GOSPODARNOST PRIREJE MLEKA IN MESA PRI SLOVENSKI LISASTI PASMI
Ben MOLJK 1 IZVLEČEK
Iskanje možnosti za gospodarnejšo prirejo mleka in govejega mesa je s strani rejcev, rejskih organizacij in ostale stroke vsakodnevno opravilo. V ospredje se iskanje možnosti postavlja bolj v neugodnih razmerah. Tako je ena izmed področij za iskanje možnosti gospodarnejše reje tudi ocena vplivov, ki jih imajo pasme na prirejo. Vplive smo ocenjevali s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije. Kot izhodišča v modelih za mleko in mlado pitano govedo smo uporabili dejanske rezultate prireje, ki veljajo za lisasto, rjavo in črno belo pasmo.
Rezultati ocen pokritja kažejo na ugodnejše gospodarjenje z lisasto pasmo tako pri prireji mleka kot tudi v prireji govejega mesa v primerjavi z rjavo in črno belo pasmo, ki sta po zastopanju druga in tretja najpomembnejša pasma v Sloveniji. V primeru mlečnosti 5.000 l mleka je pokritje pri molznici lisaste pasme za 270 EUR večje kot pri črno beli pasmi. Pokritje se z naraščanjem mlečnosti zmanjšuje in pri mlečnosti 8.000 l znaša 200 EUR. Pokritje pri prireji mesa je na bika starosti do 24 mesecev (v primeru enotne cene) največje pri lisasti pasmi in je za 95 EUR oz. 108 EUR večje kot pri bikih rjave oz. črno bele pasme. Ocene pokritja veljajo za prirejo znotraj določenih okvirjev, ne veljajo pa za intenzivnosti, kjer zastopanosti lisaste pasme praktično ni.
THE ECONOMY OF MILK AND BEEF PRODUCTION OF SLOVENIAN SIMMENTAL BREED
ABSTRACT
Seeking for possibilities for economical milk and meat production is every days job for breeders, breeding companies and other experts. Therefore one of the fields for seeking for possibilities is also the estimation of impacts of different breed on production. The impacts were estimated on the basis of model calculations of Agricultural Institute of Slovenia. The actual production results for Simmental, Brown and Holstein breed were used in models for milk and beef production. The results of estimations show better economy of milk and beef production for Simmental breed in comparison with Brown and Holstein breed, which are the second and the third widespread breed in Slovenia. In the case of milk yield of 5.000 l the margin of dairy cow of Simmental breed is 270 EUR bigger than for dairy cow of Holstein breed. The margin is decreasing with increasing of milk yield and at yield of 8.000 l comes to 200 EUR. At meat production the margin for a bull age up to 24 months (the same price) is the biggest for Simmental breed and is for 95 EUR or 108 EUR bigger than for bulls of Brown or Holstein breed. The estimations of margin are valid for production within defined frames and they are not valid for intensities, where Simmental breed is not represented.
1 UVOD
Zaostrovanje razmer v prireji mleka, še bolj pa v prireji govejega mesa, so med drugim privedle tudi do širše razprave o primernosti pasem v Sloveniji, ki se najpogosteje uporabljajo v prireji (Moljk, 2010, 2011). Tradicionalna zastopanost lisaste pasme skupaj
1 uni.dipl.ing.zoot., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana
s križanci se odraža v približno dvotretjinskem deležu (Perpar in sod., 2007) in so zato polemike o primernosti lisaste pasme za prirejo mleka in mesa v zadnjih letih še toliko večje. Tudi pregled zakola za obdobje od leta 2005 do vključno leta 2010 kažejo podobne rezultate (Žabjek in sod., 2001, 2011) .
Pretekle analize prireja mleka in mesa z lisasto pasmo so pokazale širok razpon med najnižjo in najvišjo mlečnostjo pri kravah lisaste pasme, medtem ko je razpon pri ostalih pasmah, ki se v Sloveniji uporabljajo v prireji mleka, manjši (Perpar in sod. …). Poleg razpona v mlečnosti pa je potrebno omeniti tudi porazdelitev višine mlečnosti po pasmah.
Tako je največ molznic lisaste pasme porazdeljeno pri mlečnosti med 5.000 in 6.000 litri mleka, pri večjih mlečnostih pa je krav molznic lisaste pasme zelo malo. Drugače je pri molznicah rjave in črno bele pasme, kjer je večina živali porazdeljena pri mlečnostih nad 6.000 litri mleka (Moljk, 2011).
Nasprotno od prireje mleka pa v prireji govejega mesa ni zaznati tolikšne heterogenosti med pasmami. Med poglavitnimi razlogi za to pogosto navajamo tržno cenovne razmere na trgu z govejim mesom ter tehnologijo prireje mesa, vključno z danostmi za prirejo.
Razlika med ponudbo in povpraševanjem po teletih določene pasme pogosto onemogoča vhlevljanje primernih telet po primerni ceni, kar se prav gotovo odraža na gospodarnosti pitanja govedi (Moljk, 2007, 2010). Tako proizvodni rezultati tudi pri lisasti pasmi praviloma odražajo realno stanje, ki je podvrženo številnim vplivom. Pregled rezultatov reje mladega pitanega goveda v pogojih, kjer je vpliv zunanjih dejavnikov čim manjši, to pomeni reje na testnih postajah, pa kažejo na popolnoma drugačne sposobnosti prireje mesa (Janžekovič in sod. 2009).
Zaradi parcialnosti podajanja rezultatov, mnenj ter ocen smo se odločili, da v kratkem prispevku poskušamo dosedanje predstavitve združiti in preko ocen gospodarnosti prireje mleka in mesa prikazati v prispevku, s tem pa odgovoriti na številne polemike o primernosti pasme ali pa spodbuditi ideje za nadaljnje delo.
2 MATERIAL IN METODE DELA
Pri ocenah sta bili v začetku postavljeni omejitvi in sicer spodnja (4.500 l mleka) ter zgornja meja (8.500 l mleka) povprečne mlečnosti v standardni laktaciji v življenju molznice. Znotraj meja so bili razdeljeni 4 razredi, vsak v razponu po 1.000 litrov mleka.
S tem smo pridobili porazdelitev vseh krav po razredih, v nadaljevanj pa tudi rezultate proizvodnje. Izvedba ekonomske ocene prireje mleka z lisasto pasmo (LS) je omejena le na primerjavo s črno-belo (ČB) pasmo (primerjava dveh čistih pasem), porazdelitev krav in proizvodnje rezultate za obe pasmi pa so predstavljene v preglednici 1.
Z omejitvijo pri 4.500 l mleka smo poskušali predvsem izničiti vpliv reje, hkrati pa so mlečnosti pod to mejo že krepko pod povprečjem obeh pasem. Omejitev izhaja iz mnenja, da je manjša prireja mleka na molznico predvsem posledica slabših, neurejenih ali neugodnih razmer za prirejo, od tipa in specializiranosti kmetije, itd. in ne toliko v sami sposobnosti živali za prirejo. V večjih in bolj specializiranih rejah so razmere za rejo pretežno boljše in je rezultat tudi večja izkoriščenost genetskega potenciala živali in s tem tudi večja mlečnost.
Preglednica 1: Proizvodni parametri in vrednost prireje mleka (15 krav)
Table 1: Production parameters and production value of dairy production (15 cows)
Mlečnost (l/kravo)
Milk yield (l/cow) 5.000 6.000 7.000 8.000
LS ČB LS ČB LS ČB LS ČB
Delež pasme (%)
Share of breed (%) 33,0 10,7 16,8 20,9 4,9 24,9 1,2 19,1
Stroški (izhodiščni parametri) Costs (basic parameters)
Vrednost telice (EUR) –Heifer(EUR) 1.000 1.200
Remont krave (let) –Replacement of
cow (years) 4,6 3,2 4,6 3,6 4,6 4,0 4,4 4,2
Mleko za tele –Milk for calf 8 l/dan (l/day) * 14 dni (days) = 112 l * 0,88 (12 % izgube -losses)
= 99 l Vrednost proizvodnje (izhodiščni
parametri)
Production value (basic parameters) Mleko -Milk
MB (%) –MP (%) 4,16 4,08 4,12 4,08 4,04 4,05 3,98 4,01
MM (%) –MF (%) 3,39 3,29 3,39 3,29 3,39 3,31 3,39 3,30
Masa teleta ob prodaji (kg) -
Calf selling weight (kg) 60 50 60 50 60 50 60 50
Masa izločene krave (kg) -
Slaughter weight of cow (kg) 560 510 560 510 560 510 560 510
Povprečni tržni razred klavnega
trupa –Average carcass classific. O3 P2 O3 P2 O3 P2 O3 P2
Vir: rezultati kontrole prireje mleka (CPZ Govedo; KIS), rezultati z linije klanja (baza podatkov KIS), TIS, podatki s terena
Source: results of dairy production (CPZ Govedo; Agricultural Institute of Slovenia – KIS), results from slaughter houses (data base KIS), Agency for agricultural markets and rural development, data from »filed«
S porazdelitvijo krav znotraj razredov smo prišli tudi do podatkov o dolgoživosti krav molznic, ki so precej zanimivi predvsem za ČB pasmo. V primeru LS pasme je dolgoživost podobna pri vseh obravnavanih mlečnostih, medtem ko pri ČB pasmi z intenzivnostjo dolgoživost celo narašča. Eden izmed razlogov je po vsej verjetnosti v tem, da se živali, ki na nek način ne izpolnijo pričakovanj rejcev (nizka mlečnost pa je lahko predvsem posledica zdravstvenih problemov oz. napak v reji), izločijo hitreje. V rejah s kravami ČB pasme z večjo mlečnostjo so razmere, kot kažejo rezultati, boljše, kar se ne odraža le z večjo količino mleka, temveč tudi z daljšo proizvodno dobo.
Ocenjena doba proizvodnje je bila kasneje uporabljena pri oceni stroška zamenjave molznice. Ob predpostavki, da od cenejše telice praviloma ni za pričakovati visoke mlečnosti, je bila upoštevana nabavna vrednost plemenske telice za mlečnost 5.000 in 6.000 l mleka 1.000 EUR, za mlečnosti 7.000 ter 8.000 l mleka pa 1.200 EUR.
Gospodarnost prireje mleka in mesa je bila ocenjena s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (Rednak, 1998). Gre za simulacijski model z vgrajenimi funkcijskimi odvisnostmi, ki na podlagi izbranih vhodnih tehnoloških parametrov (različna obratoslovno-tehnološka izhodišča) omogoča oceniti porabo inputov in s tem stroške proizvodnje pri posameznih pridelkih, kakor tudi na ravni različnih agregatov (kmetija, usmeritev, intenzivnost). Za razliko od t.i. metode pokritja, modelne kalkulacije
vključujejo vse stroške (tudi strošek dela), ki so povezani s proizvodnje in ne samo spremenljive stroške.
Čeprav orodje za ocenjevanje stroškov omogoča oceno na ravni skupnih stroškov, v rezultatih upoštevamo le stroške na nivoju stroškov materiala in storitev. Zaradi predpostavk enake tehnologije krmljenja in molže ter zaradi pomanjkanja podatkov o konverziji, so predpostavljene količine porabljene krme pri določeni mlečnosti praktično enake (nekoliko razlike nastane zaradi predvidene razlike v masi LS in ČB krave in posledično drugačnih vzdrževalnih potreb, ne pa zaradi morebitnega pasemskega vpliva), s tem pa je enaka tudi količina porabljenega dela.
Ocena stroškov materiala in storitev je skupaj z vrednostjo proizvodnje (brez upoštevanja podpor) uporabljena pri izračunu pokritja na kravo (od prihodkov so odšteti materialni stroški in storitve). V vrednosti proizvodnje (predstavljena izhodišča v pregl. 1) so upoštevani vrednost prodanega mleka (mlečnost zmanjšana za porabo mleka za tele), vrednost izločene krave (glede na dolgoživost) in vrednosti prodanega teleta (upoštevane 12 % izgube). Vrednost mleka je ovrednotena na podlagi prodane količine ter vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, ki so pri različni mlečnosti in po pasmi pomembno drugačne. Vrednost teleta (14 dni staro tele) je ocenjena glede na cene (povprečje glede na spol teleta), zbrane po terenu, ki veljajo za posamezno pasmo. Tako veljata za tele LS pasme (primer LS1) povprečna cena 4,6 EUR/kg žive mase ter povprečna masa 60 kg, pri izračunu vrednosti pa so upoštevane tudi izgube (12 %). Zaradi splošnega mnenja o predragih teletih LS pasme smo v izračunu pokritja upoštevali tudi nižjo ceno in sicer 3 EUR/kg žive mase (primer LS2). Za teleta ČB pasme se je na trgu uveljavila enotna cena in sicer cca. 100 EUR za tele.
Na razliko v vrednosti izločene krave poleg dolgoživosti vpliva tudi pasma in s tem masa ob zakolu ter uvrščenost klavnega trupa v tržni razred. V izhodiščih predstavljene mase krav ob zakolu so izračunane iz mas toplih klavnih polovic, vendar so mase glede na rezultate iz zakola, predvsem to velja za izločene krave LS pasme, po vsej verjetnosti nekoliko prenizke. Eden izmed pomembnejših vzrokov je verjetno ta, da se kar nekaj krav, ki so praviloma težje, zaradi večjega pomena mesa te kategorije ter boljših pogojev odkupa proda za zakol v sosednje države. Te živali tako niso zajete v podatkovni bazi zakola.
Podobno kot za oceno prireje mleka, tudi za oceno prireje mesa govedi živali lisaste pasme primerjava temelji na oceni reje bikov lisaste pasme (LS) ter oceni reje bikov rjave (RJ) ter črno-bele (ČB) pasme, vendar so v tej primerjavi upoštevani tudi križanci. Z LS, RJ in ČB pasmo, predvsem z njihovimi križanci, se v Slovenji priredi največ govejega mesa. Mesne pasme v skupni prireji govejega mesa ne zavzemajo pomembnejšega deleža, zato v primerjavi niso zajete. Za primerjavo so predpostavljeni izhodiščni parametri, ki so rezultat linije klanja ter podatkov, pridobljenih na terenu (pregl. 2).
Intenzivnosti prireje (povprečni dnevni prirasti) ter mase ob zakolu po pasmah v primerjalnih modelih izhajajo iz rezultatov pregleda zakola in klavnih kakovosti.
Intenzivnosti so ocenjene na podlagi starosti in mase bikov ob zakolu ter mase telet pri starosti 90 dni (kontrola). V nadaljnjih izračunih je masa telet ob začetku faze pitanja v vseh modelih enaka (120 kg), teleta pa so vrednotena po tržni ceni (viri: Kmetijsko- gozdarski zavodi, zadruge, rejci). Teleta ČB pasme so cenejša v primerjavi s teleti LS pasme med 15 in 50 %, zato je v izračunu upoštevan strošek teleta pri ČB pasmi za tretjino nižji kot v ostalih primerih. Cena telet RJ pasme je nekoliko nižja od cene teleta
LS pasme. Ker je cena teleta pomemben dejavnik, ki vpliva na ekonomiko pitanja govedi, hkrati pa »zamegli« vpliv pasme, je v rezultatih podan izračun pokritja pri predpostavljeni enaki ceni teleta (2,80 EUR/kg ž.m.).
Preglednica 2: Proizvodni parametri prireje mesa (29 glav) Table 2: Production parameters of beef production ( 29 heads)
Biki < 24 mesecev
(Bulls < 24 months) Biki > 24 mesecev (Buls > 24 months)
RJ LS ČB LS I RJ LS ČB
Izhodiščni parametri Basic parameters Masa teleta (kg) –
Calf weight (kg) 120
Cena teleta (EUR/kg ž.m.) –
Price of calf (EUR/kg l.w.) 3,20 3,50 2,40 3,50 3,20 3,50 2,40
Masa bikov ob zakolu (kg) –
Slaughter weight (kg) 625 660 610 600 645 755 635
Prirast v fazi pitanja (kg/dan)
–Daily gain (kg/day) 0,85 0,92 0,85 1,10 0,63 0,74 0,62
Obdobje pitanja (dni) –
Fattening period (days) 594 587 576 436 833 858 830
Odkupna cena –
Purchase price Ponderirana cena glede na uvrstitev bikov po pasmah (skupaj s križanci) v tržne razrede in preračunana na »živo maso« -
Weighted price, based on classification of bulls (including mix breed) at commercial grades and converted to "live weight"
Vir: rezultati z linije klanja, TIS, podatki s terena
Source: results from slaughter houses, Agency for agricultural markets and rural development, data from »field«
Vrednosti klavnih trupov so izračunane na podlagi povprečnih cen posameznega kakovostnega razreda (Tržno-informacijski sistem, ARSKTRP), na podlagi pretežnega uvrščanja klavnih trupov bikov po pasmah v kakovostne razrede ter na podlagi povprečne mase hladnih polovic bikov po pasmah. Iz mase hladnih polovic je ob upoštevanju 2 % izgub med ohlajanjem ter klavnostjo 55 % izračunana tudi živa masa ob zakolu, katera je potrebna zaradi izračuna obdobja pitanja.
Enako kakor pri prireji mleka je tudi v primeru prireje mesa vpliv pasme ocenjen preko pokritja. Ta v tem primeru ni tako jasen pokazatelj, saj je gre pri ocenjevanih pitanjih za različno dolga obdobja pitanja in s tem različno poraba dela. Ker pa obdobja niso tako različna je vpliv pasem ljub vsemu dovolj jasno prikazan. K rezultatom pokritja za bike do 24 in bike nad 24 mesecev LS, RJ in ČB pasme smo dodali tudi oceno pokritja za primer doseganja rezultatov, ki so primerljivi z rezultati bikov na testnih postajah (LIS T).
Pri obračunu stroškov in vrednosti proizvodnje so potroški ovrednoteni po cenah, ki veljajo v določenem obdobju. Pri obračunu stroškov v kalkulacijah za krave molznice ter goveje pitance so bile v modelu uporabljene cene materiala in storitev, ki so veljale v letu 2010. Pri izračunu prihodka so bile uporabljene cene za mleko in goveje meso po Statističnem uradu RS in po Tržno-informacijskem sistemu ARSKTRP. V izračunih so bile uporabljene cene na povprečni ravni v letu 2010 (brez DDV). Izjema je le pri izračunu vrednosti za prodano mleko, kjer je upoštevana povprečna izhodiščna cena za mleko v mesecu decembru 2010.
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Gospodarnost prireje mleka
Rezultati pokritja v prireji mleka jasno kažejo na gospodarnejšo prirejo mleka v primeru lisaste pasme. Rast materialnih stroškov z naraščanjem mlečnosti ni hitrejša od rasti vrednosti proizvodnje, kar ima za rezultat naraščanje pokritja pri obeh pasmah. Vrednost pokritja na kravo (slika 1) je pri LS pasmi vseskozi večja od vrednosti pokritja pri ČB pasmi. Razlika v pokritju med pasmama znaša pri mlečnosti 5.000 l slabih 270 EUR. Z mlečnostjo razlika v pokritju pada in znaša pri mlečnosti 8.000 litrov 200 EUR. Vrednost pokritja pri LS pasmi je večja pri vseh mlečnostih tudi ob predpostavki (primer LS2), ko cena za prodano dva tedna staro tele znašala 3,0 EUR/kg.
Slika 1. Ocena pokritja na kravo (EUR; LS1: cena teleta 4,6 EUR/kg ž.m.; LS2: cena teleta 3,0 EUR/kg ž.m.)
Figure 1. Estimation of margine per head (EUR; LS1: price of calf 4,6 EUR/kg of l.w.;
LS2: price of calf 3,0 EUR/kg of l.w.)
Najvišje pokritje je ocenjeno v primeru lisaste pasme pri kateri povprečna cena teleta znaša 4,6 EUR/ kg žive mase. Tudi v primeru nižje cene teleta (3 EUR/kg) je pokritje na kravo še vedno pomembno večje kot pri črno beli pasmi.
3.2 Gospodarnost prireje mesa
Ocenjena pokritja pitanja goved, ki temeljijo na realnem stanju, pri tem pa je upoštevana tudi različna cena teleta, ne prikazujejo jasno prednosti katere od pasem v prireji govejega mesa. V primeru bikov do 24 mesecev je največje pokritje doseženo pri črno beli pasmi, sledita ji lisasta in rjava pasma. V primeru bikov nad 24 mesecev je tudi pri črno beli pasmi pokritje največje,čeprav zaradi tržno cenovnih razmer komaj pokriva stroške materiala in storitev, v primeru lisaste in rjave pasme pa je pokritje negativno. Največje pokritje se izkazuje v primeru bikov lisaste pasme, ki dosegajo primerljive rezultate z biki na testnih postajah.
Slika 2: Ocena pokritja na glavo (EUR; levo: tržna cena teleta glede na pasmo, desno:
enaka cena teleta)
Figure 2: Estimation of margine per head (EUR; left: market calf price by breed, right:
same calf price)
Ker vpliv cene ne prikazuje vpliva katere od pasem, se v primeru cene, ki je enaka pri vseh primerih in je hkrati pomembno nižja od tržne cene telet lisaste pasme, se največje pokritje izkazuje v vseh primerih pitanja bikov lisaste pase.
3.3 Komentar
Že sami pridobljeni izhodiščni parametri (tisti, ki imajo vpliv na višino stroškov in tisti, zaradi katerih je vrednost proizvodnje večja) so že dejanski pokazatelj pozitivnih in negativnih lastnosti pasme ter se skupaj odražajo na ekonomičnosti prirej mleka.
Razlog za razlike v pokritju po posameznih razredih mlečnosti nastaja pretežno zaradi večje vrednosti prodanega teleta, k večjemu pokritju pa prispevata še večja vrednost izločene krave in zaradi večje vsebnosti mlečnih beljakovin in maščob tudi vrednost prodanega mleka. Na stroškovni strani na ugodnejše pokritje najbolj vpliva delež plemenske živali zaradi dolgoživosti, ki je, vsaj pri nižji intenzivnosti, večja pri lisasti pasmi. Tako je vrednost plemenske telice na leto nižji kot v primeru črno bele pasme.
Večja dolgoživost ima še dodaten vpliv na ravni črede tam, kjer večino remonta črede opravijo z doma vzrejenimi telicami, saj stojišča v hlevu tako bremeni večje število molznic in manjše število telic.
Razlike v pokritju med pasmama se s povečevanjem intenzivnosti zmanjšujejo. Razlog je v povečevanju deleža vrednosti prodanega mleka v skupni vrednosti prireje, saj je vrednost teleta praviloma neodvisna od intenzivnosti prireje.
V prireji govejega mesa je prednost lisaste pasme izražena v primeru, ko je cena telet nižja od upoštevanih cen na trgu in takrat, ko cena telet različnih pasem enotnejša. To pa v praksi ni pogost pojav. Različne cene telet ne odražajo le značilnosti pasem oz. prednost in slabosti, temveč je v sami ceni prisoten močan vpliv ponudbe in povpraševanja (ne)želenih telet.
85 144
169
241
-82 -85
10
-150 -100 -50 0 50 100 150 200 250 300
RJ LS ČB RJ > 24 LS > 24 ČB >
24 LS T
Pokritje - Margin (EUR)
133 228
120
324
-35 -2
-100 -39 -50 0 50 100 150 200 250 300 350
RJ LS ČB RJ > 24 LS > 24 ČB >
24 LS T
Pokritje - Margin (EUR)
4 ZAKLJUČKI
V praksi je lisasta pasma pri slovenskih rejcih opravičeno velja kot najprimernejša pasma za naše okolje in razmere, v katerih poteka pretežno slovenska reja govedi. To se ne odraža le v velikem deležu zastopanosti te pasme v celotni populaciji goveda v Sloveniji temveč tudi v ugodnejših rezultatih gospodarnosti reje. Vsekakor to velja ob določenih pogojih reje in pa ob določenih tržno cenovnih razmerjih.
Za lisasto pasmo lahko z gotovostjo trdimo, da so rezultati verjetno še nekoliko boljši, če bi v ocene lahko zajeli tudi rezultate tistih živali, ki so prodane izven slovenskih meja.
Zaradi tega v naših bazah ne beležimo podatke o teh živalih. Po pričevanju rejcev in stroke gre za živali z boljšimi pitovnimi lastnostmi oz. živali, ki dosegajo višje uvrščenosti v kakovostne in s tem tudi višje plačilne razrede.
Kot je bilo že omenjeno, veljajo rezultati zgolj znotraj določenih okvirjev prireje. Delež molznic lisaste pasme, ki presegajo mlečnost 6.000 l mleka je v slovenski čredi krav molznic zelo majhen, med tem ko je je delež krav črno bele pasme nad to mlečnostjo največji.
Povečevanje intenzivnosti in pa specializiranosti reje sta med najučinkovitejšimi odgovori na zaostrovanje razmer v prireji mleka. Kljub predstavljenim ocenam o konkurenčnosti prireje z lisasto pasmo rejci v praksi z njo niso uspeli doseči želenega hitrega povečevanja obsega prireje na kmetijah, zaradi česar so se raje odločali za mlečne pasme. Med rezultati kontrole je mogoče zaslediti posamezne živali lisaste pasme, ki znotraj iste črede na kmetiji dosegajo boljše proizvodne rezultate v primerjavi z mlečnimi pasmami, a so to pojavlja le v nekaj rejah. To nakazuje tudi na problem neustrezne prehrane, ki je prisotna v slovenskih čredah krav molznic. Po vsej verjetnosti so zaradi tega rezultati krav mlečnih pasem pri nižjih intenzivnostih podcenjeni in se zato lisasta pasa kot manj zahtevna izkaže kot učinkovitejša.
S predstavljanjem povprečnih mlečnosti po pasmah zaradi heterogenosti pogojev reje pogosto zameglimo sposobnosti posamezne pasme ter jih s tem po vsej verjetnosti tudi razvrednotimo. Za večje prepričanje o sposobnosti, prilagodljivosti ter primernosti posamezne pasme bi bilo potrebno narediti presek znotraj rej, ki imajo v čredi dve ali več pasem. S tem bi dobili jasnejšo sliko pri določenih tehnologijah in pogojih reje, vključno s pridelavo krme in sestavo krmnega obroka.
5 LITERATURA
Janžekovič, M. in sod., 2009. Testiranja bikov lisaste pasme na rastne in klavne lastnosti v Sloveniji. Zbornik predavanj - 18. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali. Murska Sobota : Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod.
s. 291-298.
Moljk, B. 2007. Prireja govejega mesa v Sloveniji : Ocena ekonomike pitanja bikov lisaste pasme v Sloveniji : predavanje na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, 29 s.
Moljk, B. 2010. Upravičenost pitanja bikov mlečne pasme. Kmečki glas. s.8.
Moljk, B. 2011. Ekonomska ocena prireje mleka krav lisaste pasme v primerjavi s črno-belo.
Kmečki glas. s. 8-9.
Prevolnik, M. in sod. 2007. Primerjava pasem in vpliv intenzivnosti rasti na klavno kakovost mladih bikov v Sloveniji. Zbornik predavanj - 16. mednarodno znanstveno posvetovanje o
prehrani domačih živali. Murska Sobota : Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. s. 92-100.
Perpar, T in sod. 2007. Prireja govejega mesa v Sloveniji: Populacija goved v Sloveniji:
predavanje na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Rednak, M. 1998. Splošna izhodišča in metodologija izdelave modelnih kalkulacij za potreb kmetijske politike. Prikazi in informacije 189. Kmetijski inštitut Slovenije. Ljubljana. 15 s.
Žabjek, A. in sod. 2010. Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji v letih 2005 - 2009. Kmetijski inštitut Slovenije. 73 s.
Žabjek, A. in sod. 2011. Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji, leto 2010.
Kmetijski inštitut Slovenije. 55 s.
ARSKTRP. 2010. Tržno poročilo za leto 2010 - Goveje meso. http://www.arsktrp.gov.si/file admin/arsktrp.gov.si/pageuploads/OTIS/LETNA_POROCILA/2010/Letno_porocilo_GOVED O_2010.pdf (12.10.2011)
