,-818-1

Ljubljana, avgust 2001

© Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

št.1/letnik X/2001

MOTIVI IN STRATEGIJE TUJIH INVESTITORJEV V SLOVENIJI

MOTIVATION AND STRATEGIC CONSIDERATION OF FOREIGN INVESTORS IN SLOVENIA

DELOVNI ZVEZKI

Matija ROJEC Miroslav STANOJEVIÆ

URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ

DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ ISSN 1318-1920

Št. 1/letnik X/2001

Izdajatelj:

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregorèièeva 27

Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70

Elektronska pošta: gp.umar@gov.si http://www.sigov.si/zmar/publicis/dz.html

Urednica zbirke: Ana TRŠELIÈ

Prelom strani, tehnièna urednica: Tina KOPITAR Prevod uvoda: Marko GERMOVŠEK

Lektoriranje: Julijana ÈUFER (slovenski del), Murray BALES (angleški del) Distribucija: Simona ZRIM

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Odgovorna oseba: dr. Janez ŠUŠTERŠIÈ, direktor Naklada:

250 izvodov

Pisna naroèila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

Kljuène besede: Neposredne tuje investicije, Slovenija, prestrukturiranje podjetij, politika do tujih investicij, motivi tujih investitorjev, strategije tujih investitorjev.

Key words: Foreign direct investment, Slovenia, Enterprise sector restructuring, FDI policy, Motives of foreign investors, Strategies of foreign investors.

K A Z A L O

1 Uvod _____________________________________________________________5 2 Stanje in trendi na področju NTI ________________________________________5 Svetovni tokovi __________________________________________________________ 5 Države srednje in vzhodne Evrope__________________________________________ 6 Slovenija ________________________________________________________________ 7 3 Motivacija za investiranje in strateški vzorec NTI v Sloveniji: motivi,

povezani s stroški / učinkovitostjo nasproti tržnim motivom ________________10 4 Plače kot determinanta NTI v Slovenijo___________________________________15

C O N T E N T S

1 Introduction _________________________________________________________21 2 Key features of FDI in Slovenia _________________________________________22 3 The motivation for investing and strategic pattern of FDI in Slovenia:

factor-cost advantage-seeking versus market-seeking FDI___________________27 4 Wages as a determinant of FDI in Slovenia _______________________________33 5 Industrial relations and working conditions as determinants of

FDI in Slovenia_______________________________________________________37 5.1 Industrial relations and working conditions__________________________ 37 The legislation ______________________________________________ 37 Trade unions, participation and workshop relations ______________ 39 Collective bargaining and pay determination ____________________ 40 5.2 Industrial relations in FIEs in Slovenia ______________________________ 42 6 Conclusions _____________________________________________________________ 44

Literatura in viri / bibliography _______________________________________________ 47

U^VOD

1 Uvod

Na uspešno širitev EU v države Srednje in Vzhodne Evrope bo odloèilno vplivala vkljuèitev novih držav èlanic v notranji trg EU. Ta vkljuèitev pa bo v veliki meri odvisna od uspešnega prestrukturiranja podjetniškega sektorja novih držav èlanic v skladu z nacionalnimi konkurenènimi prednostmi. Teoretiène ugotovitve in empiriène analize kažejo, da neposredne tuje investicije (NTI) lahko pomembno prispevajo k takšnemu prestrukturiranju (glej npr. Ozawa 1992, Hunya 2000, Meyer 1998, Rojec 1998, itd). Z vidika podjetij, ki investirajo, pa NTI v Srednji in Vzhodni Evropi, ki temeljijo na nacionalnih konkurenènih prednostih držav prejemnic, pomenijo sredstvo njihovega lastnega prestrukturiranja in vèasih tudi relokacije. NTI v Srednji in Vzhodni Evropi torej prinašajo prestrukturiranje gospodarstev obojih, tako držav investitoric kot držav prejemnic, v skladu z njihovimi nacionalnimi konkurenènimi prednostmi. Torej je cilj tega delovnega zvezka ugotoviti, koliko je motivacija tujih investitorjev v Sloveniji povezana z dostopom do slovenskega trga, koliko pa z izkorišèanjem prednosti razlik v faktorskih stroških; koliko je ta motivacija povezana z doloèenimi znaèilnostmi slovenskega gospodarstva oziroma s tistimi razlikami med Slovenijo in državami EU, ki dejansko predstavljajo slovenske nacionalne konkurenène prednosti, s tem pa so tudi razlog za lociranje doloèenih aktivnosti v Sloveniji; kakšna je vloga cene in kvalitete delovne sile, znaèilnosti trga delovne sile in industrijskih odnosov v odloèitvah tujih investitorjev za vlaganje v Slovenijo.

Delovni zvezek je sestavljen iz slovenskega in angleškega dela, pri tem pa bralca opozarjamo, da v slovenskem najde podatke o stanju in trendih na podroèju NTI ter poglavje o motivaciji za investiranje in poglavje o plaèah kot dejavniku NTI v Slovenijo, v angleškem pa se avtorja poleg naštetega dotakneta tudi industrijskih razmerij. Slovenski in angleški del delovnega zvezka tako nista popolnoma indentièna.

2 Stanje in trendi na podroèju NTI Svetovni tokovi

Svetovni tokovi NTI so 1999. že šesto leto zapored dosegli novo rekordno raven. Potem ko so se svetovni tokovi NTI v letu 1998 poveèali za 43.5%

(prilivi) oziroma 45.6% (odlivi), so se v letu 1999 spet poveèali in sicer za 27.3% (prilivi) oziroma 16.4% (odlivi) in dosegli rekordnih 865 mrd USD (prilivi) oziroma 800 mrd USD (odlivi). Še leta 1990 so prilivi znašali le 209 mrd USD, odlivi pa 245 mrd USD. V istem razdobju se je delež

prilivov NTI v bruto domaèih investicijah poveèal od 4.7% na kar 11.1%.

Leta 1999 je prodaja tujih podružnic znašala 13,564 mrd USD, celotni svetovni izvoz dobrin in nefaktorskih storitev pa je bil pol manjši, namreè 6,892 mrd USD. NTI postajajo v primerjavi z izvozom vse pomembnejši naèin prodora na tuje trge. Mednarodna proizvodnja se danes z razlièno intenzivnostjo dejansko razteza v vse države sveta, sektorje, industrije in ekonomske aktivnosti. Èeprav je razlogov za ekspanzijo in poglabljanje mednarodne proizvodnje veè, sta nedvomno najpomembnejša vedno veèja liberalizacija režimov NTI in rastoèe spoznanje, da NTI lahko pozitivno prispevajo h konkurenènosti podjetij.

NTI postajajo v primerjavi z izvozom vse pomembnejši naèin prodora na tuje trge...

...eden od

razlogov za

poglabljanje

mednarodne

proizvodnje je

rastoèe spozna-

nje, da lahko NTI

pozitivno vpliva-

jo na konkuren-

ènost podjetij...

DELOVNIZVEZKI URADAZAMAKROEKONOMSKEANALIZEINRAZVOJ - ŠT. 1/2001

Èeprav zaradi statistiènih problemov ni možno neposredno primerjati tokov NTI in vrednosti prekomejnih združitev in prevzemov, je dejstvo, da gre v zadnjih letih rastoèi in sedaj že najveèji del poveèanja tokov NTI na raèun vedno intenzivnejše dejavnosti prekomejnega združevanja in prevzemanja podjetij. Vrednost realiziranih prekomejnih združitev in prevzemov se je poveèala od manj kot 100 mrd USD v letu 1997 na niè manj kot 720 mrd USD v 1999 (UNCTAD 2000).

Države Srednje in Vzhodne Evrope

Prilivi NTI v države Srednje in Vzhodne Evrope so leta 2000 dosegli rekordno raven 27.4 mrd USD, kar pomeni poveèanje za 1.25 mrd USD glede na leto 1999. S temi prilivi se je stanje NTI v teh državah konec leta 2000 poveèalo na 145.7 mrd USD. Vendar pa so se leta 2000 prilivi NTI poveèali le v 8 od 25 držav v tranziciji. Najveè NTI v letu 2000 je šlo na Poljsko (9 mrd USD), Èeško (4.6 mrd USD), Madžarsko (2 mrd USD) in Slovaško (1.5 mrd USD). Tudi Romunija (998 mio USD), Bolgarija (975 mio USD) in Hrvaška (800 mio USD) so pritegnile precej NTI. Poljska in Èeška tako že tretje leto zapored ostajata najveèji prejemnici NTI v regiji.

Najveèji del prilivov NTI je še vedno povezan s privatizacijo, predvsem banènega (Èeška, Poljska, Bolgarija) in telekomunikacijskega (Poljska, Slovaška) ter naftnega sektorja (Slovaška). Po drugi strani pa so Poljska in Èeška ter še posebej Madžarska uspele pritegniti tudi znatne nove (“greenfield”) NTI (Hunya in Stankovsky 2001).

Države v tranziciji kot celota se oèitno vedno uspešneje vkljuèujejo v mednarodne tokove neposrednega tujega investiranja. To še posebej velja za Èeško in Poljsko, ki sta pobrali najveèji del poveèanih prilivov NTI v regijo. Prilivi na Madžarsko ostajajo na tradicionalno visoki ravni. Tabela 1 preprièljivo kaže, da pomen NTI za gospodarstva najrazvitejših držav v tranziciji hitro raste in je, še posebej na Èeškem in Madžarskem dosegel

r d h i k s p o r v e e j n d e r s h i n a r b z i v I T N : 1 a l e b a

T •avahvtranziciij

a k š e

È Mad•arska Pojlska Slovaška Slovenjia 3

9 9 1

) D S U o i m ( v il ir

P 654 2,339 1,715 250¹ 113

) D S U o i m ( e j n a t

S 3,423 5,585 2,307 897¹ 954

e l e d t o k e j n a t

S •vBDP(%) 9.8 14.5 2.7 6.2¹ 7.5

9 9 9 1

) D S U o i m ( v il ir

P 5,108 1,944 7,270 356 181²

) D S U o i m ( e j n a t

S 16,246 19,276 26,075 2,817 2,684

e l e d t o k e j n a t

S •vBDP(%) 30.7 40.0 16.8 14.3 13.3

0 0 0 2

) D S U o i m ( v il ir

P 4,595 1,957 9,000 1,500 181²

) D S U o i m ( e j n a t

S 20,000 19,889 32,000 3,700 2,809

e l e d t o k e j n a t

S •vBDP(%) 40.4 43.2 20.1 19.3 15.5

0 0 0 2 - 3 9 9 1 e j n a è e v o

P (Koilènik,1993=1) v

il ir

P 7.0 0.8 5.2 6.0 1.6²

e j n a t

S 5.8 3.6 13.9 4.1 2.9

e l e d t o k e j n a t

S •vBDP² 4.1 3.0 7.4 3.1 2.1

v o k t a d o p r i

V :HunyainStankovsky2001;BankaSlovenjie. e

b m o p

O :¹Podatkiza1994;²Vkjluèujereinvestrianeproftie;³Dejanskojekoilènikprecejni•j,isajpirilvivletu2000vsebujejotudireinvestrianeproftie,pirilvivletu1993 .

7 . 0 e l k i n è il o k e j , v o ti f o r p h i n a ri t s e v n i e r z e r b e v il ir p e l o m a v e t š o p u e È . e n a p

...èesar se oèitno zavedajo tudi države v tranzi- ciji, ki se vedno uspešneje vkljuèujejo v mednarodne tokove neposre- dnega tujega investiranja...

...Poljska in

Èeška še posebej,

saj so že tri leta

zapored prejele

najveè NTI v

regiji...

STANJEINTRENDINAPODROÈJU NTI

že precej visoke vrednosti, tudi èe jih primerjamo z državami EU. V EU je bil leta 1997 povpreèen delež kumulativne vrednosti NTI v BDP 15.2%, najvišji v Belgiji in Luksemburgu (55.1%), Nizozemski (35.3%) Irski (23.3%), Veliki Britaniji (21.5%) itd. (UNCTAD 1999). Poveèanje pomena NTI v obdobju 1993-2000 je bilo tudi v Sloveniji precej veliko, vendar je bilo v ostalih državah kandidatkah še precej veèje. Tako Slovenija slej ko prej ostaja na zadnjem mestu med najrazvitejšimi državami v tranziciji tudi glede deleža stanja NTI v BDP, ki je najustreznejše merilo kumulativnega pomena NTI za gospodarstvo države prejemnice.

Slovenija

Ob koncu leta 2000 so NTI v Sloveniji znašale 2,808.5 mio USD. To je sicer za 152.0 mio USD veè kot leto poprej, vendar pa le za 42.7 mio USD veè kot koncem leta 1998. Padec stanja NTI v letu 1999 je bil predvsem posledica velike apreciacije USD nasproti SIT (stanje NTI merjeno v EUR se je v letu 1999 dejansko poveèalo za 317.8 mio EUR), vendar pa to ne spremeni dejstva, da prilivi NTI v Slovenijo vse od leta 1997 naprej vztrajno padajo in so v letih 1999 in 2000 padli na zares marginalnih 181 mio USD letno. Negativni trend je še posebej oèiten, èe prilive razdelimo na dejanske prilive NTI iz tujine in na reinvestirane dobièke tujih investitorjev v Sloveniji.

Reinvestirani dobièki se sicer iz leta v leto poveèujejo, vendar pa to ne more odtehtati vztrajnega in moènega padanja prilivov NTI iz tujine.

Leto 2001 pomeni precejšnjo pozitivno spremembo, saj so se prilivi NTI precej poveèali predvsem zaradi nekaterih za slovenske razmere velikih tujih akvizicij. V obdobju januar-maj 2001 so namreè znašali 187.7 mio USD, v istem razdobju leta 2000 vsega le 34.4 mio USD. Vprašanje, v koliko ta pozitivna sprememba dejansko odraža izboljšanje percepcije Slovenije v oèeh tujih investitorjev, v koliko pa je le posledica bolj ali manj obèasnih priložnosti za ugodne akvizicije, ostaja odprto. Kakorkoli

že, lahko v letu 2001 prièakujemo bistveno veèje prilive NTI v Slovenijo.

Nekateri že realizirani in napovedani projekti nakazujejo letošnje prilive NTI v višini okrog 500 mio USD. Èe bo država realizirala napovedovano privatizacijo državnega premoženja, ki tako iz razvojno strateških kot iz

...medtem ko so prilivi NTI v Slovenijo vse od leta 1997 naprej vztrajno padali.

Leto 2001 pomeni v smislu prilivov NTI bistveno spremembo za Slovenijo ...

...èe bo država realizirala napovedano privatizacijo državnega premoženja pa lahko tudi v naslednjih letih prièakujemo najmanj tolikšne zneske letnih prilivov.

I N T h i n d o h v a j n a t s e b m e m e r p s n i e j n a t s ,i v o k o T : 2 a l e b a

T ¹vSloveniijvobdobju1993-2000

3 9 9

1 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 D

S U o i m v ,I T S O N D E R V

j a p u k s t s o n d e r v - a t e l c e n o k e j n a t

S ² 954.3 1,325.9 1,763.4 1,998.1 2,207.3 2,765.8 2,656.5 2,808.5 i

k è i b o d .t s e v n i e r n i l a ti p a k i k š i n t s a

L 709.7 966.5 1,203.5 1,274.9 1,559.4 2,011.6 1,893.9 1,883.2 .t

s e v n i a g e j u t o d it s o n z e v b o o t e

N 244.4 359.4 559.8 723.1 647.9 754.2 762.6 925.3 j

a p u k s t s o n d e r v - a j n a t s a b m e m e r p

S ² n.p. 371.6 437.5 234.7 209.2 558.5 -109.3 152.0 j

a p u k s - v il ir p i n t e

L 112.6 128.1 177.4 194.0 375.2 247.9 181.2 181.0 e

n ij u t z i i v il ir

P 112.6 128.1 176.0 185.5 320.8 165.4 83.4 83.4 i

k è i b o d i n a ri t s e v n i e

R n.p. n.p. 1.4 8.5 54.4 82.5 97.8 97.6

% v ,I T S A R E J N P O T S

j a p u k s t s o n d e r v - a t e l c e n o k e j n a t

S ² n.p. 38.9 33.0 13.3 10.5 25.3 -4.0 5.7

j a p u k s - v il ir p i n t e

L 1.4 13.7 38.5 9.4 93.4 -33.9 -26.9 0.0

v o k t a d o p r i

V :BankaSlovenjie. e

b m o p

O :¹Podjejta,vkateirhimaposameznituijinvesttior10%ailvišijdele•vkaptialu;²Vrednostskupaj=lastniškikaptial+obveznositdotujegainvesttiojra-tejratvedo .

a jr o ti t s e v n i a g e j u t

DELOVNIZVEZKI URADAZAMAKROEKONOMSKEANALIZEINRAZVOJ - ŠT. 1/2001

a t e l c e n o k e j n a t s , 0 0 0 2 n i 4 9 9 1 v h a c i r o ti t s e v n i h a v a r d o p ij i n e v o l S v I T N v e ti l e d z a r o P : 3 a l e b a T

D S U o i m v

4 9 9

1 2000

e l e d a b m e m e r p

S •a

0 0 0 2 - 4 9 9 ,t 1

s o n d e r V

D S U o i m v

e l e D •,

% v

,t s o n d e r V

D S U o i m v

e l e D •,

% v a

ji rt s v

A 296.9 22.4 1,279.4 45.6 +23.2

a ji è m e

N 196.3 14.8 350.5 12.5 -2.3

a ji c n a r

F 154.2 11.6 299.2 10.7 -0.9

a ji l a

tI 136.0 10.3 152.0 5.4 -4.9

a ji n a ti r B a k il e

V 5.5 0.4 101.5 3.6 +3.2

a k s m e z o z i

N 11.0 0.8 82.9 3.0 +2.2

a k s n a

D 16.9 1.3 42.4 1.5 +0.2

g r u b m e s k u

L 0.2 0.0 29.6 1.1 +1.1

a k s d e v

Š 0.2 0.0 13.5 0.5 +0.5

a ji g l e

B 4.9 0.4 7.1 0.3 -0.1

a k s

rI -0.1 0.0 1.2 0.0 0.0

a k s n i

F 0.0 0.0 0.5 0.0 0.0

j a p u k S - U

E 821.7 62.0 2,359.8 84.0 +22.0

A D

Z 12.2 0.9 109.3 3.9 +3.0

a k š e

È 0.1 0.0 104.9 3.7 +3.7

a c i v

Š 62.9 4.7 102.0 3.6 -1.1

a k š a v r

H 409.8 30.9 48.0 1.7 -29.2

r d e l a t s

O •ave 19.2 1.4 84.5 3.0 +1.6

J A P U K

S 1,325.9 100.0 2,808.5 100.0 0.0

v o k t a d o p r i

V :BankaSlovenjie.

javnofinanènih razlogov ne more potekati brez pomembne vloge tujih investitorjev, lahko tudi v prihodnjih letih prièakujemo najmanj tolikšne zneske letnih prilivov NTI. To bi, ob ustrezni podpori politike spodbujanja NTI, pozitivno vplivalo tudi na zaznavo Slovenije kot lokacije za NTI, s tem pa na poveèanje prilivov NTI nasploh.

ODLIV SLOVENSKIH NTI V TUJINO

Leta 2000 je bil zabeležen tudi doslej najvišji odliv slovenskih NTI v tujino v višini 47.6 mio USD, stanje slovenskih NTI v tujini pa je konec leta 2000 znašalo 794 mio USD. Postopno poveèevanje investiranja slovenskih podjetij v tujini je povezano predvsem z aktivnostjo slovenskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije in v državah v tranziciji. Med slovenskimi podjetji se postopno širi zavedanje o nujnosti internacionalizacije njihove dejavnosti tudi s pomoèjo neposrednega investiranja v tujini. Države nekdanje Jugoslavije in tranzicijske države predstavljajo nekakšen logièen prvi korak v tej smeri. V prihodnje lahko prièakujemo intenziviranje teh trendov. Pobuda za formiranje regionalnega naložbenega sklada za jugovzhodno

I T N h i n d o h z i a j n a t s e b m e m e r p s n i e j n a t s ,i v o k o

T ¹izSlovenjievobdobju1993-2000

D S U o i m v ,I T S O N D E R

V 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 j

a p u k s t s o n d e r v - a t e l c e n o k e j n a t

S 280.6 354.0 489.9 459.5 459.4 608.3 605.0 794.0 i

k è i b o d .t s e v n i e r n i l a ti p a k i k š i n t s a

L 241.7 342.4 366.2 342.9 324.7 367.8 359.6 466.2 .t

s e v n i h ij u t o d it s o n z e v b o o t e

N 38.9 11.7 123.7 116.5 134.7 240.5 245.4 327.8 j

a p u k s t s o n d e r v - a j n a t s a b m e m e r p

S n.p. 73.4 135.9 -30.4 -0.1 148.9 -3.3 189.0

v il d o i n t e

L ² -1.3 2.9 5.1 -6.3 -35.6 1.7 -37.5 -47.6

v o k t a d o p r i

V :BankaSlovenjie. e

b m o p

O :¹podjejta,vkateirhimatuijinvesttior10%ailvišijdelevkaptialu;²Predznak"-"pomeniodilvvtuijno.

1 Zmanjšanje deleža Hrvaške je predvsem posledica dejstva, da Banka Slovenije od leta 1998 ne vodi veè hrvaškega deleža v Jedrski elektrarni v statistiki NTI Banke Slovenije.