UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE
Nik KOS
VARNOST IN JAVNO MNENJE O GENSKO SPREMENJENIH ŽIVILIH RASTLINSKEGA
IZVORA
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
ŠTUDIJ BIOTEHNOLOGIJE
Nik KOS
VARNOST IN JAVNO MNENJE O GENSKO SPREMENJENIH ŽIVILIH RASTLINSKEGA IZVORA
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
SAFETY AND PUBLIC OPINION ABOUT GENETIC MODIFIED FOOD OF PLANT ORIGIN
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Biotehnologija.
Študijska komisija 1. in 2. stopnje študija biotehnologije je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Jerneja Jakšeta.
Komisija za oceno in predstavitev:
Predsednik: prof. dr. Mojca NARAT
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Jernej JAKŠE
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Jernej OGOREVC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum predstavitve: 26.8.2021
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 602.6:582.5/.9:608(043.2)
KG genetske modifikacije, regulativa, varnost, okoljska tveganja, zdravstvena tveganja, javno mnenje, tehnike genskega preurejanja, nasprotovanje GMO, toksičnost, alergenost AV KOS, Nik
SA JAKŠE, Jernej (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij biotehnologije, Univerzitetni študijski program prve stopnje Biotehnologija
LI 2021
IN VARNOST IN JAVNO MNENJE O GENSKO SPREMENJENIH ŽIVILIH RASTLINSKEGA IZVORA
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 21 str., 84 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Razvoj rekombinantne DNA tehnologije je odprl nove možnosti na številnih področjih, še posebno velik vpliv pa ima na kmetijstvo. Nove GM poljščine namreč predstavljajo številne prednosti in rešitve za težave, ki nas pestijo v 21. stoletju. Obenem pa se pojavljajo vprašanja glede morebitnih tveganj, povezanih z GM poljščinami, tako za človeka kot tudi za druge organizme in okolje. Regulativa, ki ureja GMO, se zelo razlikuje med državami. Evropska unija je do GM poljščin zelo zadržana, medtem pa so ZDA vodilna država v razvoju in komercializaciji GM pridelkov. GM rastline so predmet številnih raziskav in odkritja le teh se zelo razlikujejo. Tudi zaradi tega je javno mnenje do GM rastlin še vedno odklonilno. Kljub javnemu nasprotovanju pa se obseg gojenja GM rastlin povečuje, s prihodom tehnik genskega preurejanja pa se bo število aplikacij verjetno še povečalo. Velik potencial ima recimo urejanje genoma s CRISPR metodo, saj omogoča natančnejše modifikacije z manjšimi denarnimi vložki. Uporaba novih genskih tehnik pa bo odvisna tudi od javnega mnenja, saj ima slednje velik vpliv na regulativo.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 602.6:582.5/.9:608(043.2)
CX genetic modification, regulation, safety, environmental risks, health hazard, public opinion, genome editing techniques, opposition to GMOs, toxicity, allergenicity AU KOS, Nik
AA JERNEJ, Jakše
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Academic Study Programme in Biotechnology
PY 2021
TI SAFETY AND PUBLIC OPINION ABOUT GENETIC MODIFIED FOOD OF PLANT ORIGIN
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 21 p., 84 ref.
LA sl AL sl/en
AB The development of recombinant DNA technology has opened new possibilities in many areas with a particularly large impact on agriculture. The new GM crops represent many advantages and solutions to the problems that concern us in the 21st century. At the same time, questions have arisen regarding potential risks associated with GM crops, both for humans and for other organisms, as well as the environment. The regulations governing GMOs vary greatly between countries. While the European Union is very reticent about GM crops, the US is a leading country in development and commercialization of GM crops. GM plants are the subject of many researches and the discoveries of these differ greatly. This is one of the reasons why the public opinion on GM plants is still unfavorable. Despite public opposition, the cultivation of GM plants is increasing, and with the introduction of genome editing techniques, the number of applications is likely to increase even further. For example, genome editing with the CRISPR method has great potential, as it allows for more precise modifications with less money invested.
However, the use of new genetic techniques will also depend heavily on public opinion, as it alone has a major impact on regulation of GMOs.
V
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI VI
1 UVOD ... 1
2 RAZLIČNI PRISTOPI ŽLAHTNJENJA RASTLIN IN NJIHOVA REGULACIJA ... 1
2.1 RAZVOJ ŽLAHTNJENJA ... 1
2.2 DEFINICIJA GMO OZIROMA GM RASTLINE ... 2
2.2.1 Sodobna biotehnologija ... 2
2.3 OBLIKOVANJE REGULATIVE GLEDE GMO ... 2
2.3.1 Prihod tehnik preurejanja genoma ... 3
2.4 REGULATIVA GLEDE GMO V EVROPSKI UNIJI ... 3
2.5 REGULATIVA GLEDE GMO V ZDA ... 4
2.6 POSLEDICE RAZLIK V REGULATIVI ... 4
3 VARNOST IN PROBLEMATIKA GENETSKO MODIFICIRANIH RASTLIN 5 3.1 ZDRAVSTVENA TVEGANJA ... 5
3.1.1 Kontroverzne raziskave o škodljivih učinkih GM živil ... 6
3.1.2 Alergenost GM živil ... 7
3.1.3 Preskok genov za odpornost na antibiotike iz rastlin na bakterije ... 7
3.1.4 Prenos DNA iz GM živil v organizme, ki jih zauživajo ... 7
3.1.5 Dolgoročne študije GM rastlin ... 8
3.2 OKOLJSKA TVEGANJA ... 8
3.2.1 Preskok genov iz GMO v druge rastline ustvari superplevele (ang. superweeds) . 9 3.2.2 Evolucija odpornih škodljivcev (ang. superbugs) ... 9
3.2.3 Kultivacija GMO poveča uporabo fitofarmacevtskih sredstev ... 9
3.2.4 Toksičnost Bt proteina za netarčne organizme ... 9
3.2.5 Vpliv peloda GM na metulje monarhe ... 10
3.2.6 Ukrepi za zmanjševanje okoljskih tveganj ... 10
3.2 MONOPOL MULTINACIONALK ... 10
3.3 SLEDLJIVOST IN OZNAČEVANJE ... 11
4 PRILOŽNOSTI, KI JIH ODPIRAJO GMO V POLJEDELSTVU ... 12
5 JAVNO MNENJE ... 12
5.1 RAZLOGI ZA NASPROTOVANJE GM ŽIVILOM ... 13
5.2 RAZISKAVE ODNOSA POTROŠNIKOV DO GM ŽIVIL ... 13
5.3 RAST GOJENJA GM POLJŠČIN KLJUB NENAKLONJENOSTI ŠTEVILNIH ... 14
6 ZAKLJUČEK ... 15
7 VIRI ... 16
VI
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI GM, GS genetsko modificiran, genetsko spremenjen
GMO, GSO genetsko modificiran organizem, genetsko spremenjen organizem DNA deoksiribonukleinska kislina
LMO živ spremenjen organizem (ang. living modified organism) NBTs nove tehnike žlahtnjenja (ang. new breeding technologies) SDN mestnospecifične nukleaze (ang. site directed nukleases) ZFNs nukleaze cinkovih prstov (ang. zinc-finger nucleases)
TALENs nukleaze TAL efektorjev (ang. transcription activator-like effector nucleases)
CRISPR gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev (ang.
clustered regularly interspaced short palindromic repeats) EU Evropska unija (ang. European Union)
CJEU Sodišče Evropske unije (ang. Court of Justice of the European Union) VIB Vlaams Instituut voor Biotechnologie
ZDA Združene države Amerike
FDA U.S. Food and Drug Administration EPA U.S. Environmental Protection Agency USDA U.S. Department of Agriculture
APHIS Animal and Plant Health Inspection Service RNA Ribonukleinska kislina
GE gensko urejanje (ang, gene edited, genome edited) NK603, MON810 kodi transgenih dogodkov (ang. transgene events)
Bt Bacillus thuringiensis
1 1 UVOD
Genetska modifikacija opisuje uporabo genske tehnologije, s katero lahko spremenimo genetski zapis živih organizmov, kot so živali, rastline in mikroorganizmi. Kombiniranje oz.
vnašanje genov iz različnih organizmov je poznano pod izrazom rekombinantna DNA tehnologija. Organizmi, ki jih pridobimo v tem procesu, pa se imenujejo genetsko modificirani oz. genetsko spremenjeni organizmi (GM, GS, GMO, GSO) ali transgeni organizmi (Bawa in Anilakumar, 2013).
V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na področje genetskega spreminjanja kmetijskih rastlin, pri katerih so modifikacije trenutno večinoma povezane z izboljšanjem odpornosti na razne bolezni, škodljivce in s toleranco na herbicide (Domingo, 2016). Glavne transgene poljščine, ki se danes komercialno gojijo, so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica.
Delež ostalih poljščin predstavlja zelo majhen odstotek, čeprav se v zadnjem času pojavljajo poljščine z zelo zanimivimi vnesenimi lastnostmi, kar bo verjetno doprineslo k večjemu deležu njihovega gojenja. Tak primer je npr. riž s povečanim deležem železa in vitaminov, ki lahko pripomore k izkoreninjenju kronične slabe prehranjenosti v azijskih državah, ter poljščine, ki uspešno kljubujejo suši. V zadnjih letih pa se postavlja tudi vprašanje glede poljščin, pridobljenih s tehnikami preurejanja genoma (ang. genome editing). Tehnologije genskega spreminjanja in preurejanja rastlinskih genomov ponujajo neslutene možnosti za doseganje izzivov kmetijstva in človekovega obstoja v 21. stoletju. Vendar, kot vse nove tehnologije, tudi te postavljajo vprašanja glede možnih negativnih vplivov na okolje in druge organizme (Bawa in Anilakumar, 2013).
Namen diplomskega dela je prikazati glavna vprašanja, ki se nanašajo na varnost genetsko spremenjenih živil rastlinskega izvora. Predstavljena bodo okoljska in zdravstvena tveganja, ki se jih ob uporabi GM tehnologije omenja. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede označevanja, sledljivosti in monopola multinacionalk.
Poleg morebitnih tveganj, povezanih z genetsko spremenjenimi živili, pa ima na regulacijo tega področja velik vpliv tudi javno mnenje, zato se bomo v diplomskem delu osredotočili tudi na to. Zaradi številnih polemik glede genetsko spremenjenih organizmov in močnega nasprotovanja nekaterih potrošnikov številne države še vedno prepovedujejo gojenje genetsko spremenjenih rastlin (Weimer, 2015). Diplomsko delo naj služi kot krajši povzetek strokovne literature o genetsko spremenjenih živilih in bralcu zagotovi osnovne informacije za lažjo lastno presojo te kontroverzne teme.
2 RAZLIČNI PRISTOPI ŽLAHTNJENJA RASTLIN IN NJIHOVA REGULACIJA 2.1 RAZVOJ ŽLAHTNJENJA
Lahko bi rekli, da se je žlahtnjenje rastlin pričelo pred približno 13 000 leti, ko smo ljudje začeli gojiti prve rastline in izbirati tiste z najbolj željenimi lastnostmi (Balter, 2007). Po letu 1900, ko so bili potrjeni izsledki raziskav Gregorja Mendla na področju genetike, se je začel tudi razvoj znanstvenih žlahtniteljskih metod. Tekom 20. stoletja so tako razvili številne nove sorte z večjim donosom, boljšo kvaliteto in različnimi odpornostmi (Bradshaw, 2017).
2
V 21. stoletju pa se soočamo z izzivi, ki jih obstoječe sorte težko premagajo. Podnebne spremembe, naraščanje pomanjkanja vode in vse manj primernih obdelovalnih površin so le nekateri izzivi, s katerimi se soočajo kmetje (Stamp in Visser, 2012). Na gojenje rastlin pa bodo imeli vpliv tudi različni socialno-ekonomski faktorji, kot so naraščajoče povpraševanje po hrani zaradi povečevanja populacije ljudi, pa tudi dejavniki, kot je denimo spreminjanje prehranskih navad (vpliv na vrsto, količino in kvaliteto zahtevane hrane). “Klasično”
žlahtnjenje je omejeno s številnimi biološkimi ovirami, kot je npr. pomanjkanje primernih alelov, zato se kaže potreba po novih žlahtniteljskih metodah, med katerimi izstopajo prav genetske modifikacije (Lassoued in sod., 2019a). Znanstveniki so leta 1973 uspeli ustvariti prvo rekombinatno DNA molekulo (Khan in sod., 2016). Danes poznamo številne mehanizme prenosa DNA, pa tudi dokaze, da se transformacija DNA dogaja v naravi sami. Primer je mehanizem prenosa antibiotske odpornosti pri patogenih bakterijah (Bawa in Anilakumar, 2013) ali nedavno odkriti primer naravne transformacije sladkega krompirja z Agrobacterium tumefaciens (Kyndt in sod., 2015).
2.2 DEFINICIJA GMO OZIROMA GM RASTLINE
Ker se tudi v naravi dogajajo transformacije DNA, so morale države najprej definirati, kaj sploh je genetsko modificirana rastlina. Definicija GMO oziroma GM rastline je zapisana v razdelku “Living modified organism” tretjega člena Kartagenskega protokola o biološki varnosti (Cartagena protocol …, 2000). To je mednarodni sporazum, katerega cilj je varno ravnanje, transport in uporaba ti. živih spremenjenih organizmov (LMO) (Turnbull in sod., 2021). Protokol definira, da je rastlina genetsko modificirana, če izpolnjuje dve zahtevi (Cartagena protocol …, 2000):
1) Rastlina vsebuje novo kombinacijo genetskega materiala,
2) Nova kombinacija je bila ustvarjena z uporabo sodobne biotehnologije.
2.2.1 Sodobna biotehnologija
Sodobna biotehnologija je pravno opredeljena kot aplikacija bodisi in vitro tehnik nukleinskih kislin, kar vključuje metode rekombinantne DNA in neposredno injiciranje nukleinske kisline v celice ali organele, ali pa fuzijo celic zunaj taksonomske družine (Cartagena Protocol …, 2000). Pravna definicija moderne biotehnologije v Kartagenskem protokolu je bila sredstvo za jasno ločevanje nekaterih novejših biotehnoloških tehnik od drugih tehnik, ki so veljale za bolj tradicionalne. To so predvsem žlahtnjenje, selekcija in konvencionalne tehnike mutageneze (Mackenzie in sod., 2003). Tako je bilo znotraj 250 rastlinskih vrst registriranih več kot 3300 sort z novimi fenotipi, ustvarjenimi z uporabo kemijskih mutagenov in sevanja.
In čeprav so te, z mutagenezo razvite rastline, izpolnjevale prvo zahtevo definicije GMO (vsebovale so namreč novo kombinacijo genetskega materiala), niso izpolnjevale druge zahteve, ker je bila metoda v uporabi že pred uvedbo metod rekombinatne DNA in torej nova kombinacija ni bila uvedena z uporabo sodobne biotehnologije (Bado in sod., 2015).
2.3 OBLIKOVANJE REGULATIVE GLEDE GMO
Opredelitev GMO v Kartagenskem protokolu je postala mednarodno vodilo za posamezne države in njihove vlade pri oblikovanju zakonodaje o biološki varnosti. Večina držav v svoji zakonodaji glede GMO uporablja zgornjo definicijo ali njeno različico (Turnbull in sod.,
3
2021). V Uradnem listu republike Slovenije je v Zakonu o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (2005) zapisana naslednja definicija: “Gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo”.
2.3.1 Prihod tehnik preurejanja genoma
Zakonodaja posameznih držav posledično določa ocene tveganja in strategije upravljanja za sproščanje in komercializacijo GM pridelkov. Med posameznimi državami po svetu obstajajo na tem področju velike razlike, ki so se še povečala s prihodom ti. novih tehnik žlahtnjenja (ang. new breeding technologies, NBTs), kot so tehnike preurejanja genoma (ang. gene editing, genome editing). Tehnike preurejanja genoma uporabljajo mestnospecifične nukleaze (ang. site directed nukleases, SDN) za natančne reze na tarčnem odseku DNA (Metje-Sprink in sod., 2019). Te tehnike preurejanja genoma omogočajo natančno poseganje v genom z ali brez integracije transgena (Gaj in sod, 2016). Trenutno poznamo pet tehnik preurejanja genoma (Metje-Sprink in sod., 2019):
z oligonukleotidom posredovana mutageneza (ang. oligonucleotide directed mutagenesis, ODM),
nukleaze cinkovih prstov (ang. zinc-finger nucleases, ZFNs),
meganukleaze (ang. meganucleases),
nukleaze TAL efektorjev (ang. transcription activator-like effector nucleases, TALENs),
CRISPR/CAS9 (ang. clustered regularly interspaced short palindromic repeats).
Tehnike preurejanja genoma lahko naredijo modifikacije, identične tistim, ki nastanejo pri klasičnem žlahtnjenju, pri induciranih ali naravnih mutacijah. Sorte z enakimi fenotipi so tako lahko ustvarjene s klasičnim žlahtnjenjem (npr. z mutagenezo) ali pa s tehnikami genskega preurejanja (npr. Crispr/Cas9) (Grohmann in sod., 2019). Čeprav se tako nastale sorte fenotipsko ne razlikujejo, bo v večini držav zanje veljala popolnoma drugačna zakonodaja.
Vseeno pa obstaja možnost, da se uporaba tehnik preurejanja genoma za ustvarjanje izboljšanih sort izogne strogim regulatornim ocenam, ki so povezane s komercializacijo GMO (Pacher in Puchta, 2017).
2.4 REGULATIVA GLEDE GMO V EVROPSKI UNIJI
Kot že omenjeno, se regulativa glede GMO po svetu trenutno zelo razlikuje. Zadržana regulativa v Evropski uniji je v zadnjih 25 letih za gojenje odobrila le dva transgena dogodka (ang. event). Od tega je samo eden, in sicer genetsko spremenjena koruza s kodo MON810, redno gojen v Španiji in na Portugalskem. Ko telo EU odobri neko GM poljščino za gojenje, direktiva 2001/18/EC članicam EU omogoča prepoved gojenja na njihovem ozemlju (Hundleby in Harwood, 2019). Prijavitelji morajo tudi predložiti obsežne podatke za oceno varnosti, zato so odobritve GMO časovno in stroškovno zahtevne. V EU odobritev GM rastline stane približno 11 do 17 milijonov EUR in v povprečju traja 6 let (Menz in sod., 2020). Kljub vsemu je več poljščin že odobrenih za hrano, krmo in drugo uporabo (ne sme pa se jih gojiti) (EUginius, 2021).
4
Sodišče Evropske unije (CJEU) je julija 2018 podalo tudi odločitev glede direktne mutageneze z nepričakovanim izidom za evropske znanstvenike in žlahtnitelje, ki se ukvarjajo s tehnikami genskega preurejanja. Sodba je določila, da se v EU uporablja pravni okvir GMO (2001/18/EC) tudi za produkte, pridobljene s tehnikami genskega preurejanja, kot je npr.
CRISPR/CAS9. Zaradi napovedi te zakonodaje so znanstveniki postali glasnejši glede dolgoročnih vplivov te sodbe na raziskave in razvoj sort poljščin v EU (Lassoued in sod., 2019a). Znanstveniki, ki zastopajo več kot 80 znanstvenih centrov in inštitucij po Evropi, so tako napisali tudi peticijo, v kateri pozivajo Evropsko komisijo, naj pri oceni sort uporabi znanstveno utemeljene predpise (VIB, 2018). Svet Evropske unije je predlagal, da se odločitev in proučitev statusa o novih tehnikah preurejanja genoma preloži do aprila 2021.
Komisija je 29. aprila 2021 objavila svoje študije. Za rastline, proizvedene s tarčno mutagenezo, nameravajo sprožiti politične ukrepe, ki bodo vključevali ocene učinkov in javno posvetovanje. Cilj je sorazmeren regulativni nadzor, ki bo ohranil visoko raven varnosti ter omogočil pravične, zdrave in okolju prijazne živilske sisteme. Nadaljnje odločitve glede tehnik genskega preurejanja tako še sprejemajo (European Commission, 2021).
2.5 REGULATIVA GLEDE GMO V ZDA
Združene države Amerike veljajo za vodilne v razvoju in komercializaciji GM pridelkov in si lastijo do 30 % svetovnega tržnega deleža v kmetijski biotehnologiji (Report Linker, 2020).
Za razliko od večine držav ZDA nimajo posebnega splošnega zveznega zakona o ureditvi GMO. Na novo razviti GM produkti so usmerjeni v specializirane regulatorne organe v okviru
“Coordinated Framework for Regulation of Biotechnology”. To pomeni, da so GM produkti obravnavani pod enakimi zakoni o zdravju, varnosti in okolju kot konvencionalni produkti.
Podobne produkte tako obravnavajo podobne agencije. Ocena novih gensko spremenjenih rastlinskih produktov poteka v skladu z različnimi zakonodajami in agencijami, med drugimi U.S. Food and Drug Administration (FDA), U.S. Environmental Protection Agency (EPA) in U.S. Department of Agriculture (USDA) (Turnbull in sod., 2021).
Rastlinskemu produktu je lahko dodeljen reguliran ali nereguliran status. Slednji omogoča gojenje, uvoz in transport brez regulativnega nadzora s strani Animal and Plant Health Inspection Service (APHIS). Poudariti je potrebno, da to velja le za gojenje in transport. Če je GM rastlina namenjena uporabi za hrano, potem FDA vodi oceno varnosti za GM živilski produkt. V letu 2020 je imelo 128 GM rastlinskih sort nereguliran status, ker niso vsebovale tuje DNA iz bakterij, plesni, insektov ali virusov (Turnbull in sod., 2021). V letu 2016 je tudi gliva šampinjon (Agaricus bisporus) z upočasnjenim rjavenjem, ustvarjena s Crispr/Cas9 metodo, prejela nereguliran status. Od takrat je na trg vstopilo še več takšnih produktov, npr.
soja CalynoTM (soja z visokim deležem oleinske kisline), SU Canola (oljna ogrščica z odpornostjo na herbicide), voščena koruza in drugi (Lassoued in sod. 2019b).
2.6 POSLEDICE RAZLIK V REGULATIVI
Med državami so torej velike razlike v regulativi, kar bi lahko v prihodnjih letih povzročilo težave v mednarodni trgovini. V različnih državah izvoznicah bo namreč prišlo do sproščanja produktov novih tehnik genskega preurejanja, ki ne bodo pod regulativo GMO, medtem ko bodo v državah uvoznicah lahko ti isti produkti spadali pod GMO regulativo (Menz in sod., 2020). Potrebna bi bila torej večja prilagodljivost zakonov, ki bi lahko vodila v harmonizacijo
5
regulative in tudi lažje upoštevanje dotoka vedno novih znanstvenih raziskav (Turnbull in sod., 2021).
Vladni zakonodajalci si prizadevajo za sprejemanje predpisov, ki varujejo državljane, družbo in okolje. Na te cilje naj bi bili osredotočeni tudi predpisi, ki veljajo za rastline, namenjene hrani, krmi in industriji (Turnbull in sod., 2021). Zakaj potem prihaja do takšnih razlik v regulativi glede GMO? Težava je v tem, da je različna razlaga tveganj bolj politična kot tehnična. V naslednjem poglavju se bomo tako posvetili varnosti in problematiki GM rastlin, pridobljenih s postopki transgeneze.
3 VARNOST IN PROBLEMATIKA GENETSKO MODIFICIRANIH RASTLIN Zaradi izkazanega zanimanja, predvsem pa nasprotovanja potrošnikov GM živilom rastlinskega izvora, so ta postala del številnih raziskav raziskovalnih skupin po svetu.
Odpirajo se predvsem debate o varnosti GM živil za zdravje, okoljskih vplivih GM poljščin, sledljivosti GM produktov in njihovemu označevanju ter morebitnemu monopolu multinacionalk z GM produkti (Bawa in Anilakumar, 2013).
3.1 ZDRAVSTVENA TVEGANJA
Največja skrb, povezana z GM živili, je ta, da imajo škodljive učinke na človeško telo in predstavljajo zdravstveno tveganje (Bawa in Anilakumar, 2013). Tveganja za zdravje zadevajo predvsem toksine, alergene in genetske nevarnosti. Mehanizem tveganja lahko razdelimo v 3 kategorije. Tveganje zaradi samih vstavljenih genov in njihovih ekspresijskih produktov, sekundarni in pleiotropni učinki genske ekspresije vstavljenih genov ali pa insercijska mutageneza, ki je posledica te integracije genov (Conner in Jacobs 1999).
V prvi kategoriji prenešen gen sam po sebi ne ogroža zdravja. Lahko pa se zgodi, da produkt tega vstavljenega gena predstavlja tveganje. Sintetizira se namreč lahko nov protein z neznanimi alergenimi ali toksičnimi učinki. Primer je GM fižol s povečano vsebnostjo cisteina in metionina, za katerega se je izkazalo, da je protein transgena zelo alergen (Butler in Reichhardt 1999). Maryanski (1997, cit. po Bawa in Anilakumar, 2013) je tako že leta 1997 poudaril, da je pri GM živilih, ki vsebujejo gene iz znanih alergenov, kot so mleko, jajca, oreščki, pšenica, stročnice, ribe, mehkužci in raki, potrebna večja pozornost. Proizvode transgenega produkta je običajno možno predhodno identificirati in tako oceniti učinke alergenosti pa tudi toksičnosti že pred sprostitvijo na trg (Bawa in Anilakumar, 2013).
Več skrbi vzbujajo sekundarni in pleiotropni učinki. Primer so transgeni, ki kodirajo encim, ki spreminja biokemične poti in tako vpliva na povečanje ali zmanjšanje količine nekaterih sinteznih produktov (Conner in Jacobs, 1999). Te spremembe so lahko najbolj nevarne, saj bi lahko povečale koncentracije toksinov. Ocenjevanje toksičnosti pa je zahtevno zaradi pomanjkanja živalskih modelov. Med eksperimentalnimi skupinami živali obstaja tudi veliko razlik, poleg tega pa je živalim težko zagotoviti ustrezne količine GM hrane za dosego rezultatov, ki bi bili primerljivi z učinki pri ljudeh (Butler in Reichhardt, 1999).
Insercijska mutageneza lahko moti ali spremeni ekspresijo ostalih genov v rastlini. Naključna
6
mutacija lahko povzroči inaktivacijo endogenih genov. Poleg tega lahko ustvari fuzijske proteine iz rastlinske DNA in vstavljene DNA. Večina teh genov sicer ustvari nesmiselne produkte ali pa so take rastline pri selekciji poljščin izločene zaradi neustreznega videza.
Največ skrbi pa vzbuja aktivacija ali povečano izražanje tihih ali nizko izraženih genov.
Posledica je možnost aktivacije genov, ki kodirajo encime, vključene v biokemijske poti proizvodnje toksičnih sekundarnih spojin (Conner in Jacobs, 1999).
3.1.1 Kontroverzne raziskave o škodljivih učinkih GM živil
Od leta 1994, ko je bila odobrena prva GM rastlina (paradižnik z upočasnjenim zorenjem), je bilo objavljenih mnogo raziskav glede varnosti GM živil. Največ zanimanja so, razumljivo, vzbujale študije, ki so kazale na njihovo nevarnost. Tako je septembra 2012 članek Seralinija prejel ogromno pozornosti javnosti. Po navedbah članka naj bi Monsantova GM koruza NK603 povzročala tumorje pri podganah, ki so bile s koruzo hranjene dve leti (Séralini in sod., 2012). Noben drug eksperiment s to koruzo ni pokazal takšnih rezultatov. Kasnejše analize so pokazale, da so bile podgane, uporabljene v raziskavi, podvržene razvoju tumorjev in bi nekatere v dveh letih razvile tumor tudi, če bi bile hranjene z otroško hrano. Poleg tega je avtor v eksperimentu uporabil samo 10 podgan, kar je bistveno premajhen vzorec.
Francoska akademija znanosti je tako Seralinijevo študijo označila kot znanstveno neustrezno.
Prav tako je novembra 2013 revija, ki je objavila članek, tega tudi umaknila. Kancerogenost GM ni bila potrjena še v nobeni znanstveni raziskavi (Bohanec in Alkalaj, 2016).
Veliko medijske pozornosti je prejel tudi članek o GM krompirju, ki povzroča škodo v prebavnem traktu podgan, na katerih je bil krompir testiran (Ewen in Pusztai, 1999). Testiran krompir je bil še v razvojni stopnji. Podjetje je z namenom zbiranja podatkov, pred odločitvijo o primernosti za komercializacijo, krompir poslalo na testiranje. Krompir tudi ni imel nobenega nepredvidenega toksina, temveč višjo koncentracijo znanega toksina, lektina, ki pa se ob kuhanju razgradi. Osnovni namen testiranja je bil oceniti vpliv kuhanega krompirja na prebavni trakt podgan in preveriti, ali se vsebnost lektina pri kuhanju dovolj zmanjša.
Prisotnost lektina pa bi dodatno zaščitila krompir pred škodljivci, kot je to npr. znano pri fižolu (Bohanec in Alkalaj, 2016). Prestižna Kraljeva družba (ang. Royal Society) je ob pregledu Pusztaijevega in Ewenovega dela odkrila številne napake in označila, da študija ne more imeti nobenega resnega zaključka (Royal Society, 1999).
Na potencialno škodljivost GM krompirja sta opozorila tudi Fares in El Sayed (1998). Pri hranjenju mišk z GM krompirjem, preoblikovanim z Bacillus thuringiensis var. kurstaki Cry1 toksinom, sta opazila blage spremembe v mikroskopski strukturi različnih celičnih struktur ileuma mišk. Siegel (2001) izpostavlja, da je rezultate te študije težko interpretirati. Prvič zato, ker je možno, da je njun izolat produciral beta eksotoksin in ne delta endotoksina.
Drugič, avtorja nista navedla ne števila spor ne količine insekticidnega kristala. Poleg tega so številne študije, opravljene z namenom registracije Bt produktov, vključevale mikroskopska patološka opazovanja in niso odkrile nobenih pomembnih sprememb.
Ermakova (2006) je predstavila rezultate raziskave, ki kažejo na škodljive učinke GM soje. Ta naj bi povzročala smrt mladih podgan, zavirala njihovo rast in povzročala sterilnost. Nobena kasnejša raziskava ni ponovila rezultatov, poleg tega pa so znanstveniki ob pregledu raziskave opazili številne pomanjkljivosti, med njimi tudi zelo slabo skrb za živali (Bohanec in Alkalaj,
7 2016).
3.1.2 Alergenost GM živil
Kako pa je z alergenostjo GM živil? Ko je gen prenesen iz rastline z znano alergenostjo, seveda obstaja tveganje, da bo tudi nova GM poljščina alergena. Je pa z uporabo in vitro testov kot sta RAST (ang. radioallergosorbent test) in imunobloting, s serumi posameznikov, občutljivih na originalno poljščino, enostavno ugotoviti alergenost GM produkta (Bawa in Anilakumar, 2013). To je bilo demonstrirano pri GM soji z izražanjem proteinov brazilskega oreščka (Nordlee in sod., 1996) in pri GM krompirju z ekspresijo genov beljakovine trske (Noteborn in sod., 1995). S serumi alergikov so namreč pravočasno odkrili alergenost GM produktov. Ko gre za prenos znanega alergena v GM poljščino, se torej tveganju lahko izognemo z in vitro testi, upoštevanjem fizikalno-kemijskih lastnosti proteinov in upoštevanjem podatkovne baze alergenov. Obstaja pa tudi možnost, da se ustvari neoalergen, na katerega je del populacije preobčutljiv. Takšne dogodke je bistveno težje predvideti in čeprav je teoretično možno, da z GM tehnologijo ustvarijo neoalergen, tveganje ni prav nič večje kot pri drugih, splošno sprejetih metodah v živilski industriji (Lack, 2002).
GM rastline pa nam lahko v zvezi z alergeni celo pomagajo, saj je nekatere znane gene za alergene (in tudi toksine) iz rastlin mogoče odstraniti s pomočjo genetske manipulacije (Morandini, 2010). Obstajajo že soja brez dominantnega alergena (Herman in sod., 2003), indijski oreščki z zmanjšano alergenostjo (Dodo in sod., 2008), paradižnik z manjšo alergenostjo (Le in sod., 2006) in mnogi drugi. V prihodnjih letih lahko pričakujemo, da bodo iz ustvarjenih rastlinskih produktov že odstranili večino znanih alergenov, predvsem z uporabo RNA interferenčne (RNAi) tehnologije utišanja (Bohanec in Alkalaj, 2016).
3.1.3 Preskok genov za odpornost na antibiotike iz rastlin na bakterije
Naslednja skrb je, da bi geni za odpornost na antibiotike, dodani rastlinam, preskočili na bakterije in bi ta genska mobilnost ogrozila klinično uporabo antibiotikov. Tveganje za uspešen prenos gena za odpornost iz GM rastline na patogeno bakterijo je zanemarljivo, do danes namreč ne poznamo niti enega primera tovrstnega dogodka. Mehanizma, ki bi posredoval prenos gena iz rastline na bakterijo, ne poznamo. Poleg tega pa so odpornostni geni, uporabljeni v GM rastlinah, “stari” odpornostni geni, ki so v večini že ogrozili uporabo ustreznega antibiotika v kliničnem okolju in so jih zato tam že zamenjali alternativni antibiotiki. Če pa smatramo prenos gena za odpornost na antibiotike kot možen dogodek, moramo vedeti, da so te odpornosti že prisotne med bakterijami. Med slednjimi pa so metode prenosa genov znane in to predstavlja bistveno večjo tveganje (Bennett in sod, 2004).
Pomembno je tudi poudariti, da, vsaj v Evropi, gene za odpornost na antibiotike vsebujejo samo starejše GM rastline, pri novejših pa se že uporablja druge selektivne gene (Bohanec in Alkalaj, 2016).
3.1.4 Prenos DNA iz GM živil v organizme, ki jih zauživajo
Nasprotnike GMO skrbi tudi, da bi se DNA iz GM živil prenesla v ljudi, ki uživajo tako hrano. Spisák in sod. (2013) so res ugotovili, da lahko v krvi najdemo gene, ki smo jih zaužili s hrano. Njihova študija je sprožila mnoge odzive, saj je znano, da je DNA kemijsko dokaj
8
nestabilna in se razgradi v rahlo kislem okolju (Lindahl, 1993). Četudi pa so geni hrane prisotni v krvi, to še ne pomeni, da so se vgradili v človeško gensko strukturo. Verjetnost takšnega horizontalnega prenosa je zelo majhna, poleg tega pa bi se na enak način lahko prenesli tudi geni ne-GM živil (Bohanec in Alkalaj, 2016). Horizontalni prenos na živali, hranjene z GM krmo, je prav tako redek. Pri hranjenju prašičev z GM koruzo so sicer odkrili transgeno DNA v želodcu, ni pa bila odkrita v vzorcih debelega črevesa, belih krvnih celic, plazme, jeter ali mišic. Rezultati študije kažejo, da se je transgen začel razgrajevati v želodcu in ga v debelem črevesu ni bilo več moč zaznati (Beagle in sod., 2006). Študije o morebitnih škodljivih učinkih GM krme so tudi pokazale, da ni bistvenih razlik v varnosti in hranilni vrednosti krme, ki vsebuje dele GM rastlin (Gerhard in sod., 2005).
3.1.5 Dolgoročne študije GM rastlin
Pogost argument v povezavi z varnostjo GM rastlin je tudi, da ni dovolj študij dolgoročnih vplivov, ter da so 90 dnevni testi, potrebni za njihovo odobritev, prekratki. Študij dolgoročnih vplivov pa je v resnici vedno več, poleg tega v več kot 20 letih uporabe GM rastlin ni bilo dokazanega nobenega škodljivega učinka na ljudi, živali ali okolje (Bohanec in Alkalaj, 2016). Številne države vodijo tudi programe monitoringa po odobritvi GMO. Obenem sodijo GMO med najbolj raziskane subjekte v znanosti (Wendel in Entine, 2013). Snell in sod.
(2012) so denimo izvedli pregled 12 dolgoročnih študij (njihova izvedba je trajala najmanj 90 dni in do 2 leti) in 12 večgeneracijskih študij (vključevale so 2 do 5 generacij) učinkov prehrane z GM koruzo, krompirjem, sojo, rižem ali tritikalo na zdravje živali. V študijah so bili številni parametri preučeni z biokemijskimi analizami, histološkim pregledom določenih organov, hematologijo in detekcijo transgene DNA. Rezultati nobene izmed 24 študij ne kažejo na nevarnosti za zdravje ali na splošno. Seveda so bile opažene nekatere majhne razlike, vendar so bile vse znotraj normalnega območja variacij obravnavanega parametra in niso imele biološkega ali toksikološkega pomena.
Vidimo torej lahko, da se z GMO povezujejo številna zdravstvena tveganja, za kar pa ne obstajajo ustrezni znanstveni dokazi. Po drugi strani pa obstaja mnogo raziskav, ki kažejo na varnost GMO izdelkov. Študije, ki so kazale drugače, so bile zaradi raznih pomanjkljivosti pri izvedbi večinoma zavržene.
3.2 OKOLJSKA TVEGANJA
Okoljska tveganja so naslednja tematika, ki jo pogosto srečujemo v povezavi s sproščanjem GM rastlin. Dolgoročni vpliv novega GMO na okolje je težko raziskati in predvideti preden je le ta komercializiran, zato je potreben previden pristop. Tveganja za okolje lahko nastanejo, ko (Snow in sod., 2005):
nimamo predhodnih izkušenj s kombinacijo vstavljene lastnosti in gostitelja,
se GMO širi brez človekovega posredovanja,
obstaja možnost genetskega prenosa med transformiranim organizmom in neudomačenimi organizmi (avtohtono biosfero),
nova lastnost GM rastlini daje prednost pred naravnimi vrstami v okolju.
Možni negativni učinki na okolje so: ustvarjanje novih in bolj odpornih škodljivcev ter patogenov, poslabšanje stanja že obstoječih škodljivcev preko hibridizacije s sorodnimi
9
transgenimi rastlinami, škodljivost za netarčne vrste, npr. talne organizme, žuželke, ptice in druge živali, moteči učinki na biotske skupnosti ter nepopravljive spremembe raznolikosti vrst ali genetske diverzitete znotraj vrst (Snow in sod., 2005). Podrobneje bomo pregledali tveganja, ki so pri GM poljščinah najbolj obravnavana.
3.2.1 Preskok genov iz GMO v druge rastline ustvari superplevele (ang. superweeds) Da bi nek nov gen, prenesen iz GMO, ustvaril superplevel, ki bi zaviral druge rastline, je teoretično možno, toda zelo malo verjetno. Potrebno se je zavedati, da superpleveli že obstajajo in so nastali po naravni poti s selekcijskim pritiskom. Kompeticija rastlin in tudi superplevelov samih pa vzdržuje ravnotežje med agresivnimi rastlinami. Ustvarjanje superplevelov, odpornih na herbicide, pa najlažje omejimo z ustreznim kmetovanjem; to pomeni ustrezne rotacije poljščin in ustrezni fitofarmacevtski načrti (Bohanec in Alkalaj, 2016).
3.2.2 Evolucija odpornih škodljivcev (ang. superbugs)
Ko je prisoten velik selekcijski pritisk, bo to povzročilo razvoj odpornih insektov. Tako se lahko izniči učinek transgenov z odpornostjo proti škodljivcem (Steinbrecher 1996). Z izgubo odpornosti se lahko v primeru GM poljščin borimo na dva načina: z območjem zatočišča (ang. refuge zone) in z vstavljanjem več kot enega gena za odpornost oz. pirimidenjem odpornostnih genov (Bohanec in Alkalaj, 2016).
3.2.3 Kultivacija GMO poveča uporabo fitofarmacevtskih sredstev
Pogosto je citiran članek Benbrooka, ki navaja, da je tehnologija na herbicide in škodljivce odpornih poljščin v letih 1996-2011 v ZDA vodila v povečanje uporabe herbicidov za 239 milijonov kg. Tudi skupna uporaba insekticidov se je povečala, in sicer za približno 7 %, na poljih z Bt poljščinami pa se je uporaba insekticidov znižala za 56 milijonov kg (Benbrook, 2012). Tudi poročilo Fernandez-Cornejo in sod. (2014) navaja, da uporaba insekticidov od leta 1986 ostaja približno enaka. Uporaba herbicidov pa se je povečala, kar pa je najbolj povezano z večanjem pridelka. Klümper in Qaim (2014) sta preverila vpliv GM poljščin na obseg uporabe fitofarmacevtskih sredstev na osnovi člankov, objavljenih med letoma 1996 in 2014. Ugotovila sta, da je kultivacija GM poljščin v primerjavi z ne-GM poljščinami zmanjšala obseg uporabe pesticidov ter povečala pridelek in dobiček.
3.2.4 Toksičnost Bt proteina za netarčne organizme
Ob začetku uporabe Bt poljščin so se pojavljala vprašanja o vplivu Cry Bt proteinov na netarčne organizme. Do danes se Bt proteine varno uporablja in uživa že več desetletij. Raven Bt proteinov v GM poljščinah je nizka in se pogosto še dodatno zniža pri obdelavi hrane.
Obsežno testiranje Bt proteinov tudi ni pokazalo nobenih vplivov na netarčne insekte in ostale predstavnike netarčnih živalskih vrst. Varnost Bt poljščin je posledica visoke stopnje taksonomske specifičnosti delovanja Bt proteinov, dosežene s trenutno odobrenimi Bt poljščinami. Uporaba Bt poljščin ima poleg nadzora nekaterih insektov tudi druge koristi.
Mednje sodijo zmanjšana uporaba nekaterih insekticidov, zmanjšanje izpostavljenosti
10
majhnim molekulam insekticidov za njihove aplikatorje in minimiziranje avtomatiziranega škropljenja (Koch in sod., 2015).
3.2.5 Vpliv peloda GM na metulje monarhe
V prestižni reviji Nature so leta 1999 objavili članek, da naj bi pelod GM koruze ubijal ličinke metuljev monarhov (Losey in sod., 1999). Članek je sprožil intenzivne raziskave, ki niso podprle zaključkov Loseyja in sodelavcev (Sears in sod., 2001). Glavni razlog za manjšanje populacije je verjetno zmanjševanje gozdov v Mehiki, kjer monarhi prezimujejo (Kaplan, 2015). Drug razlog pa je verjetno večja uporaba herbicidov, ki uničujejo tudi trave, kamor monarhi ležejo ličinke (Pleasants in Oberhauser, 2012).
3.2.6 Ukrepi za zmanjševanje okoljskih tveganj
Okoljska tveganja so torej prisotna, vendar jih je s pravilnim nadzorom in načrtovanjem mogoče močno zmanjšati. Snow in sod. (2005) predlagajo sledeče ukrepe:
natančno načrtovanje genetskih modifikacij v rastlini in dodajanje modifikacij, ki zmanjšajo okoljska tveganja. Primeri slednjih so sterilnost, zmanjšan fitnes in inducibilna genska ekspresija.
dobro zasnovane študije o tveganjih za okolje ter interdisciplinarno sodelovanje znanstvenikov z različnih področij (biotehnologi, molekularni biologi, ekologi, sistematiki).
monitoring komercialnih GMO po sproščanju. Nekatera tveganja namreč morda niso bila opažena ob prvih preizkušanjih v manjšem obsegu.
3.2 MONOPOL MULTINACIONALK
V letu 2019 so bile štiri največje multinacionalke na področju semen Bayer, Corteva, ChemChina in BASF, ki so skupno kontrolirale 60 % globalnega trga semen. Ko gre za genetske lastnosti, je monopol še bolj izrazit (Hubbard, 2019). Patentiranje GMO ustvarja monopol majhnega števila multinacionalk. Velika semenarska podjetja redno kupujejo manjša podjetja z zanimivi odkritji na področju GMO. Tako ohranjajo in povečujejo svoj delež na trgu in zavirajo razvoj konkurence (Bohanec in Alkalaj, 2016).
Potrebno pa se je zavedati, da so takšni poslovni pristopi prisotni tudi na drugih komercialnih področjih. Tudi sorte, pridobljene s klasičnim žlahtnjenjem, podjetja patentirajo ali drugače intelektualno zaščitijo. Tako ne moremo trditi, da so takšni trendi povezani izključno z GMO.
Kogar skrbi monopol multinacionalk na področju GMO, naj pogleda, kateri operacijski sistem ima na računalniku. Najverjetneje Windows, ki je lastnik več kot 92 % vseh operacijskih sistemov na osebnih računalnikih. Na področju GMO pa obstaja celo nekaj poljščin, ki niso zaščitene s patenti, npr. zlati riž, mavrična papaja, riž z rezistenco na poplave in druge (Bohanec in Alkalaj, 2016).
Nekatere zmoti tudi dejstvo, da teste za registracijo GMO naročijo aplikanti sami. Menijo, da so takšni testi pristranski, pa čeprav jih podjetja naročijo pri neodvisnih laboratorijih, pogosto tudi univerzah. Zagotavljanje ustreznih testov za produkte s strani samih aplikantov pa ni
11
značilno samo za tehnologijo genetskega modificiranja. Enako je tudi na drugih področjih (medicina, avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih aparatov, živilski produkti brez GMO), kjer pa to očitno ne predstavlja težav (Bohanec in Alkalaj, 2016).
3.3 SLEDLJIVOST IN OZNAČEVANJE
Vprašanja v zvezi z GM živili se pojavljajo tudi glede njihove sledljivosti in označevanja.
Pritiski potrošnikov in nevladnih organizacij so sprožili regulatorne pobude glede sledljivosti in označevanja GMO (Lassen in sod, 2002, cit. po Bawa in Anilakumar, 2013). Zahteve po označevanju hrane pa pogosto nimajo znanstvene podlage. Primer so sojina olja z visoko vsebnostjo oleinske kisline, ki so lahko pridobljena s tremi metodami z različnimi regulatornimi posledicami, čeprav imajo končni produkti podobne prehranske vrednosti.
Kljub podobnosti pa želijo nekateri potrošniki imeti olje, pridobljeno iz GM rastline, označeno (Marette in sod., 2021).
Za označevanje hrane in živil, ki vsebujejo GM, so najprej potrebni dobri sistemi sledljivosti.
Sistemi sledljivosti dokumentirajo zgodovino izdelka in lahko služijo tako namenom trženja kot tudi varovanja zdravja. Sistemi ločevanja in ohranjanje identitete omogočajo segregacijo GM in ne-GM produktov “od vil do vilic”, kar so tudi želje nekaterih potrošnikov. Bi pa takšni sistemi imeli posebne tehnične zahteve za vsako stopnjo v živilsko-predelovalni verigi.
Poleg tega je izvedljivost sistemov sledljivosti odvisna tudi od številnih dejavnikov, kot so:
edinstveni identifikatorji za vsak GM produkt, dobre detekcijske metode, stopnja dovoljene kontaminacije in finančni stroški. Napredek je bil dosežen na področju detekcije GM produktov, toda nekatere probleme je še vedno potrebno rešiti. V veliki meri bo to odvisno tudi od mejne vrednosti naključne kontaminacije, ki jo določa zakonodaja (Miraglia in sod., 2004). Vprašanja glede detekcije in sledljivosti GMO pridobivajo globalno pozornost zaradi s tem povezanih socialno-ekonomskih posledic. Razpoložljivost zanesljivih strategij sledljivosti je zelo pomembna, saj lahko poveča zaupanje javnosti v GMO in transparentnost glede GMO (Bawa in Anilakumar, 2013).
Za detekcijo se uporabljajo metode, ki temeljijo na zaznavanju DNA ali proteinov. Trenutne metodologije analize GMO so osredotočajo na eno ali dve tarči: transgeno vstavljeno DNA ali na novo izražen protein. Za večino detekcijskih metod na osnovi DNA je uporabljena verižna reakcija s polimerazo. Za večino metod na osnovi proteinov pa se uporabljajo imuno- encimski testi s protitelesi, ki se vežejo na nov protein. Razvijajo se tudi nove metode, kot so npr. metode na osnovi mikromrež, ki omogočajo istočasno identifikacijo več GMO, prisotnih na globalnem trgu, z enim vzorcem. Uporablja se tudi masna spektroskopija in površinska plazmonska resonanca, nove metode pa se stalno razvijajo zaradi aktualnosti problema.
Izvajanje ustreznih sistemov za sledenje pa zahteva več kot samo tehnična orodja in je tesno povezano z omejitvami glede označevanja. Čim strožje so zahteve za označevanje, tem dražje in težje uresničljive so strategije sledljivosti za izpolnjevanje zahtev. Trenutno zakonodaja EU zahteva označevanje gensko spremenjenih živil, ki vsebujejo zaznavne transgene (Bawa in Anilakumar, 2013). V ZDA pa označevanje gensko spremenjenih izdelkov ni potrebno.
Ameriška zakonodaja zahteva označevanje gensko spremenjenih živil le, če obstaja “bistvena razlika v prehranskih ali varnostnih lastnostih novega živila” (Byrne in sod., 2014).
12
Razprava poteka tudi glede oznak “ne vsebuje GSO” (ang. “does not contain GM”), še posebej v državah, kjer ni potrebna označba vseh GM živil. Medtem ko so nekatere oznake pomembne pri sporočanju alergenov in možnosti intoleranc (npr. oznaka “brez glutena”), se je potrebno izogniti razširjanju nepomembnih oznak, ki še bolj zmedejo potrošnika. Oznaka “ne vsebuje GSO” na določenem produktu namreč ne pomeni, da so gensko spremenjene sestavine prisotne v drugih, sorodnih izdelkih. Mogoče tovrstni izdelki v nobenem primeru ne vsebujejo GMO (Schouteten in sod., 2018).
4 PRILOŽNOSTI, KI JIH ODPIRAJO GMO V POLJEDELSTVU
Veliko današnjih globalno-socialnih tem in izzivov je tesno povezanih s kmetijskim sektorjem. Kmetijska zemljišča so pod pritiskom zaradi širjenja zemljišč za nekmetijsko rabo ter dezertifikacije. Posledično ima pridelava hrane na osnovi gensko spremenjenih organizmov vse pomembnejšo vlogo pri prehranjevanju svetovnega prebivalstva.
Prva generacija GM poljščin se je osredotočala na izboljševanje donosa in razne odpornosti (proti škodljivcem, boleznim, herbicidom idr.), torej predvsem lastnosti, ki neposredno koristijo kmetom (posredno pa tudi nam, potrošnikom). Z razvojem tehnologije pa se je razvoj živil preusmeril v smer obojestranskih koristi, torej koristi tako kmetov kot potrošnikov (Cho in sod., 2020). Zanimivo pa je, da so koristi od GM poljščin imeli tudi kmetje, ki le teh niso gojili. Od uvedbe odpornih GM sort je možno opaziti viden padec pojavnosti nekaterih škodljivcev, kot je npr. koruzna vešča. Zmanjšanje pojavnosti koruzne vešče naj bi imelo koristi v višini 3,2 milijarde dolarjev, od tega pa naj bi imeli za 2,4 milijarde koristi kmetje, ki sploh niso sejali GM sort (Hutchison in sod., 2010).
Uporabnost GM poljščin je res ogromna in obenem zelo raznolika. Obstajajo torej GM rastline odporne na viruse, insekte, nematode, herbicide pa tudi na abiotski stres. Poleg tega poznamo GM rastline s širokim naborom koristnih lastnosti za ljudi, ki jih uživajo. Primeri so GM riž s povečano vsebnostjo vitaminov, železa in cinka, paradižnik s povečano vsebnostjo antocianinov, sojino olje z večjo vsebnostjo oleinske kisline, jabolka, ki ob rezanju ne porjavijo, krompir, pri katerem med cvrtjem nastane manj akrilamida idr. (Bohanec in Alkalaj, 2016). V prihodnosti bodo možne aplikacije tudi sinteza zdravil v hrani, banane, ki proizvajajo človeška cepiva (Kumar in sod., 2005), sadna drevesa in grmi, ki obrodijo leta prej, hrana brez vsebnosti snovi, za katere se pri ljudeh pogosto pojavljajo intolerance, rastline, ki proizvajajo biorazgradljivo plastiko idr. (van Beilen in Yves, 2008; Bawa in Anilakumar, 2013). Čeprav učinkovitost in praktičnost takšnih aplikacij še ni v celoti preizkušena, se bo v naslednjem desetletju razvoj GM produktov še povečal. Raziskovalcem je namreč omogočen vse večji dostop do genskih virov, razvija pa se tudi tehnologija (Bawa in Anilakumar, 2013). Velik potencial ima recimo urejanje genoma s CRISPR metodo.
Različne tehnike, ki temeljijo na konceptih urejanja genoma, ponujajo še več možnosti izboljšav poljščin in tudi z nižjimi stroški (Abdallah in sod., 2015).
5 JAVNO MNENJE
Pa se osredotočimo še na javno mnenje, ki ima v družbi pomembno vlogo. Kot pojasnjuje Dror (1957), je zakon v osnovi odraz vrednot družbe. Dober primer so razvijajoči se zakoni o
13
podnebnih spremembah, ki odražajo skrb glede človekovega vpliva na naravo. Ne preseneča torej, da ima tudi javno mnenje glede GM živil posredno velik vpliv na njihovo regulativo (Lougheed, 2009). Znanstvene, politične in regulatorne izkušnje glede GM tehnologije in gojenja GM rastlin dajejo družbi informacije, na osnovi katerih se razvijajo njene vrednote (Turnbull in sod., 2021). Med razvojem prvih zakonov o biološki varnosti je bilo znanstvenih dokazov bistveno manj kot danes, prav tako je bilo manj tudi raziskav glede vplivov novih poljščin na okolje, zdravje ljudi in živali (Krattiger in Rosemarin, 1994). Po več kot 25 letih poljskih poskusov, gojenja in trgovanja z GM poljščinami je zbranih dokazov in informacij bistveno več (Turnbull in sod., 2021). Kako pa se je spreminjalo javno mnenje in kakšno sploh je javno mnenje glede GM živil?
5.1 RAZLOGI ZA NASPROTOVANJE GM ŽIVILOM
Nekatere verske in kulturne skupine smatrajo GM živila za etično nesprejemljiva. Te skupine pogosto zagovarjajo stališče, da z genskim inženiringom človek posega v naravo in evolucijo na nesprejemljiv način. Nekatere moti tudi ideja prenosa genov v rastline in obratno (Bawa in Anilakumar, 2013). Znanstvena raziskovanja pogosto vplivajo na posameznike in splošno javnost, zato so vprašanja etičnosti na mestu. Potrošniki pa ne nasprotujejo GM živilom samo iz etičnih razlogov, veliko jih je zgolj previdnih do novih živil, saj je njihovo poznavanje GM živil in tehnik biotehnologije omejeno. Najbolj jih skrbi prav varnost živil za zdravje. Te skrbi niso prisotne zgolj na lokalni, temveč tudi na mednarodni ravni (Qaim, 2020). Poleg skrbi za zdravje pa obstaja tudi javno prepričanje, da so organski produkti bolj okolju prijazni in imajo manj ostankov pesticidov (Ureña in sod., 2007). Večina ljudi je tako pripravljena plačati višjo ceno za izdelke, proizvedene z mehansko zaščito pridelkov.
5.2 RAZISKAVE ODNOSA POTROŠNIKOV DO GM ŽIVIL
Potrošniki z odločitvami o nakupih in bojkotom določenih produktov močno vplivajo na sprejetje GM tehnologije. Za razvijalce novih produktov je poznavanje odnosa potrošnikov do novih živil ključnega pomena, zato je veliko raziskovalnih prizadevanj namenjenih oceni odnosa ljudi do GM živil kot tehnologije (Frewer in sod., 2004). Nekaj raziskav bo predstavljenih v nadaljevanju.
Raziskava, ki sta jo Vlontzos in Duquenne (2016) izvedla v EU, je pokazala veliko nezaupanje Evropejcev. Približno 53 % anketirancev je bilo proti GM živilom. Med državami z najmanjšim deležem nasprotnikov so bile Portugalska, Irska, Španija in Finska, države z najvišjim deležem nasprotujočih pa so bile Francija, Danska, Avstrija, Norveška, Madžarska, Ciper, Italija in Grčija.
Raziskava (Popek in Halagarda, 2017) je želela preveriti razlike v odnosu do GM živil med prebivalci Anglije in Poljske. Anglija naj bi predstavljala zahodno Evropo, Poljska pa centralno-vzhodno Evropo. Rezultati so pokazali, da samo 19,83 % anketirancev verjame, da bodo imela GM živila vidne koristi. Poleg tega več kot polovica (52,48 %) anketirancev ni bila seznanjena s tematiko genetskih modifikacij. Večina anketirancev je koristi GM videla v povezavi s podaljšanim rokom uporabnosti in odpornostjo na ekstremne podnebne razmere.
Kar 68,1 % vprašanih je zagovarjalo obvezno označevanje GM živil in 27,69 % anketirancev je imelo do GM negativno stališče. Med odgovori je bila ugotovljena statistično pomembna
14
razlika glede na starost, izobrazbo in mesto prebivanja. Obenem pa pri odgovorih zanimivo ni bilo statistično pomembnih razlik med odgovori Poljakov in Britancev. To kaže na enotno stališče potrošnikov v dveh zelo različnih predelih Evrope, ki se razlikujeta tudi glede politike o GMO. V raziskavi je imelo torej okoli 20 % anketirancev pozitiven odnos, okoli 28 % pa negativen odnos do GM živil.
Še posebej zanimiv je članek Twardowskega in Małyske (2012), v katerem opisujeta, da je bila leta 1999 približno tretjina Poljskih državljanov proti uporabi biotehnoloških metod v živilski proizvodnji. Do leta 2010 je ta delež narasel na 60 %. V istem času se je delež podpornikov GM tehnologije zmanjšal iz 47 % na manj kot 30 %. Videti je, da se javno mnenje glede GM produktov na Poljskem kvečjemu poslabšuje.
Novejše raziskave se osredotočajo tudi na odnos potrošnikov do živil, pridobljenih s tehnikami genskega preurejanja (GE živil). Te raziskave so še zlasti pomembne v državah, ki nasprotujejo GMO, kot so npr. države EU. Kljub negativnemu kontekstu se evropski potrošniki v odnosu do biotehnologije razvijajo (Gaskell in sod., 2011). Javno razumevanje razlike med GE (ne transgenimi) in GM poljščinami je pri razvoju te tehnologije ključno.
Shew in sod. (2018) so v raziskavi ugotovili, da so potrošniki nekaterih držav bolj naklonjeni živilom, pridobljenim s CRISPR tehnologijo, v primerjavi z živili, pridobljenimi s klasično GM tehnologijo.
Nedavne raziskave sicer še vedno kažejo negativen odnos do GE živil v primerjavi s konvencionalnimi, vendar ta ni tako izrazito odklonilen kot v primeru klasičnih GM živil (Edenbrandt in sod.., 2018; Muringai in sod., 2020; Shew in sod., 2018). Raziskava Marette in sod. (2021) je skladna z rezultati drugih poročil, saj so avtorji ugotovili večjo pripravljenost potrošnikov k plačilu višje cene (ang. willingness to pay) za GE jabolka kot GM jabolka, toda manjšo naklonjenost do GE jabolk v primerjavi s konvencionalnimi jabolki. Zanimivo pa je, da je bilo pri potrošnikih iz ZDA ugotovljeno manjše nasprotovanje kot pri potrošnikih iz Francije.
5.3 RAST GOJENJA GM POLJŠČIN KLJUB NENAKLONJENOSTI ŠTEVILNIH
Iz zgoraj navedenih raziskav lahko opazimo nenaklonjenost številnih potrošnikov do GM živil. Kljub temu smo v preteklih dveh desetletjih priča osupljivemu sprejetju GM poljščin, kjer je gojenje le teh dovoljeno. V takih državah gojenje GM poljščin kot so bombaž, koruza in soja obsega tudi več kot 90 % obdelovalnih zemljišč. Raziskave (Areal in sod., 2011;
Skevas in sod., 2012) kažejo, da bi tudi v EU približno polovica kmetov gojila GM poljščine, če bi bilo to dovoljeno. Gojenje GM poljščin še naprej narašča, leta 2018 so bile GM poljščine gojene na več kot 190 milijonih hektarjih. Poleg 26 držav, ki gojijo rastline, še dodatnih 44 držav uvaža biotehnološke poljščine za hrano, krmo in predelavo (Cho in sod., 2020). GM poljščine redno zauživa na milijone ljudi, tako posredno kot neposredno. Tudi EU, ki izkazuje močno nasprotovanje GM živilom, uvaža velike količine genetsko modificrane soje in koruze za živalsko krmo. Milijoni Evropejcev tudi obiskujejo ZDA in Južno Ameriko, kjer zauživajo GM hrano. Gojenje GM poljščin narašča tudi v državah, kot je Indija, kjer se zavzeti aktivisti borijo proti njihovi vpeljavi. Kmetje so iz izkušenj ugotovili, da so GM rastline zanje bolj dobičkonosne in tako že več kot 30 milijonov kmetov goji GM bombaž (Bawa in Anilakumar, 2013).
15
Razširjenost GM poljščin je torej velika, s prihodom novih tehnik preurejanja genoma pa je pričakovati le še več GM rastlin. Kljub temu, da so GM rastline v uporabi že več kot dve desetletji in njihova polja zasedajo precejšen delež obdelovalnih površin, zaupanja v GM še vedno ni. Nasprotovanja GM živilom so prisotna že od samega začetka komercializacije GM živil in niso daneč nič manjša.
6 ZAKLJUČEK
Razvoj GM poljščin je najhitreje rastoča kmetijska tehnologija na svetu, vendar obenem tudi najbolj kontroverzna. GM tehnologija namreč predstavlja možnost za rešitev številnih problemov, obenem pa poraja vprašanja glede varnosti, regulacije, označevanja, sledljivosti, razvoja monopolov… (Bawa in Anilakumar, 2013). Napredek je v poljedelstvu viden tudi brez uporabe GM tehnologije, vendar njena uporaba olajša in pohitri delo, omogoča pa tudi nekatere možnosti, ki s klasičnimi metodami niso dosegljive.
Z začetkom uveljavljanja GM tehnologije so se zaradi vprašanj v povezavi z nepredvidljivimi tveganji razvili varnosti predpisi, ki urejajo uvoz, gojenje in uporabo gensko spremenjenih organizmov za hrano in krmo. Države pa glede urejanja zakonodaje niso bile enotne. Tako se tudi danes regulativa po svetu zelo razlikuje, razlike pa se bodo s prihodom novih tehnik preurejanja genoma verjetno še povečale.
Splošno tveganje GM v 30 letih raziskav še ni bilo dokazano. Kljub temu ima tehnologija genetskega modificiranja številne nasprotnike. Zaradi pomislekov glede GM poljščin se tako zahtevajo stroge znanstvene presoje in ocene tveganja. Po njihovi sprostitvi v okolje pa se priporoča previdnostni princip z večletnim natančnim opazovanjem in takojšnim umikom ob prvih znakih morebitnih težav ali nepredvidenih posledic. Potrebno pa se je zavedati, da strogi pristopi in regulativa sicer prinašajo dodatno varnost in informacije, vendar obenem zavirajo razvoj tehnologije. Potrebno je torej najti ustrezno ravnovesje med nadzorovanjem tehnologije in izkoriščanjem priložnosti, ki jih le ta ponuja.
Čeprav so številni ljudje prepričani, da si ne moremo privoščiti zavračanja tehnologije genetskega inženiringa, se v razvitih državah dogaja prav to. Javno mnenje o GM živilih se z leti uporabe kvečjemu poslabšuje. V EU si lahko privoščimo zavračanje GM tehnologije, saj je hrane dovolj in lahko izbiramo produkte, ki ne optimizirajo proizvodnje. Državam v razvoju pa GM poljščine ponujajo številne možnosti, zato bi lažje spregledali morebitna tveganja. Problem je, da odločitve o uporabi GM poljščin pogosto sprejemajo ljudje, ki s podhranjenostjo in pomanjkanjem hrane nimajo problemov. S svojim stališčem pa vplivajo tudi na ljudi, ki bi od GM živil imeli največ koristi (Dizon in sod., 2016).
Informiranje potrošnikov o GMO je ključnega pomena je, saj jim omogoča lažjo oceno prednosti in slabosti uporabe GM tehnologije. Zanimivo je namreč, da je odnos do GM tehnologije popolnoma drugačen v primerih, ko ta omogoča zdravstveno pomoč (npr.
proizvodnja inzulina z GM kvasovkami). Tudi GM živila imajo lahko na veliko ljudi blagodejne učinke (npr. zlati riž), zato je potrebno temeljito premisliti o smiselnosti nasprotovanja njihovi uporabi.
16 7 VIRI
Abdallah N.A., Prakash C.S., McHughen A.G. 2015. Genome editing for crop improvement:
challenges and opportunities. GM Crops & Food, 6, 4: 183-205
Areal F. J., Riesgo L., Rodríguez-Cerezo E. 2011. Attitudes of European farmers towards GM crop adoption. Plant Biotechnology Journal, 9, 9: 945-957
Bado S., Forster B. P., Nielen S., Ali A. M., Lagoda P. J. L., Till B. J., Laimer M. 2015. Plant mutation breeding: current progress and future assessment. Plant Breeding Reviews, 39:
23-88
Balter M. 2007. Plant science: Seeking agriculture’s ancient roots. Science, 316, 5833: 1830- 1835
Bawa A. S., Anilakumar K. R. 2013. Genetically modified foods: safety, risks and public concerns—a review. Journal of food science and technology, 50, 6: 1035-1046
Beagle J.M., Apgar G.A, Jones K.L., Griswold K.E., Radcliffe J.S., Qiu X., Lightfoot D.A., Iqbal M.J. 2006. The digestive fate of Escherichia coli glutamate dehydrogenase
deoxyribonucleic acid from transgenic corn in diets fed to weanling pigs. Journal Animal Science, 84, 3: 597-607
Benbrook C.M. 2012. Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S.- the first sixteen years. Environmental Sciences Europe, 24: 24, doi: 10.1186/2190-4715- 24-24: 13 str.
Bennett P. M. 2004. An assessment of the risks associated with the use of antibiotic resistance genes in genetically modified plants: report of the Working Party of the British Society for Antimicrobial Chemotherapy. Journal of Antimicrobial Chemotherapy, 53, 3: 418–431 Bohanec B, Alkalaj M. 2016. Yes to GMOS! : For us and the environment. 1. izd. Ljubljana,
Geanetic: 138 str.
Bradshaw J. E. 2017. Plant breeding: past, present and future. Euphytica, 213, 3: 60, doi:10.1007/s10681-016-1815-y: 12 str.
Butler T., Reichhardt T. 1999. Long-term effect of GM crops serves up food for thought.
Nature, 398, 6729: 651-653
Byrne P., Pendell D., Graff G. 2014. Labeling of genetically modified foods. Food and Nutrition Series.
https://extension.colostate.edu/topic-areas/nutrition-food-safety-health/labeling-of- genetically-modified-foods-9-371/ (9.8.2021)
Cartagena Protocol on Biosafety to the Convention on Biological Diversitiy. 2000. Montreal, Secretariat of the Convention on Biological Diverity.
https://www.cbd.int/doc/legal/cartagena-protocol-en.pdf (9.8.2021)
Cho J-I., Park S-H., Lee G-S., Kim S-M., Lim S-M., Kim Y-S., , Park S-C- 2020. Current status of GM crop development and commercialization. Korean Journal of Breeding Science, 52: 40-48
17
Conner A.J., Jacobs J.M.E. 1999. Genetic engineering of crops as potential source of genetic hazard in the human diet. Mutation Research/Genetic Toxicology and Environmental Mutagenesis, 443, 2: 223-234
Dizon F., Costa S., Rock C., Harris A., Husk C., Mei J. 2016. Genetically modified (GM) foods and ethical eating, 2: 297-290
Dodo H. W., Konan K. N., Chen F. C., Egnin M., Viquez O. M. 2008. Alleviating peanut allergy using genetic engineering: the silencing of the immunodominant allergen Ara h 2 leads to its significant reduction and a decrease in peanut allergenicity. Plant
Biotechnology Journal, 6, 2: 135-145
Domingo J.L. 2016. Safety assessment of GM plants: An updated review of the scientific literature. Food and Chemical Toxicology, 95, 12-18
Dror Y. 1957. Values and the law. The Antioch Review, 17, 4: 440-454
Edenbrandt A. K., Gamborg C., Thorsen B. J. 2018. “Consumers’ preferences for bread:
Transgenic, cisgenic, organic or pesticide-free? Journal of Agricultural Economics, 69, 1:
121-141
Ermakova I.V. 2006. Genetically modified organisms and biological risks. V: Proceedings of International Disaster Reduction Conference, Davos, 27. Avgust – 1. September, IDRC:
168-171
EUginius. 2021. GMO Search View.
https://euginius.eu/euginius/pages/gmo_searchview.jsf;jsessionid=lhtWu9OSY3XD0rFMg H2m2P4GLnA7ZthT_AqgTQ4P.subs262 (5.5.2021)
European Comission. 2021. EC study on ne new genomic techniques.
https://ec.europa.eu/food/plants/genetically-modified-organisms/new-techniques- biotechnology/ec-study-new-genomic-techniques_en (9.5.2021)
Ewen S. W., Pusztai A. 1999. Effect of diets containing genetically modified potatoes expressing Galanthus nivalis lectin on rat small intestine. The Lancet, 354, 9187: 1353- 1354
Fares N.H., El-Sayed A.K. 1998. Fine structural changes in the ileum of mice fed on delta- endotoxin-treated potatoes and transgenic potatoes. Natural Toxins, 6: 219-233
Fernandez-Cornejo J., Nehring R. F., Osteen C., Wechsler S., Martin A., Vialou A. 2014.
Pesticide use in U.S. agriculture: 21 Selected Crops, 1960-2008. Economic Research Service: 86 str.
https://www.ers.usda.gov/webdocs/publications/43854/46734_eib124.pdf (12.5.2021) Frewer L., Lassen J., Kettlitz B., Scholderer J., Beekman V., Berdal K. G. 2004. Societal
aspects of genetically modified foods. Food and Chemical Toxicology, 42, 7: 1181-1193 Gaj T., Sirk S. J., Shui S., Liu J. 2016. Genome-editing technologies: principles and
applications. Cold Spring Harbor Perspectives in Biology, 8, 12: a023754, doi:10.1101/cshperspect.a023754: 20 str.
Gaskell G., Allansdottir A., Allum N., Castro P., Esmer Y., Fischler C., Jackson J.,
Kronberger N., Hampel J., Mejlgaard N., Quintanilha A., Rammer A., Revuelta G., Stares
18
S., Torgersen H., Wager W. 2011. The 2010 Eurobarometer on the life sciences. Nature Biotechnology, 29, 2: 113-114
Gerhard F., Andrew C., Karen A. 2005. Animal nutrition with feeds from genetically modified plants. Archives of Animal Nutrition, 59, 1: 1-40
Grohmann L., Keilwagen J., Duensing N., Dagand E., Hartung F., Wilhelm R., Bendiek J., Sprink T. 2019. Detection and identification of genome editing in plants: challenges and opportunities. Frontiers in Plant Science, 10: 236, doi: 10.3389/fpls.2019.00236: 8 str.
Herman E. M. 2003. Genetic Modification Removes an Immunodominant Allergen from Soybean. Plant Physiology, 132, 1: 36-43
Hubbard K. 2019. The Sobering details behind the latest seed monopoly chart. Civil eats.
https://civileats.com/2019/01/11/the-sobering-details-behind-the-latest-seed-monopoly- chart/# (9.5.2021)
Hundleby P.A.C., Harwood W.A. 2019. Impacts of the EU GMO regulatory framework for plant genome editing. Food Energy Secur, 8: e161, doi: 10.1002/fes3.161: 8 str.
Hutchison W. D., Burkness E. C., Mitchell P. D., Moon R. D., Leslie T. W., Fleischer S. J., Abrahamson M., Hamilton K.L., Steffey K.L., Gray M.E., Hellmich R.L., Kaster L.V., Hunt T.E., Wright R.J., Pecinovsky K., Rabaey T.L., Flood BR., Raun E. S. 2010.
Areawide suppression of European corn borer with Bt maize reaps savings to non-Bt maize growers. Science, 330, 6001: 222-225
Kaplan S. 2015. Are monarch butterflies really being massacred? A new study says it’s a lot more complicated than it seems. The Washington Post.
https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2015/08/05/are-monarch- butterflies-really-being-massacred-a-new-study-says-its-a-lot-more-complicated-than-it- seems/ (1.6.2021)
Khan S., Ullah M.W., Siddique R., Nabi G., Manan S., Yousaf M., Hou H. 2016. Role of Recombinant DNA technology to improve life. International Journal of Genomics, 2016:
2405954, doi: 10.1155/2016/2405954: 14 str.
Klümper W., Qaim M. 2014. A Meta-Analysis of the impacts of genetically modified crops.
PLoS ONE, 9, 11: e111629, doi:10.1371/journal.pone.0111629: 7 str.
Koch M. S., Ward J. M., Levine S. L., Baum J. A., Vicini J. L., & Hammond B. G. 2015. The food and environmental safety of Bt crops. Frontiers in Plant Science, 29, 6: 283, doi:
10.3389/fpls.2015.00283: 22 str.
Krattiger A. F., Rosemarin A. 1994. Biosafety for sustainable agriculture: Sharing
biotechnology regulatory experiences of the western hemisphere. ISAAA and Stockholm Environment Institute. Ithaca, Ney York, ISAAA and SEI: 278 str.
Kumar G.B.S., Ganapathi T.R., Revathi C.J., Srinivas L., Bapat V.A. 2005. Expression of hepatitis B surface antigen in transgenic banana plants. Planta, 222: 484-493
Kyndt T., Quispe D., Zhai H., Jarret R., Ghislain M., Liu Q., Gheysen G., Kreuze, J. F. 2015.
The genome of cultivated sweet potato contains Agrobacterium T-DNAs with expressed genes: An example of a naturally transgenic food crop. Proceedings of the National Academy of Sciences, 112, 18: 5844-5849
