3. VRSTE ZEMLJIŠČ

3. VRSTE ZEMLJIŠČ

Vlado Valenčič I. Pojem in terminologija

1. Pojem 2. Terminologija II. Viri in literatura

3. Viri 4. Literatura III. Geografske razm ere

5. Vpliv geografskih razm er v splošnem 6. Vprašanje klim atskih sprememb IV. Razvoj in stanje po obdobjih

7. D oba do konca 18. stol.

8. Od konca 18. stol. dalje

I. PO JEM IN T E R M IN O L O G IJA

• 1. Pojem . K m e tijs k a zem ljišča delim o na vrste (zem ljiške kategorije) po ze m lji­

š k ih k u ltu ra h , tj. po tem, k a j se na zem ljišču prideluje o ziro m a k a j na njem raste.

M ed vrste k m e tijsk ih ze m ljišč ne štejejo: n e ro dovitni svet, torej zem ljišče, k i je po n a ra vi neprim erno za vegetacijo (go lo ska lo vje); svet, k i je prim eren le za go ­ sp od arsko nepom em bno vegetacijo (m o čv irja ); zem ljišča, k i jih je člo vek odtegnil rastlin ju , d a b i jih drugače u p o ra b il (ceste in nekatera stavbišča). P a č pa štejejo m ed k m e tijsk a ze m ljišča stavbišča km e tijsk ih obrato v (km ečke hiše, go spo darska p o ­ slo p ja, d vo rišča), v nekem pom enu pa tu d i vodne površine, če štejemo rib o go jstvo in rib o lo v za agrarno go spo darsko panogo. V e n d ar ta k ih p o vršin statistike o bičajn o ne izk a zu je jo m ed k m e tijsk im i ze m ljišči, ker p ri n jih ne gre za zem ljiške kulture.

A li se posam ezno zem ljišče izra b lja v agrarnem gospodarstvu, k a k o se izrab lja , katere vrste ze m ljišč s tem nastajajo in kje se te vrste p o ja v lja jo — vse to je delom a od visn o od n a ra vn ih pogojev, k i so v splošnem relativno ustaljeni, in od zn a n ja ter dejavnosti lju d i, k i v p liva ta na vrsto k u ltu r in preo blikujeta zem ljišča z u rb a riza cijo (gl. p ogl. 10).

® 2. Term inologija. Č e izvzam em o kategorije, k i ne so dijo po d pojem k m e tijskih zem ljišč, je vsa p o vršin a neke p o kra jin e rodovitni svet a li tu d i kmetijska površina.

R o d o v itn i svet se deli na obd elovaln i svet in na druga zem ljišča. Obdelovalni svet obsega: njive, vrtove, vinograde, sadovnjake in podobne intenzivneje obdelane površine. P ra vilo m a , posebno v m odernih statistikah, štejejo k obdelovalnem u svetu tu d i travnike. M ed druga ze m ljišča štejejo zla sti pašniki in gozdovi. R a z lo č e k m ed ob d elo va ln im svetom in d ru gim i ro d o vitn im i p o vršin am i je b il p rvotno v tem, da

9* 131

3. Vrste zemljišč

p a šn ik o v in go zd o v sko ra j niso obd elovali, tem več so jih sam o izra b lja li in ob n av­

ljan je rasti prep uščali več a li m anj n a ra vn im procesom . V novejšem času se tudi p a šn ik i in go zd o v i v n e ki m eri obdelujejo a li vsaj negujejo, vendar drugače, m an j in te nzivno ko t p ra v i obd elovalni svet.

P r i posam eznih g la vn ih vrstah obdelovalnega sveta poznam o še nekatere zvrsti:

n jive , k i se obdelujejo s plugo m , se vča sih im enujejo ornice; strm e njive, k i se o b ­ delujejo z m o tiko , ložine, ograjene n jive pa ograjnice. V in o g ra d v sklenjenem k o m ­ p leksu, izkrče n na pob očju griča, je gora; vin o g rad i v terasah so na G o rišk e m ronki, v B rd ih tudi brajde. Posebne vrste tra v n ik o v (ponekod košenin) so: p la n in sk i tra v n ik i, im eno van i senožeti, na T o lm in sk e m im enovani tudi črče (od črti, tj. n a ziv a za iz- krče n o zem ljišče); tra v n ik na vlažn e m svetu ob k a k i re k i a li p o to ku se im enuje loka; če je poraščen z red kim drevjem in grm ovjem , tu d i log. P a š n ik i so zla sti vaški (,gmajnski, srenjski) b lizu vasi in planinski pašniki a li planine, k i so p o n ava d i odd aljeni o d v a si in leže n a višjem svetu. P rv o tn o je beseda p lan in a pom enila p lan svet, torej svet, k i n i b il zarasel z drevjem , prostor brez drevja v gorah. Gozd (hosta, les, gošča, p rvotno tudi gora, boršt s p rvo tn im p rav n im p rizv o k o m ) se označuje p on ekod kot ložina, če gre za go zd n izkeg a drevja; beseda dobrava pom eni p rav ilo m a go zd n a š iro k ih terasah ob rekah: zavod je la h k o n ovo zasajen go zd a li tud i k m e čk i go zd v naspro tju z borštom ko t go sp o ščin skim gozdom . G o z d slabe ra sti se včasih označuje tu d i k o t grmičevje.

R e d k o k a te ra zem ljišča so p o svo ji n a ra vi prim erna le z a eno vrsto k u ltu r (n p r.

abso lutni gozd, gl. sp.), p ri d ru gih se la h k o ku ltu re sprem injajo a li pa je eno zem ljišče h k ra ti po d dvem a ku ltu ram a. Sprem em be so prilo žnostn e a li ciklične .

Priložnostne spremembe so vse sprem em be ku ltu re zem ljišč, k i so m išljene za daljše obdobje: krčenje g o zd a v n jiv o a li tra v n ik , opustitev n jive z a daljšo dobo, rigo la n je v in o g rad o v itd. N jiv e , p ri katerih je še ohranjen spom in na to, da so bile p ridobljene s trebljenjem , se im enujejo novine, tudi čreti, v severozahodni S lo ven iji rov ti, ruti, n a P o h o rju frate, v zah o d n i in osrednji S lo ve n iji tu d i lazi. T a k e n jive le žijo p o n ava d i ob ro b u go zda a li celo na k a k i ja s i in so pogosto m alo rodovitne.

Z a nekaj let opuščena n jiv a je ledina, neobdelana n jiv a n asp lo h pa tu d i pustota.

Ciklične spremembe so tiste, p ri k ate rih je sprem injanje k u ltu r na istem zem ljišču del norm alnega, pon avljajo čega se, kraje vn o običajnega n a čin a gospodarjenja. T a k o je b ila n jiv a v strnišču a li v prah i ob določenih časih p a šn ik : p rav tako slu žijo tra v n ik i po k o šn ji z a pašo. Č e je p ri sla b ih n jiv a h doba p o čiva n ja daljša ko t p ri o b ičajn i p rah i, gre za vrstenke (Eggärten)'. če se n jiv a poseje le eno leto, nato p a sprem eni v tra v n ik in p a šn ik, gre za trike a li preloge (Drieschäcker, Trieschfelder); če je b ila n jiv a pred tem izkrče n a s požiganjem , gre za požar; če se zem ljišče u p o ra b lja več let zaporedom a za n jivo , d o kle r se ne izčrp a , nato p a za daljšo dobo sprem eni v tra v n ik a li p a šn ik, gre na P rim o rske m za bored.

P ri ze m ljiščih , k i so po sv o jih n a ra vn ih lastnostih p rim erna le za eno sam o ku ltu ro , štejemo to k u ltu ro z a absolutno (zla sti a b so lutni go zd, m o čvirn i tra v n ik i in p la ­ n in sk i p a šn ik i); če so p o k rita z neko ze m ljiško k u ltu ro , la h k o pa b i b ila p o svo jih n a ra vn ih lastnostih prim erna tu d i z a d rag o , je zem ljiščna k u ltu ra relativna (zla sti relativn i gozd).

P o go sti p rim e ri zem ljišč, k i so hkrati pod dvema kulturama, so n pr. tra v n ik a li p a šn ik in sad o vn ja k; sad o vn ja k in vrt; p a šn ik in gozd. N a G o rišk e m , V ip avsk e m in v Is t r i so pogosto sa d ili trto na n jivo , drugo d sadno drevje o b n jive itd.

Sprem em be k u ltu r, posebno cik ličn e , še b o lj p a dvojne kulture otežujejo u v r­

ščanje posam eznih ze m ljišč v eno sam o zem ljiščno kategorijo. T o je treba upoštevati

3 • 1 Pojem — » 2 Terminologija — » 3 Viri — • 4 Literatura

p ri u p o ra b i statističnih p o d atko v, k i m orejo p ravilo m a uvrščati zem ljišča le pod eno kategorijo in k i ne izk a zu je jo vedno c ik lič n ih in d vo jn ih ku ltu r.

LIT.: Ke l e m in a, Pravne starine. — Me l i k, Slovenija 1. — R . Ba d i u r a, Ljudska geo­

grafija. Terensko izrazoslovje, Ljubljana^ 1953. — Fr. Be z l a j, Krčevine, SR, 8/1955, str.

1—23. — ^Vl. Va l e n č i č, Iz preteklosti Štangarskega gozda, GzV, 13/1956, str. 215—222.

— I. ^Ga m s, Geomorfologija in izraba tal v Pom urju, GZ, 5/1959, str. 205—249. — S. ^Il e š ič,

Še o »planini« in »gori«, PV, 56/1960, str. 105— 111. — Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 4. zvezek, A B , poljedelstvo, Ljubljana 1961.

II. V IR I IN LITER A TU R A

« 3. Viri. Z a dobo pred naselitvijo Slovencev se m orejo vrste zem ljišč po k u ltu ra h in n jih o va razširjenost ugo ta vlja ti s pelodno a n alizo , nadalje z arh e o lo škim i n a jd ­ b am i, v katerih so ohranjeni sledovi ra zn ih sadežev; za rim sk o dobo pa je m oč sklepati n a lego o b d elovalnih po vršin p o lo k a c iji naselij in cest. U go ta vlja n je nam a­

k a ln ih sistem ov, parcelacije in teras z zra čn o fotografijo doslej za Slo ve n ijo n i dalo bistvenih rezultatov.

P o d o b n i v iri p rih ajajo načelno v poštev tudi za srednji vek (zlasti do 11. stol.).

K e r pa so za srednji ve k sprem em be v vrstah zem ljišč zvezane z obsežno k o lo n i­

za cijo , so za to dobo tudi za ugo tavljanje vrst ze m ljišč v p rv i vrsti pom em bni v iri, navedeni z a zg o d o v in o k o lo n iza cije (gl. p o gl. 2), npr. kraje vn a in ze m ljiščn a im ena, u rb a rji itd.

Z a novi vek so gla v n i v ir terezijanski, jo že fin sk i in fran cisce jski kataster (gl. pogl. 1) s pozn ejšim i ream bulacijam i. K a ta strsk e pod atke o ze m ljišk ih k u ltu ra h je p rin ašala predvsem za posam ezne dežele d rža vn a sta tistika (gl. pogl. 1) v svo jih p u b lika cija h ; delom a so o b javlje n i p o d a tk i tudi za m anjše teritorialne enote. V a vstrijsk ih o b ­ č in s k ih le k sik o n ih je objavljen obseg površine g la v n ih k u ltu rn ih kategorij za ka ta ­ strske občine p o stanju 1. 1896. N a kata strskih p o d atkih , k i so b ili k o rig ira n i s ce­

n itvam i stro k o v n ja ko v, je v glavnem slonela ju g o slo va n sk a km etijska statistika ter sta tistika go zd o v in gozdnega gospodarstva.

N a d a ljn i v ir za p rika zo va n je ra zvo ja ze m ljišk ih k u ltu r pred stavljajo a rh ivsk o gra d ivo ter statistična p o ro čila o izva ja n ju m e lio ra cijsk ih del, npr. regulacije rek in po to ko v, osuševanje b a rij, pogozdo vanje k ra šk ih zem ljišč itd.

V IR I: Beiträge zur Vaterlandskunde für Innerösterreichs Einwohner, herausgegeben von I. K . ^Ki n d e r m a n n, 2. Bd, G raz 1790, str. 177 tabela: Flächeninhalt des tragbaren Bodens. — Hl u b e k, D ie Landwirtschaft. — Id e m, Steierm ark, str. 6—7. — J. Bl e iw e is,

D ie Landwirtschaft-Gesellschaft und die Landwirtschaft im K ronlande K rain, Laibach 1854. — Calendario per l’anno bisestile 1860 pubblicato dall’ I. R. Società agraria di G orizia

•— priložena tabela: Superficie con riflesso alla cultura. — Statistično poročilo trgovsko- obrtnijske zbornice v Ljubljani leta 1870, Ljubljana 1872 —- tabela: Različne vrste obdelo­

vanja. — Gemeindelexikon. — O brađena zemlja. — Poljoprivredna statistika. — Šume u kraljevini Srba, H rvata i Slovenaca, Beograd 1926. — Statistika šum a i šumske privrede za 1938 god., Beograd 1940. — Catasto agrario.

• 4. Literatura. V rste zem ljišč obra vn a va lite ratu ra zlasti z dveh gledišč: a) opre­

deljevanje posam eznih vrst in ugo tavljanje ustrezne term inologije; b) p rika zo van je površine posam eznih vrst ze m ljišk ih k u ltu r in razm e rja m ed n jim i. Lite ra tu ro p rve vrste sestavljajo objave d ro b n ih p o d atko v a li pa pregledne obdelave s p o d ro čja top o­

nom astike, delom a tu d i s p o d ro čja je zik o slo v ja , etnografije, geografije itd. (gl. » 2 ).

133

3. Vrste zemljišč

Lite ra tu ra druge vrste povzem a in predeluje za večja ozem lja predvsem sta­

tistične pod atke h k ra ti za različn e vrste ze m ljišč z gospodarskega, d om o vin ozn an - skega a li geografskega gledišča. Z a m an jša ozem lja dajejo pregled n a d vrstam i ze m ljišč nekatera regio nalno geografska pregledna dela, p a tu d i nekatere specialne karte. K e r se naravne lastnosti zem ljišč le m alo sprem injajo, se la h k o p ri h istoričn i o b ra vn a vi n jih o v ih vrst v v e lik i m eri u p o ra b lja tu d i geografska in n a ravo slovn a literatura, k i v glavnem p rika zu je sedanje stanje; p ri tem je treba upoštevati v ustrez­

n ih ra zd o b jih zla sti pojave in sprem em be, k i jih je treba p rip iso v ati človeškem u vp livu . LIT. : H l u b e k , Die Landwirtschaft. — G^eršak, Slovenski Štajer. — Slovenska zemlja. —■

Melik, Slovenija 1/2. — Massi, Goriziano. — B l a z n i k , Posestne razmere. •— S. Ilešič, Ob­

rađena zemlja u Sloveniji, Glasnik geografskog društva, 21/1935, str. 29— 39. — ^{Id e m ,} Agrar­

na obljudenost na Koroškem, GV, 18/1946, str. 22— 35. — K r a f t , Drauland. — G. Glauert, Siedlungsgeographie von Oberkrain, Südosteuropäische Arbeiten Nr. 32, München 1943.

— Id e m , Siedlung und Wirtschaft im oberen Sawegebiet (Nordwestslowenien) während

des 16. Jahrhunderts und heute, SOF 16/München 1957, str. 388— 426. — V. L e b a n , Kme­

tijska zemlja v Sloveniji, GV, 19/1947, str. 139— 150. (Gl. pod ®8 regionalna geografska dela.)

I I I . G E O G R A F S K E R A Z M E R E

• 5. V p liv geografskih razm er v splošnem. Č e p ra v člo ve k čedalje bolj obvladuje n aravo , m u ta p o stavlja določene meje p ri ra zširja n ju ro d o v itn ih ze m ljišč in v p liva na nam em bnost posam eznega zem ljišča. N e kate ra ze m ljišča (npr. skalnate stene) p ra k tičn o sp lo h ne p rih ajajo v poštev za ze m ljiške kulture, d ru ga p a so sp ričo svo ­ j i h n a ra vn ih lastnosti rentabilna le p ri n e kih vrsta h k u ltu r, p ri d ru gih p a ne.

G e o gra fsk e oko liščin e so v starejših časih drugače in m očneje vp liva le n a zem ljiške k u ltu re k o t v novejših; n jih o v pom en za vrste zem ljišč se je torej sprem injal. T u d i sam e geografske o k o liščin e se po n a ra vn i p o ti in še bolj po d č lo ve ko vim vp livo m sprem injajo. K lju b tem u pa im a jo svoj relativno konstantni pom en v agrarn i zg o ­ d o v in i Slo ven cev zla sti naslednje o ko liščin e :

a) Zemljepisna lega: Slo ve n ija leži severovzhodno od Ja d ran sk e ga m o rja ta k o , da se na njenem ozem lju stikajo m editeranski, a lp sk i, d in a rsk i in su b p an o n ski pas z ustreznim i k lim a tsk im i razm eram i, b) Relief: Slo ve n sko ozem lje obsega gorat, gričevnat in ra v n in sk i svet, k i v s a k po svoje om ogočajo a li om ejujejo razširitev d oločenih ku ltu r. T a k o go rati svet v n a jvišjih legah sko raj n i uporaben za agrarne k u ltu re ; v legah o k ro g 1500— 2000 m etrov nadm orske višine p rih a ja v poštev za pašo, v legah od 1500 n a vzd o l p a p rih a ja najprej v poštev go zd. G rič e vn a ti svet daje razm erom a največ m ožno sti z a raznovrstne ku ltu re , m edtem k o je ra v n in sk i svet sam po sebi n a jb o lj p rikla d e n za razširja n je p o lj. c) Hidrografske razmere:

O d visne so v v e lik i m eri od reliefa in so glede vrst ze m ljišč pom em bne zla sti tam , k je r m o čvirja otežujejo u rb a riza cijo . V e n d a r v slo ve n ski a gra rn i zg o d o v in i p ri tem ne gre za velike površine. P o d o b n o tudi n iso n ik d a r im eli posebnega pom ena n a ­ m a k a ln i sistem i, d) Pedološki sestav tal je v odvisnosti od zelo pisane geološke strukture v Slo ve n iji zelo raznoličen. V splošnem pe d o lo ški sestav n i n a jb o lj ugoden za razširite v ro d o vitn ih p o ljsk ih površin.

N avedene geografske razmere so im ele v slo venski agrarn i zg o d o v in i zla sti tele posledice: posam ezni, ve čkrat zelo m ajh n i predeli so se m ed seboj po vrsti zem ljišč in p o k u ltu ra h m očno ra zlo če va li; za n jivsk e ku ltu re so b ili p o g o ji v splošnem slab i, b o ljši so b ili z a pašna ze m ljišča in za go zd ; relativno precejšen del p o vršin , zla sti

134

Pedološki sestav tal v SR Sloveniji (po B. Vovku); številke pomenijo: 1 kamenišča in surova tla, 2 rendzine in rjava pokarbonatna tla, 3 terra rossa, 4 rjava tla na glaciofluvialnem nanosu, 5 rjava tla na flišu, a karbonatna, b malo karbonatna, 6 rjava tla na laporju, 7 kislana, 8 sprana in podzolirana tla, 9 psevdogleji, 10 aluvialna tla, 11 oglejena tla, 12 šotna tla

135

3. Vrste zemljišč

go ra tih , je b il za agrarno gospodarstvo p raktičn o neuporaben (skalo vje ). Z e lo ve like predele go zd n ih p o vršin sestavlja a b so lutni go zd, p ri čem er je razm ejitev m ed abso­

lu tn im in rela tivn im go zdom delom a povezana z vprašanjem o go spo darno sti krčen ja in zato stvar gospodarske ocene, k je je tista m eja, p ri kateri je postalo krčenje ne­

gospodarno. P o Me l ik u je o k ro g 2 0 % go zd a n a re la tivn ih go zd n ih tleh. L . 1896 so bile površine tako le razporejene:

njive 17,09% travniki 15,92% gozd 41,57%

vrtovi 1,03% pašniki 16,99% nerodna tla 5,45%

vinogradi 1,95% 32~91%

20,07%

L I T .: ^Me l i k, Slovenija I. — B . ^Vo v k, članek Pedološki sastav tla pod geslom Slovenija v E J , 7, str. 327— 329. — D . Fu r l a n, članka K lim a , Vode, E J , 7, str. 322— 327.

• 6. V prašanje k lim a tsk ih sprememb. K lju b rela tivn i stalnosti ge o grafskih razm er je treba raču n a ti s tem, da so se te tudi brez člo veko vega v p liv a v d a ljših razd o b jih m enjavale. N a jb o lj občutljive sprem em be (npr. ledene in medledene dobe) so se vse k a k o r p o ja v lja le v p re d zgo d o vin sk ih dobah, k i jih obravnavata ge o lo gija in p a le o k lim a to lo gija . A tu d i v zg o d o v in sk ih dobah je p rih a ja lo do tak šn ih sprememb.

T a k o se po nekaterih m nenjih povezuje s k lim a tsk im i sprem em bam i nazadovanje vin o g ra d o v o d k o n ca srednjega ve ka dalje.

Z a ra d i svojega zem ljepisnega p o lo ža ja na prehodu iz Sredozem lja v Srednjo E v ro p o je slo vensko ozem lje v klim a tskem pogledu neenotno; za ra d i razsežnosti alp skega in pred alpskega go ro vja, še posebej pa za ra d i dinarskega kraške ga p raga, k i v b liž in i m o rja deli p rim o rje od notran josti, je sredozem ska k lim a zn a č iln a le za m anjše, kontin entalne klim a tske kara kte ristike p a za m nogo večje področje. K e r p a je slovensko ozem lje h k ra ti n a m eji tistih e vro p skih p o d ro čij, k i ju v višin a h p rep la vlja jo ju žn e (tropske) o ziro m a severne (polarne) zračne mase, in ker v zvezi s tem vp liv a jo nanj c ik lo n i, k i se p o m ik ajo p ro ti vzh o d u b o d isi po sredozem ski (severna Ita lija — Ja d ra n sk o m orje), b o d isi po srednjeevropski poti severno od A lp , so p ad avin ske in toplotne zn a čiln o sti vrem enske slike m anj ustaljene k a k o r v večini E v ro p e (m ožnost p o letnih m o čn ih ohladitev in zim sk ih otoplitev).

V zg o d o v in sk i dob i o d srede prvega tisočletja naprej so k lim a to lo g i u go to vili v E v r o p i več klimatskih nihljajev. U g o to v itve so trdne šele za obdobje m eteoro­

lo ške ga o p azo van ja z inštrum enti o d srede 19. stol. naprej, m edtem k o so z a prejšnje dobe n a razp o lag o le m anj o b je ktivn i vtisi ra zn ih sp o ro čil in delno posredno skle ­ panje po zn a čaju posam eznih letin in podobnem . P o teh ra zisk a v a n jih je b ilo m ed 12. in 14. stol. relativno toplejše obdobje (m ed 1280 in 1380 m orda n e k o lik o toplejše k o t v p rv i p o lo v ici 20. sto l.), potem p a je sledilo m rzlejše obdobje (z napredovanjem le d e n iko v zla sti m ed sredo 16. in sredo 17. ter m ed sredo 18. in sredo 19. stol.).

O d k o n ca 19. stol. (po 1880) se u ve lja vlja v n o vič postopno naraščanje toplote.

L I T .: ^Me l i k, Slovenija 1/1, l 2. — V . ^Ma n o h i n, Podnebje Ljubljane, G V , 17/1945, str. 3— 48. — D . ^{Fu r l a n,} K lim a , E J , 7, str. 322— 326.

C . E . P. ^Br o o k s, Compendium of Meteorology, Boston/Mass., 1951. — H . ^Fo h n,

Klim aschwankungen der letzten 1000 Jahre und ihre geophysikalischen Ursachen, D t.

geogr. Tag., W ürzburg 1957., Tag. ^{B e r .} und wiss. A bh. Wiesbaden 1959. — J. ^Bl ü i h g e n,

Allgemeine Klim ageographie, Berlin 1964.

136

1 2 3

k 5 6

/ / ' /

3 0 k m J---L.__J___ L.

z . XI. Razpored zorane zemlje na Slovenskem (po Sv. Ilešiču). Od c elotne površine je v zoranem zemljišču (njivah, vinogradih, vrtovih in sadovnjakih): 1 nad 5 0 % , 2 36— 5 0 % 3 21— 35 % 4 11— 2 0 %

5 4— 10 % , 6 0— 3 % ’

31599 ŠMOHOR

95.302

BELJA K 81.175

CELOVEC

125.579

VELIKOVEC 58.369

MUR. SOBOTA

67.994

DRAVOGRAD 30216

LJUTOMER 81.039

SLOVENJGRADEC

115.626 64.115 4 9 4 5 3 MARIBOR M. DESNI BREG LEVI

87.520 33,8 4 UM 33.098

DOL. LENDAVA RADOVLJICA

47.492

GORNJI GRAD _Drava

96.801 56.197 53.198

KAMNIK K R A N J

49.307 1,7 ŠKOFJA LOKA

; 32.074 KONJICE 191.035

145.288

51.634 ŠMARJE LAŠKO

89.679

65J40 67.42S LJUBLJANA

LITIJA

LOGATEC

7U97 72.817

GORICA-VIPAVSKA 83.173

58.905 45.306 BREŽICE 87.643

POSTOJNA 45.437 22563

SEŽANA

GOZDOVI PAŠNIKI 90.030

90.946 TRAVNIKI

NOVO MESTO

NJIVE VRTOVI in VINOGRADI površina v ha

114.176 113976

KOČEVJE

KU LTUR NE KATEGORIJE PO OKRAJIH

41.565 PODGRAD 40247 65.646

j§ KOPER

52B53 59.820 ČRNOMELJ

Z . X I I . Kultom® kategorij® po tabelah na str. 140— 145 (V I. V alenčič); črni stolpec: Štajerska, G o riška 1860, K ra n jsk a 1870, Prekm urje 1895, Istra, T rst in južna K o ro ška 1896; rdeči stolpec: 1938, Ju lijsk a krajin a 1929

KU L TU R N E KATEGORIJE PO OKRAJIH

51.634 ŠMARJE

52.853 59.820 ČRNOMELJ

NJIVE 58.905 *5.308

BREŽICE

PAŠNIKI TRAVNIKI GOZDOVI

V

90.946 NOVO MESTO

VRTOVI in VINOGRADI površina v ha

83.173 71.5 8 4 KRŠKO

60, K ra n jsk a 1870, Prekm urje 1895, Istra, T rst in južna K o ro ška 1896; rdeči stolpec: 1938,

3 ® 6 Vprašanje klim. spr. —■ e 7 Doba do konca 18. st. — » 8 Od konca 18. st. dalje

IV. RAZVOJ IN STA N JE PO O BDOBJIH

© 7. D o ba do konca 18. stol. Z a predslovensko dobo je le na splošno m oč dom nevati, da so v gričevnatem in goratem svetu do zgornje gozdne meje p revlad o vali go zd o vi in da je b ila intenzivnejša p o ljsk a obdelava razširjena predvsem v gričevnatem svetu, v n e zam o čvirje nih ra v n in a h a li širših d o lin a h ter n a k ra š k ih p o ljih . G o to v o so b ile tu d i intenzivnejše ku ltu re b o lj razvite b lizu rim s k ih m est (npr. n a L ju b lja n ­ skem p o lju ).

V p o zn i a n tik i so se verjetno ra zširile pašne in gozdne površine na raču n inten­

zivn e jših k u ltu r (vin o gra d o v, n jiv ), vendar ne to lik o , da ne bi slo va n sk i p re d n ik i Sloven cev ob naselitvi m o g li za svoje poljedelstvo u p o ra b iti predvsem že od nekdaj izk rč e n ih p o lje de lskih po vršin . O dtlej dalje do začetka novega veka so spremembe v vrstah ze m ljišč tesno povezane s kolonizacijsko zgodovino (gl. pogl. 2). P osledice srednjeveške k o lo n iza cije za vrste zem ljišč so bile, da so se gozdne površine in p o v r­

šine za ra slih starih k u ltu rn ih zem ljišč zm a n jšale to lik o , k o lik o r so se povečale p o v r­

šine n jiv , vin o g rad o v, tra v n ik o v in p o d o b n ih intenzivnejših ku ltu r. V e n d a r se m ore u č in e k tega p re m ik a le p rib ližn o o ceniti n a največ 2 0 % celotne površine Slo ven ije n a raču n prve in v p rid druge vrste ze m ljišč ( k i b i se p a bile s tem povečale p rib ližn o na d vo jn i obseg svoje prvotne zgodnje srednjeveške površine).

O b k o n c u srednjega in v začetku novega ve ka je razm erje m ed m an j in bolj in te n zivn o obd elan im i ze m ljišči n ih a lo ; ta k o so se npr. n jivsk e površine zm anjše­

vale za ra d i opustelosti, povečevale pa so se spričo spontanega ro vtarstva, d okler ga n iso v 16. stol. o m e jili vsaj tam , k je r je o v ira lo preskrbo ru d n ik o v z lesom in ogljem . P o n e ko d pa je vsaj razširja n je p a šn ik o v n a raču n go zd a trajalo še čez 17. stol.

(T o lm in , B ovec). V in o g ra d i v slabših legah so se sprem injali v druge, p ra v ilo m a m an j intenzivne ku ltu re , zato p a so se tra v n ik i in p a šn ik i sirn ic že p ro ti ko n cu srednjega v e k a delom a sp re m in ja li v njive. T a k i in p o d o b n i p re m ik i so v posam ezno­

stih d o vo lj izčrp n o d okum e ntiran i, vsaj za zd a j p a jih je težko številčno izra z iti za celotno ozem lje, čeprav gotovo v celem prevladuje naraščanje in te n zivn ih k u ltu r n a d kraje vn o om ejenim naraščanjem p a šn ik o v in gozdov.

V vsej dob i do 18. stol. (in delom a še pozneje) ni mogoče ostro razločevati posa­

meznih vrst zemljišč. T a k o so bile npr. n jive po d strniščem a li v prah i obenem p a šn ik i, sad o vn ja ki obenem p a šn ik i a li tra vn ik i, tra v n ik i tudi sad o vn ja ki itd. Težave, k i jih ta k a ra zličn a , b o d isi istočasna a li c ik lič n a izra b a tal p o vzro ča statističnem u izraču n u p o vršin , so se p o k a za le v 18. stol., ko so p rv ič sk u ša li d o b iti pregled n ad p o vršin o p osam eznih k u ltu r. P o d o b a, k i jo k lju b vsem tehničnim težavam dajejo o p o vršin i k u ltu r p o p isi iz 18. sto l., je v b istvu p r ik a z stanja, k i ga je u stv aril sredn ji ve k in so ga p rv a stoletja novega ve ka le m alo sprem enila.

® 8. Od konca 18. stol. dalje. A g ra rn a tehnična re v o lu cija 18. stol., p rizad e vanja države in k m e tijsk ih d ru žb za razvo j agrarne tehnike do srede 19. stol., pozneje tu d i v p liv ze m ljiške odveze, servitutne regulacije in po že leznicah razširjenega trga, pa tu d i d ru gi v z ro k i so p rive d li do naslednjih sprememb: n jive so prenehale b iti ob določenih dob ah p a šn ik i, zato pa so začele slu žiti živin o re ji k o t njive, n a k ate rih so p rid o b iv a li tu d i krm o . V in o g ra d i so se spre m injali zla sti v sado vnjake, n jive itd ., medtem k o so n a P rim o rske m trto b o lj k o t prej začeli saditi na njive, k i so b ile torej m ešana zvrst zem ljišč. V splošnem p a so se sad o vn ja ki jasneje k o t dotlej iz lo č ili ko t posebne kategorije ze m ljišč itd . V n e katerih p a sivn ih predelih (K o č e v sk a , B e la k ra jin a ) so posam ezne km etije p ropadle in jih je — p ra v ta k o k o t nekatere p a šn ike v teh predelih — prerasel go zd. V go ratih predelih so go zd n i veleposestniki p on eko d

137

3. Vrste zemljišč

(Je lo vica , P o k lju k a , K a n a ls k a in Z iljs k a do lin a , o k o lica T rž ič a , P lib e rk , Ž e le zn a K a p la ) v p rid fu žin in lesne trgovine š irili svoje gozdne površine na raču n p a šn ik o v in posam eznih km etij.

Terezijanski kataster še ne om ogoča neposredne presoje, k a k šn a je b ila n a večjih ob m o čjih p o vršin a posam eznih vrst zem ljišč. P o p is je b il izveden po ze m ljišk ih gospostvih, a ne po krajevno sklenjenih o k o liših . O bseg ze m ljišč n i naveden po p o v ršin sk ih enotah, pač pa je z a n jive označen s k o ličin o potrebnega semena, za tra vn ike s k o ličin o pridelanega sena, z a vinograde p a s k o ličin o vin ske ga p rid e lk a itd.

L e za go zdove je b ilo določeno, naj b i se izm e rili. K o t zem ljiščne kategorije so bile ob d a včn i re k tifik a c iji upoštevane njive, tra v n ik i, p a šn ik i, go zd o vi, v rto v i in v in o ­ gradi. V rektifikacijskih dominikalnih aktih in napovedih rustikalnih zemljišč (Bekannt- nuss-Tabellen) je do kaj bogato in izčrp n o g ra d ivo glede izrabe ze m ljišč za posam ezne ku lturne kategorije, toda p ri današnjem stanju ra z is k a v tega gra d iva posam ezne ugotovitve n iso združene in p rika za n e v ko n čn ih rezultatih n iti za m anjše teritorialne enote.

Sta tističn i p o d atki, k i jih im am o n a v o ljo od osemdesetih let 18. stol. dalje, n iso izd e la n i p o pop olnom a e n akih k rite rijih : vrste zem ljišč so ob posam eznih p rilo žn o stih ra zličn o razčle n je vali in opredeljevali. Z a to številke iz ra zlič n ih časov z a posam ezno vrsto n iso p o p o ln o m a prim erljive. V splošnem p a vendarle kažejo , da do k a k e bistvene prestrukturacije k lju b vsem sprem em bam v splošnem n i prišlo.

D r u g i ze m ljišk i pop is, združen z ugo tavljanjem zem ljiškega donosa in izm ero p o vršin , je jožefinski kataster. N a v o d ila k patentu z dne 20. a p rila 1785, s katerim sta b ila odrejena pop is in izm era, so n a va ja la k o t vrste ro d o vitn ih zem ljišč, za katere je b ilo treba ugo to viti donos, njive, trik e a li preloge, rib n ik e , tra vn ike, vrtove, pašnike in planine, gošče, grm ovje, vinograde ter gozdove. G ra d iv o jo žefin ske ga katastra je le delom a ohranjeno, zato p rih a ja le v om ejenem obsegu v poštev k o t v ir za u go ­ tavljanje razširjenosti k u ltu rn ih kategorij po ka ta strsk ih občinah. N a p o d la gi jo že ­ fin skega katastra so b ili izd e la n i in o bjavljeni pregledi o obsegu pro d u ktivn e zem lje p o k u ltu rn ih kate gorijah za posam ezne dežele.

K ulturne kategorije v odstotkih K ranjska Štajerska K oroška

vrtovi 0,6 0,3 0,1

njive 15,9 17,4 14,5

njive s trtam i 1,3 ^{— —}

vinogradi 1,0 1,6 ^—

travniki 17,2 13,6 17,9

ribniki kot travniki ^— 0,1 0,1

pašniki in grmovje 24,0 18,4 26,1

prelogi 0,4 1,6 0,2

gozdovi 39,6 47,0 41,1

100,0 100,0 100,0

U g o to v itve jo žefinskega katastra so še iz dobe, preden je p rišlo do večjih spre­

m em b v km etijstvu. M edsebojno razm erje ze m ljišk ih kategorij je torej rezultat ra zv o ja dotedanjega p oljedelskega sistem a v d a n ih ge o g ra fskih m o žn o stih (v e lik obseg go zda!). Z e m ljišča , k i so ji h izm eno m a u p o ra b lja li za n jive in p ridelovanje trave, so im ela le še m ajhen delež n a celotni k u ltu rn i p o vršin i. Z d i se p a, da zem ljišča z m enjajočo se k u ltu ro tedaj n iso b ila zajeta s tisto natančnostjo ko t pozneje v fran - ciscejskem katastru. T u d i se n a čin razdelitve p o ze m ljišk ih kate go rijah delom a r a z lik u je od franciscejskega katastra, k a r o v ira m edsebojno prim erjavo.

138

3 » 8 Od konca 18. stol. dalje

G ra d iv o franciscejskega katastra (gl. p o gl. 1) je ohranjeno v celoti in je n a jp o ­ m em bnejši in n a jb o lj upo rabljen v ir za ugo tavljanje ze m ljišk ih ku ltu r. V n a vo d ilih za izve d b o katastra p o jm i posam eznih ze m ljišk ih k u ltu rn ih kategorij niso b ili d olo č­

neje opredeljeni, tem več le pojasnjeni z navajanjem g la vn ih prim erov. P o n a čin u izrab e je zem ljišče b ilo polje, tra v n ik , p a šn ik , go zd, vin o g ra d itd. P r i ze m ljiščih z m ešano ku ltu ro , n pr. p ri p o lju , tra v n ik ih in vin o g rad ih , zasajenih s sadnim drevjem , je b ilo treba navesti gla vn o ku ltu ro , p ostransko pa le om eniti. K o t gla vn o ku ltu ro je b ilo treba o zn ačiti tisto, k i je zajela večji del parcelne površine. O brazec sum arič- nega iz k a z a ra z lič n ih vrst ze m ljišč je n a va ja l zelenjadne vrtove, sado vnjake, okrasne vrtove, vinograde, nasade hm elja, nasade tobaka, nasade ža fra n a , travnike, travn ike s sadnim drevjem , pašnike, n jive , n jive s sadnim drevjem , njive z o ljk a m i, n jive s trtam i, n jive z drevjem in trtam i, riževo polje, grm ovje in gozdove. R a z e n teh k u ltu rn ih kategorij je obrazec vseboval ru b rik e še za razne vrste n e p ro d u ktivn ih ze m ljišč in zem ljišč, k i n iso b ila izk o rišče n a v km etijske nam ene, k o t npr. m očvirje, kam n o lo m e, pust svet, stavbišča, reke in potoke itd. V e n d ar vrsta ze m ljišk ih kate­

go rij s tem še n i b ila izčrp a n a . D e lo na terenu je m o glo o d k riti n a čin izrabe zem ljišča, k i v ru b rik a h n i b il upoštevan, zato je im el geometer m ožnost, da ga je izk a z a l kot posebno vrsto zem ljišča.

K ulturne kategorije

K ranjska 1870

Slovenska Štajerska 1860

Slovenska G oriška 1860 ha °//o skupaj

v % ha ° //o skupaj

v % ha °//O skupaj

v %

1. vrtovi 1.541 0,2 1.082 0,2 621 0,3

vinogradi 9.639 1,0 21.957 3,8 291 0,1

ronki ^{— — — —} 2.796 1,3

1,2 4,0 1,7

2. njive 132.034 14,0 114.736 20,1 9.259 4,3

njive s trto 1.518 0,2 ^{— —} 11.044 5,1

14,2 20,1 9,4

3. travniki 128.277 13,6 76.166 13,3 45.186 20,9

travniki s

sadnim dr. 5.634 0,6 6.107 1,1 36 ^—

travniki z 28.900 3,1 74 5.433 2,5

gozdnim dr.

vrstenke 794 0,1 2.252 0,4 ^{— —}

17,4 14,8 23,4

4. pašniki 153.292 16,2 70.766 12,4 70.198 32,4

pašniki s

sadnim dr. 661 0,1 1.859 0,3 ^{— —}

pašniki z

gozdnim dr. 49.684 5,2 3.890 0,7 5.334 2,5

prelogi 1.641 0,2 7.957 1,4 14.052 6,5

logi 94 ^— 2.435 0,4 ^—

lazi (požari) ^{— —} 375 0,1 ^{— —}

planine 23.924 2,6 4.552 0,8 ^{— —}

24,3 16,1 41,4

5. gozdovi visoki 371.842 39,4 230.921 40,5 23.490 10,8

gozdovi nizki 33.617 3,5 25.607 4,5 28.816 13,3

42,9 45,0 24,1

943.092 100 570.736 100 216.556 100

139

3. Vrste zemljišč

P o uvedbi franciscejskega katastra je b ila še večkrat izvedena revizija, ta k o se je k atastrsko stanje glede ze m ljišk ih kategorij p rila ga ja lo dejanskem u stanju. Sice r p a je b ila n a lo ga kata strsk ih u rad o v, da so spro ti re g istrira li vse sprem em be v kulturi,, vendar so izk u šn je p okazale , da se je k atastrsko stanje vča sih o d dejanskega precej ra zlik o v a lo .

V naslednjem pregledu je po d an obseg k u ltu r in p o vršin po kata strsk ih p o d atkih z a Kranjsko, Slovensko Štajersko in Goriško, tj. nekdanje p o litičn e o kraje: G o ric o z m estom G o ric o , Sežano in T o lm in . P o d a tk i se ne nanašajo n a čas, k o je b il fran - ciscejski kataster izveden, tem več na poznejše, p o re v izija h ugo to vljen o stanje.

(N e ro d o vitn a p o vršin a v tabelah n ik je r n i upoštevana, gl. tabelo str. 139.)

K e r posam ezne kategorije niso enakom erno razdeljene po vsem ozem lju, m orejo deželna poprečja le delom a p o k a za ti zn a čiln o sti izrabe tal. P ra viln ejšo slik o o d ­ visn o sti strukture km etijskega in gozdnega gospodarstva od vrste k u ltu rn ih p ovršin daje m edsebojno razm erje teh vrst po m an jših, geografsko enotnejših o k o liših . N a sle d n ji pregled kaže razdelitev k u ltu rn ih ze m ljišč v odstotkih p o n jih o vih vrstah za posam ezne politične okraje. Z a Slovensko Štajersko in Goriško so p o d a tk i za leto 1860, z a Kranjsko z a 1870. V sta tistik i za G o riš k o so b ila zem ljišča, u p o rab ljen a izm eno m a z a razne ku ltu rn e kategorije, izk a z a n a sku p a j k o t izm enične k u ltu re {cultura alternativa). V pregledu so ta k a ze m ljišča navedena p o d prelogi. P la n in e n a G o rišk e m n iso bile posebej izkazan e . Z a Slovensko Istro, Trst in Slovensko Ko­

roško a n alo gn i p o d a tki niso ra z p o lo žljiv i, zato so u po rabljeni p o d a tki katastra po

Vrtovi Njive Njives trtami Vinogradi Ronki Travniki Travniki s sadnim drevjem Travniki z gozdnim drevjem

Črnomelj 0,2 17,3 3,9 8,9 0,6 12,9

Kamnik 0,1 22,6 ^{--- — ---} 10,6 1,5

Kočevje ^{— ■} 11,0 ^{--- — ---} 11,8 0,5 9,5

Kranj — 16,1 ^{--- ■— ---} 10,8 0,9 ^—

Krško 0,1 21,0 ^--- 4,4 ^--- 10,1 1,1 ^{— .}

Litija

Ljubljana-mesto in

18,4

--

--

okolica 0,2 15,6 ^{--- — ---} 21,3 0,5 0,9

Logatec 0,3 7,7 ^{--- — ---} 17,6 1,2

N ovo mesto 0,4 18,8 ^--- 2,7 ^--- 8,4 0,6 4,3

Postojna 0,5 9,0 1,7 1,1 ^--- 22,8 0,1 3,1

Radovljica — 5,2 — — --- 12,5 0,5 2,5

Brežice 0,1 20,7 ^— 4,7 ^--- 15,7 0,6 0,1

Celje 0,1 15,4 ^— 2,2 ^--- 12,3 1,5

Ljutomer 0,3 34,6 ^— 7,2 ^--- 19,2 0,6 ^—

Maribor 0,3 20,5 ^— 5,9 ^--- 13,9 1,0 ^.—

Ptuj 0,4 28,9 ^.— 6,0 ^--- 14,5 0,3 ^—

Slovenj Gradec Gorica-mesto

0,1 14,7 — 0,5

--

in okolica 0,9 2,5 10,6 0,4 3,9 19,3 0,1 3,3

Sežana ^— 6,1 7,6 ^{— —} 24,4 6,7

Tolmin — 4,7 — — 20,4 —

140

3 o 8 Od konca 18. stol. dalje

re v iziji 1896, in sicer le po g la vn ih ze m ljišk ih kategorijah. V Is tri in n a K o ro šk e m so posam ezni p o litičn i o k ra ji obsegali tu d i neslovenske o koliše; da b i b il p rik a z om ejen čim b o lj le n a slovensko ozem lje, so b ili izločeni povsem h rva šk i ter povsem nem ški sodn i o k ra ji; zato je teritorij, n a katerega se p o d atki nanašajo, označen s sod n im i o k ra ji. Z a Prekmurje su up o rab lje n i p o d a tki ogrske statistike iz 1895.

V e lja jo za o k ra ja M u rsk a Sob o ta in D o ln ja L e n d a v a v tedanjem obsegu.

Delež obdelovalne površine (n jiv, vrto v in vin o grad o v) od celotne površine posa­

m ezn ih ka ta strsk ih o b čin je k a z a l ob koncu 19. stol. tele krajevne zn a čiln o sti: n a j­

n iž ji delež obdelane površin e z 0— 3 % je p revla d o val v glavnem n a viso k o g o rsk ih p o d ro čjih ju g o za h o d n ih A lp in n a jv išjih k ra š k ih planotah, kjer so le red ka naselja.

D e le ž 3— 1 0% so im ela višja, n e ko lik o m očneje naseljena ozem lja v A lp a h , na K r a s u in vm es ležečih go ro vjih . N a sle d n ja sku p in a katastrskih občin z deležem 10— 2 0 % je b ila že enakom erneje razdeljena po vsem slovenskem ozem lju. T a delež je b il zla sti zn ačilen z a sredogorske o koliše L ju b lja n s k e in C e lo vške ko tline; na alp skem in kraške m p o d ro čju predstavlja le nekaj ugo dnih, v ro d o vitn i vzh o d n i S lo ve n iji p a nekaj neugodn ih izjem . E d in o področje, kje r ga n i, je na skrajnem severovzhodu, v P re km u rju , S lo ve n sk ih go rica h in n a D ra v sk e m po lju . K a ta strsk e občine z 20— 3 5 % obdelane površine so b ile razširjene v vseh delih slovenskega ozem lja, n a jb o lj p a v C e lo v š k i k o tlin i in na ozem lju m ed P ohorjem , D ra v s k im poljem in S a v sk im pogorjem . V sredogorju in na k ra š k ih p o ljih pom eni ta k odstotek že u go d n o stanje, v d o lin ah in na terciarnem griče vju na severovzhodu nastopa le

Vrstenke Pašniki Pašniki s sadnim drevjem Pašniki z gozdnim drevjem Prelogi Lazi(požari) Logi Planine Gozdovi visoki Gozdovi nizki Močvirjes trsjem

___ 25,5 ^___ 6,4 ^___

_

0,2 11,8 0,1 0,4 ---- ---- 0,1 3,5 47,4 1,7 ^----

— 10,8 ^— 22,0 ^{---- ---- — —} 33,0 1,4 ^----

— 19,0 0,4 0,9 ^{---- ---- —} 3,1 47,4 1,4 ^----

— 8,8 — 2,2 1,1 ^{---- — —} 46,0 5,2 ^----

— 17,5 — 1,6 0,2 ---- — — 48,2 2,4 —

— 18,7 0,2 3,4 ^{___ ___} 0,1

_

0,3 17,4 ^— 1,6 ^{---- ---- —} 0,4 50,9 2,2 0,4

— 11,4 — 6,5 0,7 ^{---- — —} 42,6 3,6 ^—

0,4 31,7 — 7,3 — ---- — 1,8 18,2 2,3 ^—

— 9,1 ^{— — — ---- —} 19,3 48,3 2,6 ^—

— 10,8 0,4 0,4 0,4 ---- 0,6 ^— 31,6 13,9 ^—

1,0 13,8 0,2 0,1 ^{— ---- —} 2,4 46,0 5,0 ^—

— 7,7 ^{— —} 2,1 ^---- 1,2 ^— 24,7 2,4 ^—

— 9,9 0,8 1,1 2,0 ^---- 0,2 ^— 41,4 3,0 ^—

— 10,1 0,1 0,5 5,1 ^---- 1,7 ^{— .} ' 29,7 2,7 ^—

0,4 18,2 0,3 1,9 — 0,5 — — 50,8 1,4 —

— 27,6 ^___ 5,8 ^{___ ___}

_ _

_

— 45,3 — 2,6 7,3 ^—

— 30,0 '— — 14,1 — — — 14,1 16,7 —

141

3. Vrste zemljišč

Sodni okraji vrtovi njive vinogradi

ha 1 °//o ha % ha j %

Koper, Piran 3.784 9,4 4.254 10,6 5.950 14,8

Podgrad 154 0,4 2.996 7,2 52 0,1

Trst 249 2,9 546 6,3 1.226 14,2

Šmohor 61 0,2 2.633 8,3 ^{— —}

Beljak, Podklošter

Rožek, Trbiž 339 0,4 12.776 13,4

Borovlje, Celovec —

mesto in okolica 564 0,7 19.496 24,0

Politični okraji

Velikovec 629 0,5 26.286 20,9 46 0,03

Dolnja Lendava 777 1,7 19.841 44,6 616 1,4

Murska Sobota 392 1,0 18.041 46,8 491 1,3

še izjem no v nekaterih m o čvirn ih d o lin a h in niža va h . D e le ž s 35— 5 0 % obdelane zem lje je značilen za suhe, rodo vitne ravnine, npr. o k ro g K r a n ja , Lju b lja n e in C e lja , posebno p a za severovzhodna in ju g o vzh o d n a vin o g ra d n iška pod ro čja. Sega v ra z­

m erom a širo ke m pasu v osrednjo D o le n js k o in se razteza v najugo d n ejših legah po n izk e m peščenčevem griče vju v P rim o rju . M a lo je okolišev, k je r b i delež n jiv , vrto v in vin o g ra d o v obsegal n ad 5 0 % površine. V e č ji ta k i ko m p le ksi so le v subpanonskem p o d ro čju na ve lik ih ravn in ah ob M u ri in D r a v i ter v S lo ve n sk ih goricah . V m an jši m eri je ta delež zastopan v najugodneje ležečih ravn in ah L ju b lja n sk e , K r š k e in C e lo všk e kotline. N a d p o lo vico površine je obdelane sam o še n a ju gozah od n em ob ro bju, in sicer na ravnem o k ro g G o rice in na flišnih g ričih ob m o rsk i ob a li od K o p r a do P ira n a , kje r je na prvem m estu vin o g rad s sad o vn jako m in vrtom .

Delež travnikov je b il na jve čji na kraške m obm očju, zla sti v o k o liših p o litičn ih o k ra je v Sežana in Posto jna. N a d 2 0 % ku ltu rn e površine je p rip ad a lo tra vn ik o m v o k ra jih G o ric a , T o lm in , Č rn o m e lj, K o če v je in Lju b lja n a , nekaj m an j sta im ela Lo g a te c in p o d grajsk i sodni o kraj. Z a B e lo k ra jin o in K o č e v s k o je zn a čiln o , da je b ilo m nogo travniške površine delno poraščene z go zdnim drevjem , k a r je veljalo tu d i za nekatere okoliše na K r a s u . R a zm e ro m a m ajhne deleže travn iške površine (10— 15 % ) so im eli d ru gi o k ra ji n a K ra n jsk e m , le ra d o v ljišk i o k ra j je 15% n e ko lik o p reko ra čil. N a Slo ven skem Štajerskem je bilo razm erom a največ tra v n ik o v v lju to ­ m erskem in brežiškem o k ra ju , v d ru gih spodnještajerskih in vseh o k ra jih Slo ven ske K o ro š k e se je delež gib a l m ed 10— 15% .

Razširjenost pašnikov je šla precej vzp oredno s tra vn ik i. P o litičn i o k ra ji kraškega obm očja, Sežana, Postojna, G o ric a ter sodni o k ra j P o d gra d so b ili n a prvem m estu;

v B e li k ra jin i in na K o če v sk e m je delež tudi presegal 3 0% . V vseh teh o k o liših , zla sti pa na K o če vske m , je b il v e lik del pašniške površine poraščen z go zd n im drevjem . O d 20— 3 0 % kulturne površine je odp adlo na pašnike, vštevši p lan in ske, v o k o liših o k ra je v K r a n j, L ju b lja n a , T o lm in , K o p e r in Slo ven j G rad e c. V sk u p in i o ko lišev, k je r s e je delež p a šn ik o v g ib a l m ed 15— 2 0 % , so b ili o k ra ji K a m n ik , L it ija , Lo ga te c, N o v o mesto, Celje, B e lja k in Celovec, d ru gi o k ra ji so spadali v sku p in o m ed 10— 15% .

V e lik del rodo vitnega zem ljišča je zavzem al gozd. K a ta s trs k i p o d a tk i kažejo , da so b ili na jb o lj številn i o k ra ji, kjer je go zd p o k riv a l po lo vico vse kultu rn e površine, sle dili so jim o k ra ji, v katerih je b il go zd najm očnejša ze m ljišk a kategorija, m alo - številnejši so p a b ili tisti, kje r je go zdna p o vršin a za o stajala za drugo vrsto k u ltu r-

142

3 ® 8 Od konca 18. stol. dalje

Sodni okraji travniki pašniki gozdovi

ha °//o ha j ^°//O ha °//o

K oper, P iran 4.519 11,2 11.438 28,4 10.302 25,6

Podgrad 7.431 17,9 14.561 35,0 16.371 39,4

Trst 1.213 14,1 3.190 37,0 2.202 25,5

Šmohor

Beljak, Podklošter

4.095 13,0 6.924 21,9 17.886 56,6

Rožek, Trbiž Borovlje, Celovec —

14.905 15,6 15.856 16,6 51.426 54,0

mesto in okolica

P olitični okra ji

12.026 14,8 7.564 9,3 41.525 51,2

Velikovec 13.641 10,9 17.243 13,7 67.734 54,0

D olnja Lendava 7.960 17,9 3.901 8,8 11.385 25,6

M urska Sobota 5.371 13,9 2.332 6,0 11.963 31,0

nega zem ljišča. T a k o je b ilo le v nekaj k ra š k ih o k o liših , v kate rih je b il na prvem m estu p a šn ik , ter v o k o liših , kje r je sestavljala obdelana zem lja večji del zem ljišča, to je na D ra v sk e m in M u rske m p o lju (gl. pogl. 20).

O d časa, k o je nastal fran cisce jski kataster, sta se obseg in m edsebojno razm erje k u ltu rn ih kategorij n a splošno le nebistveno sprem injala. T o d a glede na nekatere okoliše in posam ezne kategorije ze m ljišk ih k u ltu r so bile sprem em be znatnejše.

K a ta ste r je le delno za je l take sprem em be; tu d i s p o n o vn im i re v izijam i n i b il p o ­ po ln o m a vskla je n z d e janskim stanjem . Z a to je že a vstrijsk a km etijska statistika, k i se je sicer p ri ze m ljišk ih k u ltu ra h o p ira la na katastrske površine, sku ša la te k o rig ira ti.

Zgoraj: Deleži posam eznih zemljiških kulturnih kategorij v odstotkih celotne površine po stanju 1896 preračunani za vse slovenske ozemlje, spodaj: za D ravsko banovino (po A. M e­

liku)

N a podoben n a čin je do svojih rezultato v p rih a ja la jugoslovanska poljedelska in go zd n a statistika. N a p o d la gi njenih rezultato v po okrajih za 1.1938 so preračunani o d stotki za posam ezne vrste ze m ljišk ih k u ltu r v naslednji tabeli. P rim e rjava s prejš­

n jim i rezu ltati je le delno m ogoča, ker je b il obseg m n o g ih okra jev sprem enjen, a tu d i k la sifik a c ija k u ltu rn ih kategorij je b ila drugačna. S a d o v n ja k i so b ili izk a za n i ko t posebna kate go rija, kataster je pa le ločeno izk a z o v a l tra vn ike in p ašn ike s sad­

n im drevjem . Z e m ljišča , k i so se izm enom a u p o ra b lja la za razne kulture, k o t vrstenke 143

3. Vrste zemljišč

in p relo gi, se v novejši statistiki ne izra ža jo ; šteta so b ila p ač k tisti kate go riji, k i so j i tedaj slu žila . P la n in sk i p a šn ik i niso b ili posebej izk a za n i.

Okraji Njive Vrtovi Travniki Pašniki Vinogradi Sadovnjaki Močvirjain trstje Gozdovi

Brežice 23,1 0,6 15.5 10,4 4,7 1,0 0,7 44,0

Celje 22,6 1,0 20,8 8,2 1,9 0,5 0,1 44,9

Črnomelj 18,6 0,1 21,6 29,8 3,3 0,8 ^— 25,8

D olnja Lendava 47,5 4,1 17,5 5,2 2,4 3,4 1,1 18,8

D ravograd 12,6 0,7 11,9 9,0 ^— 0,8 1,7 63,3

G ornji grad 10,8 0,1 7,6 21,1 0,2 0,5 0,3 59,4

K am nik 24,6 0,1 12,4 10,2 ^— 1,4 ^— 51,3

Kočevje 10,0 0,1 22,5 24,4 ^— 0,6 0,1 42,3

Konjice 18,5 0,6 15,3 8,1 1,9 1,6 0,1 53,9

K ranj 18,5 0,4 11,7 11,0 ^— 1,4 ^— 57,0

K rško 23,8 0,4 12,0 6,0 4,5 1,1 ^— 52,2

Laško 17,8 0,4 17,9 10,1 0,1 ^{■— —} 53,7

Litija 20,1 0,9 12,8 11,1 0,3 0,6 0,4 53,8

Ljubljana 20,7 0,9 27,0 7,2 ^— 1,2 0,1 42,9

Ljutom er 36,4 1,1 17,1 4,6 5,0 4,8 0,7 30,3

Logatec 12,1 0,3 30,6 16,7 ^— 0,2 1,9 38,2

M aribor desni breg 20,6 0,3 15,1 6,4 1,9 1,3 0,7 53,7

M aribor levi breg 28.8 1,3 2,5 15,7 6,6 8,7 ^{— -} 36,4

M urska Sobota 46,3 2,0 16,7 3,8 0,6 1,6 0,7 28,3

N ovo mesto 22,3 0,1 13,4 12,1 3,0 1,0 ^— 48,1

Ptuj 33,8 2,1 16,4 9,2 5,4 4,5 2,0 26,6

Radovljica 5,7 0,6 13,2 22,5 ^{— •—} 0,7 57,3

Slovenj G radec 16,5 0,3 13,4 14,2 0,2 1,3 ^— 54,1

Škofja Loka 10,7 0,3 14,8 23,3 ^— 1,4 ^— 49,5

Šmarje 22,4 1,1 20,3 8,5 5,5 — 0,3 41,9

D ravska banovina 20,9 0,7 16,6 12,6 1,8 1,5 0,5 45,4

Pregled ze m ljišk ih kategorij za Slovensko Primorje je n ap ravlje n n a p o d la gi ita lijan sk e g a agrarnega katastra iz 1929. V agrarnem katastru po o b čin a h in posebnih a g ra rn ih p o d ro čjih izk a z a n i p o d a tk i so delom a zd ru že n i za okoliše, k i v glavnem ustrezajo n e kd an jim okrajem , delom a pa so izk a za n i za posam ezna agrarn a pod ročja.

K la s ifik a c ija ze m ljišk ih kategorij se po tej sta tistiki ra zlik u je tako od kla sifikacije p o avstrijskem katastru ko t od ju g o slo va n ske statistike. P r i v s a k i kate go riji je posebej izk a z a n a p o vršin a navadne kulture, tj. zem ljišče brez drevja a li poraščeno le do 5 % . Č e odstotek zaraščenosti presega 5 % , ne p re ko ra či p a 5 0 % , se šteje zem ljišče h k u l­

tu ri z drevjem ; p ri poraščenosti n ad 5 0 % je zem ljišče šteto k o t posebna drevesna k u ltu ra (vin o gra d , sad o vn jak, drevesnica, nasad m u rv a li o k ra sn ih rastlin ), ko t go zd a li n e ku ltivira n o p ro d u ktivn o zem ljišče s pretežno lesno p ro izvo d n jo . O p re ­ delitev kategorije ne kultivirane ga pro d u ktivn ega zem ljišča n i p o p olnom a ja sn a ; zd i se, da sodijo sem slabi, n e o skrb o van i p a šn ik i in slabe hoste, zla sti n a k ra š k ih tleh.

V rsten ke in prelo gi so b ili uvrščeni delom a m ed njive, delom a m ed travn ike in p ašn ike, in sicer sorazm erno dob i, v kateri so se u p o ra b lja li za eno a li d ru go ku ltu ro .

144

V . K poglavju 3 (Vrste zemljišč) — Pokrajina z zelo različnim i vrstami zemljišč: njiv, sadovnjakov, travnikov, pašnikov in gozdov; vas Podkoren na Gorenjskem.

V I. K poglavju 3 ( Vrste zemljišč) — 1 N jive z različnim i kulturami,

opuščene kraške njive na terasah, Beka nad Trstom. 2 Zarad i erozije

3 » 8 Od konca 18. stol. dalje

Okoliši

Njive Stalni travniki

navadne z drevjem navadni z drevjem + pašniki navadni

+ pašniki z drevjem Postojne, Ilirske

Bistrice

Tolminsko, Banjška p la­

nota, Trnovska plano­

ta, Idrijsko

Okoliš goriškega okraja, K om na in Vipavska dolina

Okoliš Sežane

Okoliš K opra s kraškim zaledjem, okoliš Pod­

grada

6,3 5,5

2,0 0,4

3,0 2,7

14,1 12,0

9,5

9,0 7,5 11,6 7,3

-- _

4,9 3,4 1,6 1,2 11,9 13,4

6,7 10,5 0,4

_

Stalni pašniki Posebne drevesne kulture

G ozdovi

N ekultivirano produktivno zemljišče

navadni z drevjem navadno z drevjem

8,5 13,3 0,1 44,0 0,6 1,2

11,0 10,2 — 39,7 2,4 4,7

13,1 13,0 6,9 25,2 3,6 2,8

1,9 8,1 1,2 23,8 9,5 19,1

0,7 13,9 5,5 31,0 7,4 8,6

N a jzn a č iln e jša sprem em ba v ra zv o ju ze m ljišk ih kategorij je nazadovanje obsega pašnikov ter povečanje površine gozdov, njiv in travnikov. N a ozem lju K ra n jsk e , Sloven ske Štajerske in g o rišk ih o k ra je v G o ric a , Sežana in T o lm in je odp adlo od rod o vitn ega zem ljišča na:

njive travnike pašnike gozdove drugo

po podatkih iz 1860 in 1870 15,5 17,3 23,9 41,1 2,2

po podatkih iz 1929 in 1938 17,2 18,0 15,6 45,4 3,8

R a z v o j, k o t ga k ažejo ti odstotki, se izra ža tu d i n a ozem lju večine posam eznih o kra je v; p on eko d so ra z lik e še večje. D e le ž p o vršin n jiv se je z izjem o kočevskega in sežanskega o k ra ja povečal, delež go zda je nasplošno narasel. P r i tra v n ik ih je b il ra zv o j m an j enoten; v nekaterih o k ra jih je tu d i delež tra v n ik o v n azadoval. R a z lik e so pon eko d le navidezne; zla sti se to o p azi n a ozem lju m ariborske ga in ljutom er­

skega o k ra ja , kje r je b il znaten del travniške površine u p o rabljen za sadovnjake.

_ LIT . : Fr. Vatovec, K olonizacija laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih imen ČZN , 24/1929, str. 49—70. — Bl a z n ik, Bitenj. — Idem, Posestne razmere. — Wiessner, D orf. — Baš, Požigalništvo. — Vl. Valenčič, N ekdanji deželnoknežji gozdovi na Prim or­

skem, G zV , 14/1954, str. 233—251. — Idem, Agrarno gospodarstvo.

10 G o s p o d a rs k a in d ru ž b e n a zg . S lo v e n c e v 145

3. Vrste zemljišč

G e o g r a f s k a d e l a : A . Me l i k, K o l o n i z a c i ja L ju b lja n s k e g a b a r ja , L ju b lja n a 1 9 2 7 . — Id e m, L ju b lj a n s k o m o s t iš č a r s k o j e z e r o in d e d iš č in a p o n je m , L ju b lja n a , 1 9 4 6 . — Id e m, P la n in e . — S . Il e š ič, Š k o f j e l o š k o h r ib o v je , G V , 1 4 /1 9 3 8 , str. 4 8 — 9 8 . — M . Wr a b e r, G o z d n a v e g e t a c ijs k a s lik a in g o z d n o g o ji t v e n i p r o b l e m i P r e k m u r ja , G V , 2 3 /1 9 5 1 , str. 1 7 9 — 2 3 0 . — Vl. Kl e m e n č ič, A g r a r n a g e o g r a fija T u h in js k e d o l i n e , G Z , 1 /1 9 5 2 , str. 7 5 — 1 2 0 . — I. Ga m s, Č l o v e k n a z e m lji S lo v e n jg r a š k e k o t l in e , G Z , 1 /1 9 5 2 , str. 33— 7 4 . — I. Vr iš e r, G o r iš k a B r d a , G Z , 2 /1 9 5 4 , str. 51— 1 1 3 . — J . Pl a n i n a, S o č a . M o n o g r a f i ja v a s i in n je n e g a p o d r o č j a , G Z , 2 /1 9 5 4 , str. 1 87— 2 5 0 . — M . Ža g a r, G e o g r a f ija t r g a Š e n tju r ja , G V , 2 7 — 2 8 /1 9 5 5 — 1 9 5 6 , str. 2 6 3 — 3 0 9 . — S . Po l a j n a r, D o l i n a K o k r e , G V , 2 7 — 2 8 /1 9 5 5 — 1 9 5 6 , str. 2 0 9 — 2 6 2 . — Be l e c, A n t r o p o g e o g r a f i j a v a s i. — A . Br i š k i, A g r a r n a g e o g r a fija Š a v r in s k e g a g r ič e v ja , G Z , 4 /1 9 5 6 , str. 2 2 1 — 2 7 4 . — Ke r t, V i n o g r a d n iš k a p o k r a jin a . — Vl. Ko k o l e^ G o s p o d a r s k a g e o g r a fija n a s e lij m e d S a v o i n S o t l o , G Z , 4 /1 9 5 6 , str. 5— 1 2 8 . — A . So r e, Š a le š k a d o l in a , G V , 2 7 — 2 8 /1 9 5 5 — 1 9 5 6 , str. 44— 8 6 . — R . Ma r k o v i č, P r o b l e m i h r ib o v s k e g a k m e t a v c e l j ­ s k e m o k r a j u , C Z b , 1 9 5 8 , s tr . 2 1 6 — 2 3 2 . — Me d v e d, M e ž i š k a d o lin a . — V . Kl e m e n č ič - M . Je r š ič, E le m e n t i t r a n s fo r m a c ije B is t r iš k e r a v n in e , K a m n iš k i z b o r n i k , 1 1 /1 9 6 7 , str. 3— 4 6 .

146