020 na področju storitev inštitutov medicinske fakultete (3 mio evrov) ter ZTM (1 mio evrov). Pomemben doprinos k negativnemu rezulta- tu v okviru storitev predstavljajo tudi stroški preko študentskega servisa, ki so večji od lanskih v enakem obdobju za 1,5 mio evrov.

Rast je posledica angažiranja vse večjega števila študentov, skoraj v celoti na področju zdravstvene nege, ki v veliki večini nadomešča- jo manko negovalnega kadra. Največji prirast negativnega rezultata se je zgodil v mesecu aprilu 2021, ko je iz 6 mio evrov negativnega rezultata v mesecu marcu poskočil na 20 mio evrov v mesecu aprilu. To je bila v največji meri posledica nižjih cen za covid paciente in ravno prvi trije meseci 2021 so bili z vidika števila hospitaliziranih covid-19 pacientov v UKC Ljubljana najbolj kritični.

»Poslovanje UKC Ljubljana v prvem polletju ni optimalno. Dob- ro je, da so prihodki iz naslova izvajanja programa ZZZS, ki so se v primerjavi z lanskim letom kljub epidemiji povečali. Realizacija nekaterih programov, kjer so storitve plačane po realizaciji, kot je na primer vsa diagnostika, je dobra. Izboljšanje poslovanja si UKC Ljubljana v prihodnjih mesecih obeta tudi iz naslova Nacional- nega programa za skrajševanje čakalnih dob ter podaljšanjem in razširitvami nekaterih posebnih programov, kjer ima kapacitete za delo v popoldanskem času in ob sobotah,« je izpostavil predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj.

Pacienti z boleznijo covid-19 se zdravijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter v prostorih DTS. Po sklepu Ministr- stva za zdravje UKC Ljubljana zagotavlja v tej fazi epidemije 100 akutnih (25 % vseh slovenskih posteljnih kapacitet) in 45 inten- zivnih postelj (38 % vseh slovenskih posteljnih kapacitet). Kljub prerazporeditvam kadra v covid oddelke elektiva deluje, vendar v manjšem obsegu, kot bi želeli.

Od 27. 12. 2020 do 20. 9. 2021 je UKC Ljubljana opravil 35.735 cepljenj, od tega s 1. odmerkom 18.589, z 2. odmerkom 14.893 ter s 3. odmerkom 1.241.

Eno izmed temeljnih poslanstev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je varstvo pravic pacientov, zaposlenih in drugih. V prvem polletju od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 je Urad za pohvale in pacientove pravice obravnaval skupno 829 zadev, kar je 66 % več kot v letu 2020 (499), in sicer: 148 prvih zahtev, 143 pohval, 50 pritožb, 377 zahtev za posredovanje zdravstvene dokumentacije idr. 12,6 % zadev je povezanih s covidom-19. Med najpomembnejšimi cilji Urada v letošnjem letu je okrepiti delo mediacijskega centra.

“ Dobro je, da UKC Ljubljana v tem trenutku ne predvideva zapiranj oddelkov zaradi covida-19. Cepilni center pred urgenco deluje vsak dan za vse prebivalce, ki se želijo cepiti.

V Svetu zavoda si želimo, da bi čim več tistih, ki se še niso odlo- čili za cepljenje, to storilo čim prej. Ugotavljamo tudi, da ima Urad za pohvale in pacientove pravice vsako leto več dela in da bodo potrebne dodatne kadrovske okrepitve,« je ob zaključku povedal predsednik Sveta UKC Ljubljana Matjaž Trontelj. 

ALNO

(13)

Pet spotov »TI SI NA VRSTI«

za boljšo informiranost

V Službi za odnose z javnostmi smo pripravili in- formativno kampanjo v želji, da spodbudimo prebivalce k sodelovanju pri obvladovanju epidemije.

S pomočjo vplivnih oseb, ki jim ljudje zaupajo, naj bi prebivalce opolnomočili in jih spodbudili, da se odločijo za cepljenje in upoštevajo priporočila.

S sloganom »Ti si na vrsti« spodbujamo ljudi, da vzame- jo prihodnost v svoje roke in opravijo svojo dolžnost. Ne žugamo, temveč jih spodbujamo. Potrkamo na njihova srca in jim sporočimo, da imajo zdaj možnost narediti pravo stvar.

Vabilu za sodelovanje so se takoj odzvali v Gasilski bri- gadi Ljubljana, Civilni zaščiti Republike Slovenije, starši otrok z rakom, združeni v organizaciji Gold Ribbon, ter v podjetju Taxi Laguna. Med podporniki projekta so tudi UKC Maribor in splošne bolnišnice. Nastalo je 5 kratkih spotov, v katerih pet predstavnikov organizacij – vsak s svojega vidika – pojasnijo, zakaj je pomembno, da vsakdo z lastnim, morda na videz majhnim, doprinosom pomaga skupnosti ter tako tudi sebi in svojim bližnjim. Spoti so bili posneti s pomočjo profesionalne ekipe in so pripravljeni tako za predvajanje na televiziji kot za uporabo na družbenih omrežjih. Kot medijski partner sta pristopili družba Pro Plus in Radio Slovenija, ki bosta zagotovili brezplačno objavo.

V pripravi projekta so nam brezplačno priskočili na po- moč zaposleni podjetja Pristop. Za pomoč pri pokritju stroškov za profesionalno produkcijo smo se obrnili na slovenska podjetja. Zahvaljujemo se družbam A1, NLB in Petrolu, kjer so presodili, da je takšen projekt smotrno podpreti. V UKC Ljubljana se ob tem zahvaljujemo vsem sodelujočim organizacijam in vsem, ki ste ali boste kakor koli prispevali k uspešnosti projekta.

MATJAŽ TUREL, ZDRAVNIK

Nikomur ni lahko. COVID nam krade čas in osebje. Mnogi ste občutili zamik nenuj- nih pregledov in posegov, ker smo morali osebje usmeriti v obvladovanje epidemije. Čim prej bi radi več časa namenili tudi našim bolnikom. Brez tebe nam ne bo uspelo. Ti si na vrsti, da izkoristiš prav vse možnosti, ki so na voljo. Da bodo tudi drugi prišli na vrsto.

GASILEC

Gasilci imamo povprečno 15.000 intervencij na leto. Ko gremo na intervencijo, nikoli ne razmišljamo, kaj gre lahko naro- be, ampak kako lahko pomagamo. Zdaj je čas, da nam priskočiš na pomoč pri gašenju posledic covida. Ti si na vrsti, da premagaš svoje strahove in izkoristiš možnosti, ki so na voljo. Požar najhitreje pogasiš, preden se razširi.

SREČKO ŠESTAN, CIVILNA ZAŠČITA Vseh naravnih nesreč, katerih posledice rešujemo pri civilni zaščiti, ne morem napovedati. Lahko pa ti napovem, da boš v naslednjem letu prišel v stik s covidom.

Morebitne nesrečne posledice tega pa so ti znane. Ti si na vrsti, da premagaš strahove in izkoristiš možnosti, ki so na voljo. Skupnost je tako močna, kot je mo- čan njen najšibkejši člen.

MAMA OTROKA Z RAKOM

Moja Hana ima zaradi kemoterapije osla- bljen imunski sistem. Otroci z rakom so zaradi zdravljenja že tako popolnoma izo- lirani, v epidemiji pa sploh. Skupaj lahko pripomoremo, da strogi ukrepi ne bodo več potrebni. Ti si na vrsti, da izkoristiš vse možnosti, ki so na voljo. Če lahko otrokom v tem težkem obdobju omogočimo vsaj malo normalnosti, je to naša dolžnost.

TAKSISTKA

Velika verjetnost je, da bo vsak izmed nas enkrat v življenju udeležen v prometni nesreči. Jaz na cesti preživim osemkrat več od povprečja, pa te vseeno brez po- mislekov odpeljem, kamor koli želiš. Da speljemo iz pandemije, potrebujem tebe.

Ti si na vrsti, da premagaš svoje strahove in izkoristiš vse možnosti, ki so na voljo.

Da bova lahko še naprej imela sproščene debate na poti. 

(14)

ALNO

V sredo, 29. septembra 2021, so nas v večer- nih urah presenetili močni nalivi, ki so prizadeli objekte UKC Ljubljana. Ob 21.10 smo v Gasil- ski enoti UKC Ljubljana prejeli prvi klic, na katerega smo se nemudoma odzvali. Kasneje so sledili še številni drugi, vsi z enakim obvesti- lom: Imamo poplavo, potrebujemo pomoč!

Posredovali smo skoraj v vseh objektih UKC Ljubljana, najbolj pa smo bili aktivni na objektih: Diagnostično-terapevtski servis (DTS), Porodnišnica, Poliklinika ter na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacionalno kirurgijo. Prednostno smo pričeli s črpanjem vode iz kleti, jaškov dvigal, glavnega komunikacijske- ga vozlišča oz. kletnih prostorov, od katerih je odvisno nemoteno delovanje objektov UKC Ljubljana. Nato smo nadaljevali s čiščenjem zunanjih kanalet in jaškov, ki so bili zamašeni z listjem in drugimi predmeti.

Med črpanjem vode nam je veliko težavo in ne- varnost predstavljala elektrika, katere nismo smeli izklopiti, saj je vsa elektroenergetska, komunikacijska in ostala kritična infrastruktura v objektih UKC Ljubljana morala delovati nemoteno.

Zaradi tega je bilo delo zelo nevarno ter zahtevno, vendar je zdravstvena dejavnost ves čas delovala nemoteno in večina osebja skoraj ni zaznala posledic, ki so jih povzročili močni nalivi. Pri črpanju vode in odpravi težav, ki jih je povzročila voda, smo sodelovali zaposleni v dežurni službi tehnično-vzdrževalnega sektor- ja (TVS) ter gasilci iz Prostovoljnega gasilske- ga društva Sostro.

V tem interventnem primeru se je pokazalo, kako pomembni so takojšnji odziv, učinkovito posredovanje, upravljanje s številnimi vgraje- nimi sistemi ter poznavanje objektov UKC Lju- bljana s strani zaposlenih v gasilski enoti in TVS.

Naslednji dan so se sicer pokazale tudi nekatere okvare na sistemih in opremi. Pridobili smo dragocene izkušnje, kaj moramo še izboljšati.

“ Dejstvo je, da je hitro in učinkovito ukrepanje preprečilo večjo škodo.

Resnično gre velika zahvala in pohvala sodelavcem v gasilski enoti in dežurni službi TVS, da so uspeli obvladati te težke razmere in zagotoviti, da je zavod z vsemi objekti UKC Lju- bljana v času naliva oz. ves čas lahko deloval praktično nemoteno. 

Sebastjan Šenk, inž. vok.,

Vodja Gasilske enote UKC Ljubljana

Huda ura v UKCL

(15)

AKTUALNO V sklopu preverjanja delovanja mehanizma Evropske

unije na področju civilne zaščite se je 5. oktobra odvijala mednarodna vaja SIQUAKE2020.

Vaja, ki je vključevala udeležence iz Slovenije in sosednjih držav, se je odvijala tudi pri nas, na Vrazovem trgu. Vajo je opisal vodja intervencije, Jure Dolinar:

»Enote smo poklicali zaradi potresa, ki se je zgodil v Ljubljani. Pe- diatrična klinika je bila delno porušena in imamo težavo z razisko- vanjem drugega in tretjega nadstropja. Približno 20−30 ljudi je pogrešanih, lotevamo pa se vstopa skozi drugo nadstropje, saj je glavno stopnišče podrto.«

“ Čeprav je šlo za simulacijo dogajanja ob potresu, je poudaril veliko količino dela, ki se vloži v to, da so okoliščine kar najbolj realne in podobne dejanskemu dogodku.

»Imamo tudi ponesrečence, ki so ustrezno maskirani. Enote gredo po protokolih, ki so predpisani in dejansko izvedemo tudi vse tiste vloge, ki bi bile odigrane takrat v realni situaciji.«

Poleg objekta, ki ga je Univerzitetni klinični center prispeval za potek vaje, je pri dogajanju sodelovala tudi dežurna ekipa gasilcev iz UKC Ljubljana, ki so odigrali vlogo koordinatorjev ostalih reševal- nih služb.

»Ostale reševalne službe naših objektov namreč ne poznajo,« je dejal Miran Barukčić, poveljnik civilne zaščite UKCL, ki je bila prav tako aktivirana za to vajo.

»Objekt smo izbrali, ker je v planu njegova prenova in je prazen ter kot tak primeren za takšna delovišča, saj tukaj ni nobenega mo- tečega dejavnika. Se je pa nasploh izkazala potreba po takšnih vajah.«

Poleg lokacije na Vrazovem trgu je v več dni trajajočem preverjanju odzivnosti okoli 500 različnih reševalcev izvajajo aktivnosti še na 12 vzpostavljenih deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu.  Služba za odnose z javnostmi

Vaja Potres 2021 na Vrazovem Trgu

Potek vaje, reševanje ponesrečencev in izjave udeležencev si lahko ogledate

tudi v video reportaži.

https://youtu.be/iigELdjjo5w

(16)

Scenarij letošnje vaje, ki je vključeval več profesionalnih in prostovoljnih reševalnih služb, je bil osredotočen na namišljen zdrs potniškega letala iz pristajalne steze letališča Fraport, na Brniku. Med 146 potniki in šestimi člani posadke je bilo več kot sto ranjenih, nekateri tudi težje.

Vaja je služila za preverjanje usposobljenosti različnih reševalnih služb ter njihovega medsebojnega sodelovanja in koordinacije. Na preizkusu pa sta bila tudi zdravstveni sistem ter njegova sposob- nost, da sprejme tako veliko število poškodovancev v trenutnih razmerah.

»Ne glede na to, da se nahajamo v covid razmerah, gre naša zahva- la vsem sodelujočim,« je povedal vodja vaje Leon Behin.

»Na vaji je sodelovalo več kot 320 oseb. Nekaj je bilo prostovolj- nih, nekaj pa tudi profesionalnih služb v tem sistemu in dejstvo je, da je take vaje potrebno organizirati in izpeljati v takih razmerah, ne samo iz vsebinskega dela, ampak tudi v sistemu delovanja v zelo specifičnih razmerah, da ne poslabšujemo še katerih drugih raz- mer ob epidemiji covid-19 in hkrati tudi pri samih poškodovancih.«

Univerzitetni klinični center Ljubljana, kamor so z reševalnimi vozi- li in avtobusom prenesli poškodovane osebe, je predstavljal drugo lokacijo vaje, kjer so poleg množičnega sprejema in oskrbe morali skrbeti tudi za upoštevanje epidemioloških ukrepov.

»Potencialna množična nesreča se ne ozira na epidemijo in se lahko zgodi kadar koli,« je bil jasen travmatolog iz UKC Ljubljana Simon Herman. »Kot vedno naredimo analizo in potem uporabimo rešitve problemov, ki smo jih zaznali, tudi pri rednem delu«.

“ V vajo pa so bila vključena tudi vozila iz reševalne postaje UKC Ljubljana, ki so izvajala prevoz iz kraja nesreče do sprejemne točke, ter dispečerski center, ki je skrbel za celoten pregled nad dogajanjem in za pretok informacij.

Državna vaja Fraport 2021

»Običajno dispečerska služba dnevno obravnava približno 350 intervencij. Naša dolžnost je, da takšen poseben dogodek ne vpli- va na redno delo, zato oblikujemo posebno delovno telo za krizno vodenje,« je ob zaključku vaje pojasnil Andrej Fink, vodja dispe- čerske službe. 

ALNO

(17)

Svetovni dan varnosti pacientov

Svetovni dan varnosti pacientov, ki smo ga obeležili v pe- tek, 17. septembra, je letos posvečen materam, nosečnicam ter novorojenčkom.

Predstavniki Ginekološke klinike UKC Ljubljana in varuh pacien- tovih pravic so ob tem poudarili pomen kakovostne, strokovne in spoštljive obravnave v zdravstvu ter velik pomen cepljenja za varno nosečnost.

“ Ob dnevu varnosti pacientov se moramo zavedati, da se varnost pacientov ne začne šele v bolnišničnem okolju, ampak že davno prej, torej tudi v domačem okolju,

je opozorila infektologinja doc. dr. Mateja Logar.

Izpostavila pa je tudi dolžnosti bolnikov, predvsem upoštevanje PCT pogojev, ki lahko prepreči vdor virusa covid-19 v zdravstvene ustanove ter zagotavlja varnost zdravstvenih delavcev.

Tudi Gorazd Kavšek iz ljubljanske porodnišnice je poudaril po- membnost varnosti nosečnic in novorojencev: »Želel bi poudariti, da je varnost pacientov, predvsem tudi nosečnic in porodnic, bi- stveno več kot le varnost v času covida-19, ampak gre za kulturo razumevanja in obravnave vseh ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo.«

Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga je Svetovna Zdravstvena Organizacija (WHO) prvič razglasila leta 2019, letos zaznamujeta slogana »Ukrepajmo zdaj za varen in spoštljiv porod« ter »Var- no varstvo mater in novorojenčkov«. Slogana se osredotočata na medsebojno povezanost med varnostjo nosečnic, mater, no- vorojenčkov in zdravstvenih delavcev v trenutnih epidemioloških razmerah.

V svetu še vedno vsak dan umre približno 810 žensk zaradi prepre- čljivih vzrokov, povezanih z nosečnostjo in porodom. Prezgodnja smrt pa vsak dan doleti približno 6.700 novorojenčkov, medtem ko se jih vsako leto okoli dva milijona rodi mrtvorojenih.

Splošni cilj dneva varnosti pacientov je izboljšati globalno razu- mevanje varnosti bolnikov, povečati sodelovanje javnosti pri var- ni zdravstveni oskrbi ter spodbujati ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih dogodkov, ki jih je mogoče preprečiti.

Skrb za varnost bolnikov simbolizira oranžna barva, s katero se je na ta dan po celem svetu osvetlilo pomembne stavbe in znameni- tosti. 

Varno varstvo mater in novorojenčkov

Ekipo, ki skrbi za varnost mater in novorojenčkov sestavljajo:

 babica

 zdravnik ginekolog porodničar

 zdravnik anesteziolog in anestezijska medicinska sestra

 zdravnik pediater in ekipa medicinskih sester z EINT novorojencev

Statistični podatki za

Porodnišnico Ljubljana ŠT. PORODOV ŠT. PORODOV

< 37 T.

GESTACIJE CARSKI REZ URGENTNI CARSKI REZ KRVAVITEV

> 500ML TRANSFUZIJA OBPORODNA ANALGEZIJA

PRISOTNOST SPREMLJEVALCA

PRI PORODU

Leto 2020 5.271 604

(11,46 %) 593

(11,3 %) 548

(10,4 %) 376

(7,13 %) 49

(0,93 %)

EDK 1.398 (26,5 %) ULTIVA 1.082 (20,5 %) N₂O–O₂ 3.379 (64,1 %)

4.046*

(76,7 %)

Leto 2021

(1.1.2021 – 31.8.2021) 3.567 380 (10.66 %) 379

(10,6 %) 382

(10,7 %) 213

(5,97 %) 21

(0,59 %)

EDK 1.064 (29,8 %) ULTIVA 788 (22,9 %) N₂O–O₂ 2.312 (64,8 %)

3.133 (87,8 %)

* - v začetku pandemije (marec, april 2020) ni bilo spremljevalcev pri porodu

Kolikor je le mogoče, se skušamo približati željam porodnic.

Letošnji moto Svetovne zdravstvene organizacije

Svetovni dan varnosti pacientov

17. september 2021 17th September 2021

Na sliki: družina tik po porodu na pručki.

UKREPAJMO ZDAJ ZA VAREN IN SPOŠTLJIV POR OD!

SKRB ZA VARNOST ZAPOSLENIH SKRB ZA VARNOST PACIENTOV

 Do 31.7.2021 je bilo pribl. 800 nosečnic tekom nosečnosti okuženih s covid−19.

 Ob porodu je bilo akutno bolnih 140 porodnic.

 20 nosečnic je imelo hujši potek bolezni.

 Od marca 2020 do avgusta 2021 je bilo v rdeči coni porodnišnice hospitaliziranih 155 nosečnic in porodnic.

 6 nosečnic je potrebovalo invazivno mehansko ventilacijo.

 1 porodnica je zaradi okužbe s covid−19 umrla.

Na slikah: oskrba novorojenca v območju covid−19 - rdeči coni.

KULTURA VARNOSTI ^{v UKC}^Ljubljana od2008 do 2021

Varno varstvo mater in novorojenčkov

Ekipo, ki skrbi za varnost mater in novorojenčkov sestavljajo:

 babica

 zdravnik ginekolog porodničar

 zdravnik anesteziolog in anestezijska medicinska sestra

 zdravnik pediater in ekipa medicinskih sester z EINT novorojencev

Statistični podatki za

Porodnišnico Ljubljana ŠT. PORODOV ŠT. PORODOV

< 37 T.

GESTACIJE CARSKI REZ URGENTNI CARSKI REZ KRVAVITEV

> 500ML TRANSFUZIJA OBPORODNA ANALGEZIJA

PRISOTNOST SPREMLJEVALCA

PRI PORODU

Leto 2020 5.271 604

(11,46 %) 593

(11,3 %) 548

(10,4 %) 376

(7,13 %) 49

(0,93 %)

EDK 1.398 (26,5 %) ULTIVA 1.082 (20,5 %) N2O–O2 3.379 (64,1 %)

4.046*

(76,7 %)

Leto 2021

(1.1.2021 – 31.8.2021) 3.567 380 (10.66 %) 379

(10,6 %) 382

(10,7 %) 213

(5,97 %) 21

(0,59 %)

EDK 1.064 (29,8 %) ULTIVA 788 (22,9 %) N2O–O2 2.312 (64,8 %)

3.133 (87,8 %)

* - v začetku pandemije (marec, april 2020) ni bilo spremljevalcev pri porodu

Kolikor je le mogoče, se skušamo približati željam porodnic.

Letošnji moto Svetovne zdravstvene organizacije

Na sliki: družina tik po porodu na pručki.

UKREPAJMO ZDAJ ZA VAREN IN SPOŠTLJIV POROD!

SKRB ZA VARNOST ZAPOSLENIH SKRB ZA VARNOST PACIENTOV

 Do 31.7.2021 je bilo pribl. 800 nosečnic tekom nosečnosti okuženih s covid−19.

 Ob porodu je bilo akutno bolnih 140 porodnic.

 20 nosečnic je imelo hujši potek bolezni.

 Od marca 2020 do avgusta 2021 je bilo v rdeči coni porodnišnice hospitaliziranih 155 nosečnic in porodnic.

 6 nosečnic je potrebovalo invazivno mehansko ventilacijo.

 1 porodnica je zaradi okužbe s covid−19 umrla.

Na slikah: oskrba novorojenca v območju covid−19 - rdeči coni.

KULTURA VARNOSTI ^{v UKC}^Ljubljana od2

008 do 2021

(18)

MOŽNOST PARKIRANJA NA P+R IN PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP PREVOZA Z DIREKTNO LINIJO LPP DO UKC LJUBLJANA

IN ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA

Ker vemo, da se številni

ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA in na ONKOLOŠKEM INŠTITUTU Ljubljana soočate s PROBLEMATIKO PARKIRANJA V BLIŽINI svojih

delovnih mest, se v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ter javnima podjetjema LPP in LPT dogovarjamo o možnosti parkiranja na parkiriščih P+R Stožice, Barje in Studenec (Fužine).

Od tam se boste nato lahko z direktno linijo, organizirano samo za zaposlene v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, popeljali do Hrvatskega trga.

POSEBNA LINIJA BARJE ODHOD P+R

Barje PRIHOD

Hrvatski trg ODHOD

Hrvatski trg PRIHOD P+R Barje

5:30 5:45 14:00 14:15

6:15 6:30 14:30 14:45

6:45 7:00 15:00 15:15

7:30 7:50 15:30 15:45

POSEBNA LINIJA STOŽICE ODHOD P+R

Stožice PRIHOD

Hrvatski trg ODHOD

Hrvatski trg PRIHOD P+R Stožice

5:30 5:45 14:00 14:15

6:15 6:30 14:30 14:45

6:45 7:00 15:00 15:15

7:30 7:50 15:30 15:45

REDNA LINIJA (STUDENEC) FUŽINE 11, 20, 25 ODHOD P+R STUDENEC (FUŽINE) PRIHOD HRVATSKI TRG

po urniku redne linije

Cena celotne storitve, ki vključuje celodnevno par- kiranje na izbranem parkirišču ter povratno vožnjo z direktnim avtobusom ali redno linijo, bo znašala 1,20 €. Če je v posameznem koledarskem mesecu 22 delovnih dni, bo tako celoten znesek parkiranja in vožnje z avtobusom znašal 26,40 €.

Fužine P+R

Barje P+R Center Stožice P+R 2

za ceno

1,20 €

(19)

UTRIP UKCL Služba za odnose z javnostmi

Od barja do Zaloške v 13 minutah

»Zelo sem zadovoljna z njo in bi jo priporočala sodelavcem. Par- kiraš in si v 10−12 minutah pri Kliničnem centru,« nam je pove- dala potnica, ko smo se na torkovo jutro pridružil vožnji direktne linije LPP do Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Odhod iz P+R na Barjah, od koder pelje ena izmed linij do UKC Ljubljana, je bil četrt do sedme ure zjutraj in čeprav je avtobus kar nekaj minut čakal na postajališču, je največ ljudi nanj vstopilo v zadnji sekundi pred odhodom. Za razliko od Barjanske ceste, po kateri smo se odpeljali proti centru, na avtobusu ni bilo pretirane gneče, pa vendar je z vsakim tednom kak potnik več, nam je zau- pal šofer avtobusa. Uvedba teh direktnih linij je prvi ukrep k re- ševanju ene najpogosteje izpostavljenih problematik dela v UKC Ljubljana in Onkološkem inštitutu – pomanjkanje parkirnih mest.

»Ta linija pride res zelo prav, ker je težko poiskati parkirišče okoli službe, če delaš v UKC Ljubljana ali na Onkološkem inštitutu in pa splača se,« je povedala še ena izmed jutranjih potnic, ko smo se po Roški cesti prebijali do našega cilja. »Za 1,20 € dobiš vožnjo z avtobusom v obe smeri in parkirišče za ves dan, to je res ugodno.«

Mestna občina Ljubljana je v sodelovanju z javnima podjetjema LPP in LPT ob pričetku letošnjega poletja uvedla direktni liniji iz P+R Stožice in P+R Barje za zaposlene UKC Ljubljana in Onko- loškega inštituta. Projekt je prvi korak v prizadevanjih, da bi se delno olajšalo prevozne težave 10.000 zaposlenim, kolikor jih dela v teh dveh največjih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji, ter da bi se jim omogočilo učinkovit in hiter način prihoda na delo.

Možnost prevoza pa so pričeli koristiti tudi na Zavodu za trans- fuzijsko medicino in Medicinski fakulteti.

»Super je,« je skopo povedala najmlajša izmed jutranjih potnic, ki je bila preveč zatopljena v jutranje branje, da bi lahko podala kakšno bolj izčrpno mnenje. Je bila pa bolj zgovorna njena so- potnica:

»Uporabljam od septembra. Izkušnje so zelo dobre, zato ker ni parkirišč okoli Kliničnega centra in potem zjutraj največ časa iz- gubim, ko iščem parkirni prostor. Pa še dovolj hitro sem v službi, v največ 15 minutah.«

Za kakšen daljši pogovor pa nam je zmanjkalo časa, saj smo res že ob 06:58 zapeljali na Hrvatski trg in s tem končali pot od lju- bljanskega obroča do središča mesta. 

Spoštovani,

Letos poleti je začela

delovati direktna linija od P+R do UKC LJ. Sem redna

in zadovoljna uporabnica linije. Najprej bi se rada zahvalila,

ker ste linijo vzpostavili.

Časa, da pridem do službe, je zaradi sprehoda malo več, odtehta pa živce, zaradi vožnje v gneči in iskanja parkirišča v neposredni

bližini delovnega mesta. Tako v službo pridem bolj sproščena.

Hvala. Pohvalila bi rada tudi srčne voznike, ki se vsak dan trudijo pripe- ljati potnike na cilj v najkr

ajšem možnem času, čeprav jim jo včasih zagodejo

rdeči semaforji in gneča zaradi prometnih zamašk

Hvala tudi njim! ov.

Še v razmislek. S potniki,

ki nas zaenkrat ni zelo veliko, se strinjamo, da je linija super, da pa bi bilo morda zanjo potrebno ponovno narediti malo promocije. Za- živela je v času dopusto

v, zato marsikdo morda sploh še ni slišal zanjo, a bi jo z v

eseljem uporabljal.

Upam, da se bodo linije obdržale in zaživ

ele tudi nove Lep pozdrav!

Valerija Oglejte si kako smo opravili

jutranjo pot do službe iz P+R Barje.

https://youtu.be/JU3iQnjTCF0