• Rezultati Niso Bili Najdeni

Promocije in napredovanja

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Promocije in napredovanja"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

ONKOLOGIJA / z Onkolo{kega in{tituta

96

Doktorica znanosti je postala dr. Simona Kranjc, univ. dipl. biol., promovirana v doktorico znanosti s podro~ja medicinskih ved 16.12.2003, naslov doktorskega dela:Vpliv elektroporacije na radiosenzibilizirajo~i u~inek bleomcina in cisplatina pri sarkomskih celicah in tumorjih LPB.

Magister znanosti je postala mag. Erika Matos, dr. med., specializantka interne medicine, magistrirala s podro~ja medicinskih ved 1.12.2003 (mentorica prof.dr.Tatjana ^ufer, dr.med.), naslov magistrskega dela Vpliv inhibitorjev urokinaznega aktivatorja plazminogena na u~inkovitost hormonskega ali citostatskega zdravljenja raka dojke.

Prof. dr. Gregor Ser{a, univ. dipl. biol., Oddelek za tumorsko biologijo, je bil izvoljen za rednega profesorja na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Matja` Zwitter, dr. med.,specialist radioterapije in onkologije, je bil 15. 12. 2003 izvoljen za izrednega profesorja za predmet onkologija in radioterapija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Doc. dr. Margareta Strojan Fle`ar, dr. med.,specialistka citopatologije, je bila 15. 12. 2003 izvoljena za docentko za predmet patologija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med., je postal primarijna Oddelku za brahiterapijo Onkolo{kega in{tituta.

Promocije in napredovanja

Dr. Simona Kranjc, univ. dipl. biol., je doktorirala s podro~ja medicinskih ved. Naslov disertacije je: Vpliv elektroporacije na radiosenzibilizirajo~i u~inek bleomcina in cisplatina pri sarkomskih celicah in tumorjih LPB.

Elektroporacija je metoda, pri kateri z delovanjem kratkih visokonapetostnih elektri~nih sunkov pove~amo prepustnost celi~ne membrane in s tem omogo~imo la`ji prehod molekul, ki druga~e te`ko prehajajo skoznjo. Zdravljenje tumorjev, ki zdru`uje elektroporacijo in kemoterapijo, imenujejo elektrokemoterapija.

V njej se uporabljata bleomicin in cisplatin, ki imata poleg citostati~nega tudi radiosenzibilizirajo~e delovanje. Avtorica je v doktorski disertaciji raziskala radiosenzibilizirajo~i u~inek bleomicina in cisplatina v celi~ni kulturi sarkoma LPB in vitro in na istem tumorskem modelu in vivo po elektroporaciji s testom klonogenosti in testom lokalne kontrole rasti tumorjev. Ugotovila je, da se radiosenzibilizirajo~i u~inek bleomicina in cisplatina po elektroporaciji pove~a tako v pogojih in vitro kot tudi in vivo.

Radiosenzibilizirajo~i u~inek elektrokemoterapije z bleomicinom je

bil ve~ji kot radiosenzibilizirajo~i u~inek elektrokemoterapije s cisplatinom. Elektrokemoterapija z bleomicinom v kombinaciji z obsevanjem je zmanj{ala dozo, ki je bila potrebna za ozdravitev 50 % zdravljenih tumorjev (TCD50), glede na samo obsevanje tumorjev za 1,9-krat, kar je zelo dober u~inek senzibilizacije tumorjev za obsevanje. Nekoliko slab{i u~inek na

radiosenzibilizacijo sarkomskih tumorjev LPB je imela elektrokemoterapija s cisplatinom, ki je glede na zdravljenje tumorjev z obsevanjem zmanj{ala vrednost TCD50za 1,6-krat.

Na podlagi dobljenih rezultatov je avtorica lahko ugotovila, da se je radiosenzibilizirajo~i u~inek bleomicina in cisplatina pove~al zaradi njunega pove~anega vnosa v sarkomske tumorske celice LPB z elektroporacijo tako in vitro kot tudi in vivo.

M^

Doktorska dela v letu 2003

(2)

Informacije za bolnike o preiskavah v nuklearni medicini. Besedilo so sestavili sodelavci Oddelka za nuklearno medicino Onkolo{kega in{tituta Ljubljana.

Ljubljana : Onkolo{ki in{titut, 2003. 28 str. ISBN 961-6071-0132-7 Iz vsebine: Knji`ica je namenjena vsem, ki jih je njihov zdravnik napotil na preiskave na Oddelek za nuklearno medicino Onkolo{kega in{tituta in bi radi imeli nekaj osnovnih pojasnil, za kak{ne preiskave gre in kaj z njimi stroka ugotavlja. Zelo priro~na in uporabna knji`ica iz niza informativnih publikacij za bolnike, napotene na preiskave na Onkolo{ki in{titut Ljubljana.

Ve~ znanja o raku, manj smrti:seminar v organizaciji Obalnega dru{tva za boj proti raku Koper in Zveze slovenskih dru{tev za boj proti raku, Strunjan, april 2003. Uredni{ki odbor: Jadranka Vrh Jerman~i~ s sod. Ljubljana : Zveza slovenskih dru{tev za boj proti raku; Koper : Obalno dur{tvo za boj proti raku, 2003. 70 str. ISBN 961-6377-00-0

Iz vsebine:J. Vrh Jerman~i~: Najpogostej{i raki na obalnem obmo~ju; M. Ter~elj: Plju~ni rak; I. Bartenjev: Ko`ni rak; V. Str`inar:

Rak materni~nega vratu; C. Oblak: Rak prostate; B. Štabuc: Rak {irokega ~revesja; M. Primic @akelj: Pravice bolnikov z rakom; J.

@gajnar: Rak dojk; F. ^eh: Ve~ znanja, manj raka; A. Maru{i~:

Osebnostna struktura kot dejavnik tveganja raka.

Navodila za izvajanje programa ZORA. 3. izdaja. Pripravili:

Marjetka Ur{i~-Vr{~aj, Maja Primic-@akelj, Irena Kirar-Fazarinc, Ana Poga~nik, Dunja Obersnel-Kveder. Ljubljana : Dr`avni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materni~nega vratu, 2003. 26 str. + priloge

Pre`ivetje bolnikov z rakom v Sloveniji= Cancer patients survival in Slovenia : 1983-1997. Avtorji = authors: Vera Pompe-Kirn, Branko Zakotnik, Vesna Zadnik s sodelavci = with contributors.

Ljubljana : Register raka za Slovenijo, Onkolo{ki in{titut, 2003.

128 str. ISBN 961-6071-33-5

Starost in rak:30. strokovni seminar Sekcije medicinskih sester v onkologiji, Ljubljana, 9.–10. oktober 2003. Uredila Brigita Skela Savi~. Ljubljana : Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije, 2003. 100 str.

Iz vsebine:M. Primic @akelj, V. Zadnik: Staranje prebivalstva in rak;

D. @eleznik: Zna~ilnosti starostnika, pomembne pri izvajanju zdravstvene nege; K. Lokar: Problemi hospitalizacije starostnikov;

A. Bobnar: @ivljenje z rakom v starosti; B. Pajk: Zdravljenje raka v starosti; H. Drolc: Posebnosti v prehrani starostnika; N. Rotovnik- Kozjek: Prehrambena podpora starostnika z rakastim obolenjem;

M. Bernot, G. Marin~ek: Zdravstvena nega starostnika, ki se zdravi z obsevanjem; G. Lokajnar, I. Kri`: Zdravstvena nega starostnika, ki prejema sistemsko terapijo; H. Jeraj Ur{i~, N. Knafelc: Zdravstvena nega starostnika na operativnem zdravljenju; M. Velepi~: Etika in zdravstvena nega starostnika z rakom; D. Jele~: Starost in rak;

T. Pe~nik Vavpoti~: Izgorelost pri medicinskih sestrah; J. Gamse:

Negativni vplivi, s katerimi se sre~ujemo pri delu s starostniki in bolniki z rakom.

Moderno zdravljenje z obsevanjem:obsevanje bolnikov s tumorji glave in vratu. Popravljena in dopolnjena izdaja. Besedilo Boris Jan~ar. Ljubljana : Zveza dru{tev za boj proti raku, 2003. 28 str.

ISBN 961-6377-08-6

Iz vsebine:Uvod; Kaj je obsevanje; Obsevanje, kje in kdaj;

Priprava bolnika za obsevanje; Po~utje med obsevanjem; Nega med obsevanjem; Osebni boji bolnika z rakom; Bioenergetiki;

Zdravilci; Spremembe, ki nastanejo po kon~anem obsevanju;

Koristni podatki.

ONKOLOGIJA / z Onkolo{kega in{tituta

Knji`ne novosti z Onkolo{kega in{tituta

97

upokojila se je mag. Marta Kramberger, univ. dipl. pharm., namestnica vodje Biokemi~nega laboratorija O.I.

upokojil se je prof. dr. Jurij Lindtner, dr. med., specialist kirurg, deloval na Oddelku za kirurgijo O.I.

upokojil se je prim. Franci Marolt, dr. med., specialist radioterapije in onkologije, deloval v Slu`bi za radioterapijo O.I.

upokojil se je prim. Janez Novak, dr. med., specialist kirurg, deloval na Oddelku za kirurgijo O.I.

upokojila se je prof. dr. Vera Pompe-Kirn, dr. med., specialist socialne medicine, vodja Registra raka za Slovenijo na O.I.

Mejniki

upokojila se je prim. dr. Marija Vegelj Pirc, dr. med., specialist psihiater, vodja Oddelka za psihoonkologijo na O.I.

upokojila se je Marija Velepi~, VMS,direktorica za zdravstveno nego na O.I.

upokojil se je dr. Ivan Vrhovec, univ.dipl.ing., vodja Biokemi~nega laboratorija O.I.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Doktor znanosti je postala dr.Vaneja Velenik, dr.med., specialist na Oddelku za teleradioterapijo, promovirana v doktorja znanosti s področja medicinskih ved 20.7.2007

Magister znanosti je postal mag. Uroš Smrdel, dr. med., zdravnik specialist na Oddelku za teleradioterapijo, promoviran v magistra znanosti iz medicinskih ved 19. Matjaž Zwitter,

med., specialist pediater, Slu`ba za onkologijo in hematologijo, Pediatri~na klinika v Ljubljani asist. Vesna

• Doktor znanosti je postala dr. Monika Jagodic, dr. med., zdravnik specialist internisti~ne onkologije, promovirana v doktorja znanosti s podro~ja medicinskih ved 14. Gregor

• Doktor znanosti je postal dr. Igor Kocjan~i~, dr. Zvonimir Rudolf, dr. med., somentorica prof. Tanja ^ufer, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov

Doktor znanosti je postala dr. Ur{ka ^egovnik, univ. kemik, samostojna raziskovalka – analitik na Oddelku za tumorsko biologijo, opravila doktorat s podro~ja medicinskih ved 3.

med., promovirana v doktorico znanosti s podro~ja medicinskih ved 10.1.2002, naslov doktorskega dela: Morfolo{ke in imunohistokemi~ne lastnosti karcinoma dojke v stadiju T1N0M0

Ka`e tudi, da se bolnice z diploidnim ali s HER-2 negativnim tumorjem dobro odzovejo na hormonsko zdravljenje, da bolnice s HER-2 pozitivnim tumorjem dobro reagirajo na zdravljenje