UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO
LUCIJA BEC
Vpliv divjih dvajsetih na slovensko manjšino v Chicagu in Clevelandu
Diplomsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Kornelija Ajlec
Univerzitetni študijski program prve stopnje: dvopredmetna zgodovina
Ljubljana, junij 2021
2
Zahvala
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Korneliji Ajlec za pomoč, nasvete in predloge pri izbiri teme diplomske naloge ter za pomoč pri samem pisanju zaključnega dela.
Predvsem bi se rada zahvalila svoji družini; materi in sestri, ki sta mi ves čas študija nudili podporo, poleg tega pa sta moja opora v življenju.
3
Izvleček
Vpliv divjih dvajsetih na slovensko manjšino v Chicagu in Clevelandu
Diplomsko delo govori o vplivu dvajsetih let 20. stoletja na slovenski naselbini v Chicagu in Clevelandu. To obdobje, poznano pod imenom divja dvajseta, je obdobje precejšnjih sprememb na gospodarskem, družbenem in političnem področju, vse te spremembe pa so posledica prve svetovne vojne. Diplomsko delo se deli na tri večje dele. Prvi del je splošen opis divjih dvajsetih let 20. stoletja in sprememb, ki so se zgodile v tem času. Drugi in tretji del pa opisujta kakšna je bila slovenska naselbina v vsakem izmed teh dveh ameriških mest ter kako so dvajseta vplivala na tam živeče Slovence. Prvi del je osnovan predvsem na podatkih iz knjige 1920: The year that made the decade roar Erica Burnsa. Drugi in tretji sta osnovana na podlagi opažanj in analizi podatkov pridobljenih iz temeljne literature diplomskega dela, in sicer slovenskih časopisov, ki so izhajali v Chicagu in Clevelandu;
Amerikanski Slovenec, Edinost, Ameriška domovina in Nova doba.
Ključne besede: slovenski izseljenci, slovenska naselbina, Združene države Amerike, Chicago, Cleveland, divja dvajseta
4
Abstract
The impact of the Roaring Twenties on the Slovenian ethnic minority in Chicago and Cleveland
This paper presents the impact that the 1920’s had over Slovenian settlement in Chicago and Cleveland. This era, known also as the Roaring twenties, is an era of economic, social and political changes which were a consequence of the First World War. This paper is divided into three major parts. The first part is a presentation of the Roaring twenties and the changes that happened during the decade. The second and the third part are a description of the Slovenian settlement in the two cities before the Roaring twenties and then is presented the impact that the decade had over Slovenes who lived in these settlements. The first part is based on the book 1920: the year that made the decade roar by Eric Burns. The second and the third part are the result of observation and analysis of the information gathered from main sources of this work, the Slovenian newspapers that were published in Chicago and Cleveland; Amerikanski Slovenec, Edinost, Ameriška domovina and Nova doba.
Key words: Slovenian emigrants, Slovenian settlement, United states of America, Chicago, Cleveland, the Roaring twenties
5
Kazalo vsebine
1. Uvod ... 6
2. Divja dvajseta (1920–1929) ... 7
3. Slovenska manjšina v Clevelandu ... 11
3.1 Vpliv divjih dvajsetih na politično življenje Clevelandskih Slovencev ... 14
3.2 Vpliv divjih dvajsetih na družbeno življenje Clevelandskih Slovencev ... 17
3.3 Vpliv divjih dvajsetih na gospodarsko življenje Clevelandskih Slovencev ... 20
4. Slovenska manjšina v Chicagu ... 23
4.1 Vpliv divjih dvajsetih na politično življenje Chicaških Slovencev ... 25
4.2 Vpliv divjih dvajsetih na družbeno življenje Chicaških Slovencev ... 28
4.3 Vpliv divjih dvajsetih na gospodarsko življenje Chicaških Slovencev ... 31
5. Zaključek ... 34
6. Povzetek ... 35
7. Viri in literatura ... 36
6
1. Uvod
Divja dvajseta so v Združenih državah Amerike poznana kot zlata leta. To obdobje je edino v zgodovini države s svojo lastno identiteto.1 Hkrati gre za čas drastičnih sprememb, ki jih je deloma prinesla s seboj prva svetovna vojna. Vse te spremembe je družba doživljala ne le na državni temveč tudi na svetovni ravni, hkrati pa so vplivale na že naseljene Slovence na območju Združenih držav Amerike.
Mesto Cleveland v zvezni državi Ohio je še danes znano kot mesto z največjo koncentracijo slovenske populacije v ZDA. Po podatkih iz leta 1920 naj bi takrat v Clevelandu prebivalo 24 804 Slovencev. Po številu slovenskih izseljencev mesto Chicago v zvezni državi Illinois ne zaostaja bistveno za največjo slovensko naselbino v ZDA, saj naj bi po podatkih iz leta 1920 na območju Chicaga bivalo 21 595 Slovencev.2 Vpliv divjih dvajsetih na Slovence bo tukaj v teh dveh mestih, kjer jih je bilo takrat tudi največ in sta bili naselbini med najbolj razvitimi slovenskimi naselbinami v ZDA, najbolj izpostavljen, saj sta ti mesti v tem času doživljali precejšne spremembe na vseh področjih.
V diplomskem delu bom s pomočjo primarnih in sekundarnih virov skušala prikazati, kako so glavni politični in družbenih tokovi dvajsetih let 20. stoletja vplivali na slovenske izseljence v dveh največjih slovenskih naselbinah v ZDA tistega časa. Osredotočila se bom predvsem na to, kako so te spremembe doživljali Slovenci sami, in kako so njih poročali v slovenskih časopisih, ki so izhajali v Clevelandu oziroma Chicagu.
1 Burns, Eric. 1920: The year that made the decade roar. New York: Pegasus Books Ltd., 2016, xiii.
2 Klemenčič, Matjaž. Slovenes of Cleveland: the creation of a new nation and a New World Community Slovenia and the Slovenes of Cleveland, Ohio. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, 79–82.
7
2. Divja dvajseta (1920–1929)
Dvajseta leta dvajsetega stoletja so v ZDA poznana kot zlata leta, saj je to edino desetletje v ameriški zgodovini, ki ima svojo lastno identiteto znano pod vzdevkom divja dvajseta.3 To so leta drastičnih sprememb, tako na političnem kot tudi na družbenem in gospodarskem področju. Med letoma 1920 in 1929 je premoženje naroda zelo narastlo, kar je povzročilo, da se je postopoma razvilo potrošništvo.
To desetletje je močno vplivalo na življenje žensk in njihov položaj v družbi. Poimenovali so jih »flapper« ženske, za katere je bilo značilno, da so bile bele polti, mlade, imele so zelo kratko pričesko, nosile so drzna kratka krila, pile so alkohol, kadile in imele nedamsko obnašanje ter način govorjenja. S tem obnašanjem so želele pokazati, da so bolj svobodne kot predhodne generacije, ključno vprašanje zanje pa več ni bilo, česa si želi moški, ampak česa si želi ženska sama. Treba se je zavedati, da so »flapper« ženske predstavljale manjšino ženske populacije, vendar so kljub temu postale značilen del tega obdobja. Večina mladih ameriških deklet je v divjih dvajsetih še vedno živela v spoštovanju tradicije in so sledile zgledu svojih mater in starejših sester.4 Spremembe v položaju ženske v ameriški družbi so se začele na začetku leta 1920, ko so s sprejetjem devetnajstega amandmaja k ustavi ZDA ženske dobile volilno pravico. V dvajsetih letih so se vedno bolj začele pojavljati tudi akcije za kontracepcijo in svobodo ženske pri odločitvi, kdaj, če sploh, si želi otrok. V ZDA so bila prizadevanja za to že dolgo v teku, številne ženske so poskušale doseči, da bi imele možnost za kontracepcijo in bi posledično uživale večjo svobodo pri načrtovanju svojega življenja.
Leta 1921 so bile za svoja prizadevanja nagrajena z odprtjem American Birth Control League, kar predstavlja začetek masovne uporabe kontracepcije v ZDA. Ženske so se množično zaposlile tudi v hitro razvijajoči se potrošniški ekonomiji, tistim, ki so ostale doma, še vedno opravljale delo hišnih gospodinj in skrbele za družino, pa so delo olajšali novi gospodinjski aparati in tehnologije.
Niso bile samo ženske tiste, ki so si prizadevale za spremembe in so želele večjo svobodo, temveč tudi mladi, ki so si po vojni želeli zabave.. To je bil čas, ko so se razvili novi plesi, na primer charleston, pa tudi čas jazza, ki je v mladih prebudil občutek svobode, in so bili nad njim kot nad novo glasbeno zvrstjo navdušeni, starejši so po drugi strani nanj gledali kot na nekaj vulgarnega in izprijenega.
3 Burns, “1920”, xiii.
4 Prav tam, 296–300.
8 Spremembe so se dogajale tudi pri afroameriški populaciji in njihovi kulturi. Afroameričani so se iz južnih mest množično selili v severna mesta, kar je pri nekaterih Američanih, predvsem belcih, povzročilo nelagodje. Ne preseneča mnenje mnogih, da je bil Chicago središče jazz glasbe, saj se je iz juga tja naselila precejšnja skupnost temnopoltega prebivalstva, vendar nekateri avtorji temu nasprotujejo in za prestolnico jazza imenujejo Harlem, mestni predel New Yorka, kjer je prebivala ogromna skupnost temnopoltih Afroameričanov. Harlem je bil hkrati tudi epicenter afroameriškega umetniškega ustvarjanja dvajsetih let, zato je to gibanje poznano tudi kot »harlemska renesansa«.5 Razvoj afroameriške kulture je povzročil, da se je v ZDA zopet precej razširil Kukluksklan, rasistična tajna združba, ki je v principu svojega obstoja zagovarjala prevlado belcev nad drugimi rasami, kasneje pa se je temu priključila tudi sovražnost proti katoličanom, judom, tujcem in organiziranemu delavstvu. V dvajsetih letih naj bi bil »drugi klan«, ki je začel delovati leta 1915, na vrhuncu svojega delovanja, saj naj bi bilo vanj vključenih več kot 4 milijone Američanov.6
V večini so imeli ljudje v tem času več denarja, kot so ga potrebovali za preživetje, posledično so ta denar porabili za potrošniške dobrine, med drugim so množično kupovali oblačila, hladilnike in precej popularno napravo tistega časa – radio. Prva radijska postaja v ZDA se je imenovala KDKA, z oddajanjem pa je začela na dan predsedniških volitev 1920, in sicer 2. novembra. Uporaba radiov se je množično razširila, vzporedno pa so na popularnosti začeli pridobivati kinematografi, ki so bili številčno obiskani..
Dvajseta leta je najbolj zaznamoval prvi širši množici lahko dostopen avtomobil znamke Ford. Fordov avtomobil Model T je leta 1924 stal le 260 dolarjev, kar je pomenilo, da so si ga mnogi posamezniki lahko privoščili. Avtomobilska industrija je do konca dvajsetih let postala pomemben del ameriškega gospodarstva, ki je s samo izdelavo avtomobilov za seboj potegnil še kup drugih dejavnosti, kot so gradnje cest in bencinske črpalke. Avtomobil je do konca dvajsetih let postal nujno potrebna dobrina za vsakdanje življenje. Vzporedno z avtomobilsko industrijo se je razvijal tudi turizem, saj je bilo z množičnim pojavom avtomobila omogočeno lažje prehajanje med mesti.
Leta 1919 je bila z 18. amandmajem k ustavi ZDA uvedena prohibicija, s katero je bila prepovedana proizvodnja in prodaja opojnih žganih pijač. Volsteadov zakon, ki je prepovedoval vsako alkoholno pijačo z več kot 0,5 % alkohola, je v veljavo uradno stopil 16.
5 Burns, »1920«, 277.
6 Ku Klux Klan: Britannica. https://www.britannica.com/topic/Ku-Klux-Klan (dostop: marec 2021)
9 januarja 1920 minuto čez polnoč, takrat so zaprli vse obrate za proizvodnjo in distribucijo tovrstnih pijač.7 Prebivalci ZDA so se na ta zakon že vnaprej dobro pripravili in so si nakupili opremo in surovine, ki so bile potrebne za domačo izdelavo alkoholnih pijač. Najpogosteje so poskušali doma narediti gin in variti pivo, eni le za lastno uporabo, drugi pa so svoj produkt prodajali znancem in drugim. Sprejetje tega zakona je tako povzročilo, da se je trgovina z alkoholom prestavila v ilegalo. Tisti, ki so si lahko privoščili plačati več za alkoholne pijače, pa so obiskovali t. i. »speakeasies«, kjer je bilo mogoče dobiti alkohol. Ilegalno prodajo alkohola so večinoma nadzirale organizirane kriminalne družbe, na ta račun so tudi zelo povečale svoj dobiček, saj je bilo tihotapstvo alkohola dobičkonosen posel, ki se je za časa prohibicije množično razširil.8
»Rdeči preplah« je poimenovanje za strah, ki je zavladal v ZDA po zmagi ruske revolucije.
Bali so se, da se bosta tudi tu razvila komunizem in anarhizem. To je pripeljalo do sprejetja dveh zakonov, usmerjenih proti tistim, ki so kritizirali vlado, in s pomočjo katerih so lahko nadzirali radikalce ter voditelje delavskih sindikatov z grožnjo, da bodo, če bodo kršili katerega od teh dveh zakonov, deportirani. Strah je prerastel v nasilje, ko so bili leta 1919 številni organi kazenskega pregona in vladni funkcionarji tarče anarhističnih bombnih napadov. Vrh prvega »rdečega preplaha« pa predstavljajo t. i. Palmerjeve racije, usmerjene proti levičarskim radikalcem in anarhistom, imenovane po državnem tožilniku Alexandru Mitchellu Palmerju.9
Posledico tega strahu predstavlja začetek gibanja narodnjakov pod geslom, ki poziva k ohranitvi »ameriškosti« Amerike, vrh tega predstavljata dva naselitvena zakona iz leta 1921 in 1924. Zakon iz leta 1921 je prvič uvedel sistem kvot, s katerim je bilo določeno, da lahko ZDA letno sprejmejo tri procente vsake narodnosti, ki je zabeležena v popisu ameriškega prebivalstva iz leta 1910. Zakon iz leta 1924 pa je priseljevanje še bolj omejil, saj je določal, da lahko ZDA letno sprejmejo samo dva procenta tistih narodnosti, ki so bile zabeležene v popisu ameriškega prebivalstva leta 1890. Ta zakon je bil izključevalen za določene skupine ljudi, ki so se kasneje začele priseljevati v ZDA, za vzhodne Evropejce in Azijce, za določene pa je bil precej ugoden, to so bili severni in zahodni Evropejci.10 Ta dva zakona sta pomenila konec množičnega priseljevanja v ZDA, ki je imela status gospodarske velesile, kar je bil
7 18th Amendment to the U.S. Constitution
8 Burns, »1920«, 47–57.
9 Red Scare, History: https://www.history.com/topics/cold-war/red-scare#section_1 (dostop: marec 2021)
10 Milharčič-Hladnik, Mirjam. »Ohranjanje etnične identitete in tradicije med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci v Združenih državah Amerike.« Dve domovini, št. 19 (2004), 123–124.
10 glavni razlog tako množičnega priseljevanja pred sprejetima zakonoma o kvotah. S pojavom odpora do naseljencev pa so se ZDA začele vse bolj odmikati od dogajanja v svetu in so začele voditi t. i. izolacijsko politiko, ki je značilna za obdobje med vojnama in je vplivala tudi na gospodarsko področje, saj ZDA niso več trgovale z evropskimi in južnoameriškimi državami. Posledica tega je bila, da so druge države dvignile carino na uvoz izdelkov iz ZDA, kar je pomenilo udarec ameriškemu gospodarstvu, saj niso več prodali ali pa izvozili vseh produktov. Neenakomerno razmerje med proizvodnjo in prodajo pa je pomenilo, da so tovarne zaustavljale dela in niso delale vse dni v tednu, kar je vplivalo na zaposlene delavce, saj so ostali brez izmen, nekateri pa celo popolnoma brez dela.
Divja dvajseta leta so minila v znamenju treh republikanskih predsednikov; Warrena Hardinga, Calvina Coolidgea in Herberta Hooverja.
Leta 1920 je s kampanjskim sloganom »return to normalcy« zmagal Warren Harding. Slogan se je nanašal na prizadevanje, da bi bile ZDA takšne kot so bile pred prvo svetovno vojno. Po njegovi smrti leta 1923 je bil na mesto predsednika postavljen takratni podpredsednik Calvin Coolidge, ki je na predsedniškem mestu ostal do 1929, ko ga je tik pred zlomom newyorške borze zamenjal Herbert Hoover. Hoover je obljubljal, da bo premagal revščino, vendar sta njegovo namero ustavili velika gospodarska kriza in velika depresija, ki ji je sledila.
11
3. Slovenska manjšina v Clevelandu
Mesto Cleveland v zvezni državi Ohio še danes velja kot mesto, kjer živi največje število slovenskih izseljencev v ZDA. Na to območje so se Slovenci začeli naseljevati v zadnji četrtini 19. stoletja. Prvi Slovenec, ki se je za stalno naselil v Cleveland je bil Joseph Turk, v ZDA je prispel leta 1882 iz Dolenjske, ta pokrajina je skupaj z Gorenjsko do konca prve svetovne vojne predstavljala glaven izvor slovenskih priseljencev v Cleveland. Po prvi svetovni vojni so sem začeli prihajati tudi primorski Slovenci, predvsem iz obalnega dela Primorske, ki je s podpisom rapalske pogodbe pripadel Italiji. Na začetku priseljevanja so se Slovenci naselili na tisto območje, kjer je že bival kdo iz njihove domače regije oziroma dežele. Tako so se Dolenjci naselili na območje vzhodno od ulice St. Clair, Gorenjci v Newburgh na južno stran mesta, Primorci pa v Collinwood. Te naselbine so tako postale glavne slovenske naselbine v mestu na začetku 20. stoletja, kasneje, v dvajsetih letih, pa se jim je pridružila še naselbina v Euclidu.11
Vsaka izmed glavnih slovenskih naselbin v Clevelandu si je v svojem delu mesta ustanovila svojo župnijo in postavila svoj narodni dom. Kot prvi so leta 1893 Slovenci v slovenski naselbini v okolici ulice St. Clair ustanovili The Parish of St. Vitus (župnija Sv. Vida), sledili sta ustanovitvi The Parish of St. Lawrence (župnija Sv. Lovrenca) leta 1901 v Newburghu in The Parish of St. Mary (župnija Marije Vnebovzete) leta 1905 v Collinwoodu. Kot zadnja izmed glavnih naselbin je župnijo dobila slovenska naselbina v Euclidu, leta 1925 je bila ustanovljena The Parish of St. Christine (župnija Sv. Kristine).12 Vsak del mesta pa je k pripadajoči župniji zgradil svojo cerkev.
Cerkve kot ustanove so imele pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske narodne zavesti pri vseh generacijah slovenskih izseljencev. Ko je postalo jasno, da so se namere spremenile in da se Slovenci v Cleveland niso več naseljevali samo začasno, saj so si mnogi kupili hiše in ustvarili družine, se je pojavilo tudi vprašanje šolanja slovenskih otrok. Tako je leta 1902 župnija Sv. Vida zgradila prvo slovensko župnijsko osnovno šolo, ki je kmalu postala največja slovenska župnija v ZDA, saj je do leta 1915 šolo obiskovalo že več kot tisoč otrok.
13
Poleg cerkev pa so imele glavne slovenske naselbine v Clevelandu tudi narodne domove, prostor, ki je služil za ohranitev slovenske kulture in napredek slovenskega kulturnega
11 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 87–88.
12 Prav tam, 139–140.
13 Prav tam, 168–169.
12 ustvarjanja v izseljenstvu. Kot prvi v Clevelandu so si svoj narodni dom postavili v naselbini v Collinwoodu leta 1919, naslednje leto se je odprl narodni dom v Newburghu, v naselbini na ulici St. Clair pa so ga odprli marca leta 1924. Naselbina v Euclidu je svoj narodni dom dobila dokaj pozno, in sicer šele februarja 1940.14
Slovenci so se v Cleveland naseljevali kot posamezniki ali pa so hkrati prišli vsi člani družine, večinoma direktno iz »stare domovine« ali pa, sicer manj pogosto, iz drugih koncev ZDA. Na podlagi podatkov o številu župljanov ocenjujejo, da je bilo v dvajsetih letih v Clevelandu 18 500 Slovencev, ki so živeli v slovenskih naselbinah blizu slovenskih cerkev, največ jih je živelo v bližini župnije Sv. Vida, še dodatnih 6 000 pa jih je živelo zunaj teh naselbin in so bili razpršeni po Clevelandu.15
Iz statistike je razvidno, da se je v Cleveland v prvem desetletju 20. stoletja preselilo več moških kot žensk, 409 proti 257, obema spoloma pa je skupno, da so prevladovali tisti priseljenci, ki so bili na vrhu svojih zmogljivosti za delo,stari med 20 in 29 let ter med 30 in 44. . Med slovenskimi izseljenci v Clevelandu je bil odstotek pismenosti precej visok, znašal je namreč kar 94,2 %.
Pri prvih naseljencih oziroma pri naseljencih, ki so v ZDA prišli pred prvo svetovno vojno, je opaziti pomanjkanje zanimanja za pridobitev ameriškega državljanstva, saj je bil njihov cilj večinoma samo zaslužiti nekaj denarja in se vrniti nazaj v domovino.
Tisti, ki so imeli že na začetku namen ostati, so kmalu začutili potrebo po tem, da bi lahko opravili nakup živil in ostalih življenjskih potrebščin v slovenskih trgovinah oziroma pri slovenskih trgovcih. Eden prvih, ki se je odločil, da si bo odprl majhno živilsko trgovino, je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Clevelandu, Jožef (Joseph) Turk. Do leta 1892 je tako odprl svojo živilsko trgovino in tri penzione, ki so bili na voljo slovenskim delavcem. Dolgo časa je bil to edini slovenski trgovec v Clevelandu, ki pa ga je gospodarska kriza leta 1893 močno prizadela in trajalo je nekaj časa, da si je ekonomsko opomogel. Pred prvo svetovno vojno je svoj posel najbolj razvil Anton Grdina, ki je začel kot prodajalec pohištva decembra leta 1903, svoj posel pa je razširil z ustanovitvijo pogrebnega zavoda. Rezultat uspeha slovenskih podjetnikov je viden že v prvem desetletju 20. stoletja, ko je bilo v naselbini na ulici St. Claire že več salonov, trgovin s čevlji, živilskih trgovin, krojačev, mesarjev,
14 Prav tam, 223–224.
15 Prav tam, 98–99.
13 slaščičarjev, trgovin s pohištvom in ena brivnica, izdelovalnica brezalkoholnih pijač ter banka, vse to v lasti slovenskih naseljencev in njihovih otrok.
Poleg cerkva in narodnih domov, so imela pomembno vlogo pri Clevelandskih Slovencih tudi podporna društva oziroma t. i. jednote. Glavni razlog za ustanovitev jednot je bil, da ZDA v času naseljevanja niso imele praktično nobene oblike socialnega ali zdravstvenega zavarovanja, kar pa je bilo za Slovence takrat zelo pomembno, saj so bili večinoma zaposleni v tovarnah kot navadni delavci in kot taki izpostavljeni mnogim nevarnostim. Prvi, ki se mu je porodila ideja, da bi tudi Slovenci po zgledu Čehov imeli svoja podporna društva, je bil Joseph Turk leta 1884. Do uresničitve tega je prišlo šele leta 1890, ko je bilo ustanovljeno prvo slovensko podporno društvo v Clevelandu, Marijin Spolek, ki pa je pod tem imenom obstajalo le nekaj let, saj se je že leta 1895 preimenovalo v Društvo Sv. Vida in se vključilo v Kranjsko Slovensko katoliško jednoto (KSKJ).16 Med drugimi društvi, ki so na začetku 20.
stoletja delovala v Clevelandu, velja izpostaviti The Society of the Noble Heart of Jesus (Društvo Presvetega srca Jezusovega), ustanovljenega leta 1922. Društva v Clevelandu so, poleg tistih, ki so spadala pod KSKJ, spadala še pod eno izmed petih drugih podpornih jednot in sicer pod: Slovensko žensko zvezo, Slovensko narodno podporno jednoto (SNPJ), Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo (SSPZ), Jugoslovansko Katoliško Jednoto (JSKJ) ali Zapadno Slovensko zvezo (ZSZ). Čeprav je bila večina slovenskih društev v Clevelandu vključena v eno izmed teh jednot in je bil Cleveland tudi mesto z največjim številom slovenskih naseljencev, pa nobena ni imela sedeža v Clevelandu. Edina, ki je imela svoj sedež v Clevelandu, je bila Slovenska dobrodelna zveza (SDZ), ustanovljena leta 1910.17
Značilno je bilo, da so imele te organizacije tudi lastne časopise ali pa so imele časopise, ki so jih finančno podpirali. Ti časopisi so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti Slovencev. V njih so poročali o vseh vidikih življenja slovenskih izseljencev, hkrati pa so bila v njih vključena tudi poročila o dogodkih iz stare domovine ter pisma bralcev iz območja današnje Slovenije, saj so bili ti časopisi brani tudi v matični državi. Na začetku so časopisi izhajali v slovenščini, kasneje pa so postopoma začeli dodajati tudi priloge v angleščini. Te priloge so bile večinoma namenjene mlajšim bralcem, torej drugi generaciji izseljencev, ki je vedno manj govorila slovensko in jim je bila angleščina bližja. Prvi slovenski časopis v Clevelandu Narodna beseda je začel izhajati leta 1899, vendar je izhajal samo šest mesecev.
16 Kranjska Slovenska katoliška jednota je bilo katoliško društvo ustanovljeno 1894 v Jollietu, Illinois. Delovala je kot zveza z več sto lokalnimi društvi in velja za najstarejšo slovensko bratsko organizacijo. Aktivna je še danes.
17 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 187–200.
14 Istega leta sta začela izhajati časopisa Nova domovina in Amerika. Prvi pomembnejši slovenski časopis je bila Clevelandska Amerika, ki je začel izhajati 1908, od leta 1919 pa pod imenom Ameriška domovina. Ta časopis je bil konservativnega in katoliškega nazora. Leta 1918 so liberalci začeli izdajati svoj časopis Enakopravnost. Za ideološko nasprotna si časopisa so bile pogoste politične bitke v člankih. Našteti časopisi so bili tisti, ki so začeli izhajati v času na prelomu in začetku 20. stoletja, kasneje pa so se jim pridružili še nekateri drugi, med njimi tudi Nova doba leta 1925.
3.1 Vpliv divjih dvajsetih na politično življenje Clevelandskih Slovencev
Slovenci so že pred dvajsetimi leti 20. stoletja kazali zanimanje za politično življenje v novi domovini, do leta 1921 so kazali predvsem zanimanje za županske volitve mesta, kasneje pa so pozornost preusmerili na volitve za mestne svetnike triindvajsetega okraja (ward). Mestni svetniki so bili namreč tisti, ki so bili neposredno vključeni v vsakodnevne zadeve prebivalcev okraja, kot na primer skrb za javno razsvetljavo in cest.
Prva velika volilna kampanja Slovencev v dvajsetih se je zgodila leta 1923, ko je John L.
Mihelich kandidiral za mesto mestnega sodnika.18 Mihelich se je v Cleveland naselil leta 1907, deset let pozneje pa je postal prvi slovenski odvetnik v mestu. Kljub neuspešnosti kampanje, ki jo je podpirala tudi Ameriška domovina, se je naslednje leto odločil, da bo kandidiral na volitvah za državni zbor v zvezni državi Ohio, kjer ni bil edini slovenski kandidat, saj je kandidiral tudi Frank Lausche. Oba slovenska kandidata, ki sta kandidirala kot demokrata, sta dobila dovolj glasov na primarnih volitvah, nato pa sta na parlamentarnih volitvah izgubila proti republikanskima kandidatoma. Leta 1925 je Mihelich prvič kandidiral tudi na volitvah za mestnega svetnika tretjega okraja. Ameriška domovina in Enakopravnost sta organizirali kampanjo v kateri sta bralce pozivali, naj se ne pozabijo registrirati za volitve in naj volijo za slovenskega kandidata. Njegovo kandidaturo pa je podprla tudi demokratska stranka. Z njegovo zmago na novembrskih volitvah leta 1925 so Slovenci v Clevelandu prvič dobili svojega predstavnika v politiki in so naredili velik korak v njihovem političnem udejstvovanju v ZDA.19 Po izvolitvi leta 1925 sta sledili še izvolitvi leta 1927 in 1929, vendar na teh volitvah Mihelich ni bil več edini slovenski kandidat za mesto mestnega svetnika. Leta
18 »Poroča se nam, da je med kandidati za mestno sodnijo letos tudi Mr. John L. Mihelich, naš slovenski odvetnik, ki že 6 let prakticira v Clevelandu ter uživa v naselbini najboljši glas.« Ameriška domovina 26, št.
47skupaj (20. 4. 1923) .
19 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 301–302.
15 1927 so bili na volitvah trije slovenski kandidati, čez dve leti pa se je to število povzpelo že na pet.20 To kaže na to, da so po zmagi Johna Mihelicha Slovenci bolj aktivno začeli sodelovati v mestni politiki. Tretji okraj pa ni bil edini, kjer so si Slovenci prizadevali imeti svojega predstavnika. Bili so namreč aktivni tudi v četrtem okraju, kjer je na volitvah leta 1927 kandidiral dr. James Mally, slovenski zobozdravnik.21 Njegovo kampanjo je zopet močno podprla Ameriška domovina, ki je s članki Slovence pozivala naj glasujejo za njihovega rojaka in naj tako pomagajo preprečiti ponovno izvolitev Helene Green, takratne mestne svetnice četrtega okraja, ki je bila zagovornica prohibicije in strogih imigrantskih zakonov.22 Kljub velikim prizadevanjem za njegovo zmago, mu ni uspelo zasesti mesta mestnega svetnika in Slovenci so se morali na volitvah 1927 zadovoljiti samo z zmago Johna Mihelicha v tretjem okraju.
Že prej je bilo veliko pozivov s strani časopisov naj prebivalci ne pozabijo na svoje državljanske obveznosti in se naj registrirajo za volitve in se jih potem tudi udeležijo. V času divjih dvajsetih so takšni pozivi še bolj opazni. Ameriška domovina je redno poročala o vseh volitvah, ki so bile aktualne za območje Clevelanda, opominjali so bralce na roke za registracijo, v času predsedniških volitev pa so tudi večkrat objavili kakšen članek o kandidatih.23 Časopisi so si prizadevali, da bi se njihovi bralci bolj aktivno vključili v politično življenje, sploh ker je bila njihova manjšina sedaj že tako številčna, da bi z združenimi močni oziroma z enotnostjo odločilno vplivali na potek raznih volitev.24 Večje zanimanje je opazno po tem, ko so dobili prvega Slovenca v mestnem svetu, Johna L.
Mihelicha leta 1925.
V razburljivih dvajsetih letih so na politično življenje Slovencev v Clevelandu, kakor tudi drugje po ZDA, najbolj odločilno vplivale trije zakoni sprejeti med 1920 in 1924.
Prvi izmed njih je bil Volsteadov zakon, ki je še dodatno okrepil leta 1919 sprejeti 18.
amandma k ustavi ZDA, prohibicijo.25 Sprejetje tega amandmaja in zakona je imelo velik vpliv na vse plati življenja naših rojakov, saj je imel alkohol veliko vlogo v družbi in kulturi Slovencev, ki so bili navajeni na njegovo uživanje. Ves čas divjih dvajsetih se je družba ZDA delila na mokri in suhi tabor, prvi so zagovarjali odpravo ali pa vsaj omilitev prohibicije,
20 Prav tam, 301–303.
21 »Dr. James Mally kandidat za mestno zbornico v 4. distriktu v Clevelandu.« Ameriška domovina 29, št. 62 (27. 5. 1927), 1.
22 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 301–302.
23 »Registrirajte se, ako ste se preselili.« Ameriška domovina 23, št. 92 (9. 8. 1920), 1.
24 »Volitve v torek.« Ameriška domovina 28, št. 90 (4. 8. 1926), 1.
25 18th Amendment to the U.S. Constitution
16 drugi pa so bili podporniki strogih prohibicijskih zapovedi in so želeli popolno prepoved alkohola na ameriških tleh. Ni presenetljivo, da so prebivalci slovenskih naselbin v Clevelandu, kot tudi drugje po ZDA, spadali v mokri tabor in so si želeli odpravo prohibicije, ki bi jim omogočila legalno kupovanje, uživanje in proizvodnjo alkohola. Ker pa se to v obravnavanem časovnem okviru ni uresničilo, se je v slovenskem clevelandskem časopisju poročalo o številnih kršenjih prohibicijske postave. Časopisa Ameriška domovina in Nova doba, sta v vsaki izdaji poročala o številnih kršitvah prohibicije med Slovenci in tudi med drugimi narodi, ki so tam živeli. V prvih letih po sprejetjih zakona je bilo objavljenih kar nekaj člankov v časopisju, v katerih so se Slovenci pritoževali nad surovim postopanjem
»suhaških« detektivov.26 V članku iz februarja 1920 je Ameriška domovina poročala o tem, da so detektivi brez pooblastil vdirali v stanovanja rojakov, kjer so iskali alkohol oziroma kakršnokoli indikacijo, da je ta oseba kršila prohibicijo.27 V članku iz marca 1920 pa so poročali o tem, da so agenti uporabili fizično silo in poškodovali nekaj Slovencev, ki so se nahajali v salonu pri Franku Krackerju in v salonu pri Nicku Vidmarju.28 Situacija in podobna ravnanja agentov so se sčasoma umirili in tudi v časopisju ni bilo več poročanj o tem, da bi bili Slovenci še deležni takšnih nasilnih metod. Kljub temu, da je bilo v času prohibicije prepovedano izdelovati in prodajati alkohol, so imeli Slovenci v Clevelandu ves čas omogočen dostop do alkohola. Nekateri so se odločili, da bodo sami izdelovali prepovedane pijače, drugi so jih dobili od znancev na črnem trgu, spet tretji so zahajali v gostilne, kjer so ilegalno prodajali alkohol. Tako lahko pridemo do zaključka, da je 18. amandma k ustavi ZDA precej vplival na vsakdanje življenje Clevelandskih Slovencev, saj so bili čez noč prikrajšani prostega uživanja alkohola, ki je imel pomembno vlogo tudi v družbenem in gospodarskem življenju. Sicer je bilo alkoholne pijače še vedno mogoče dobiti, razlika je bila v tem, da so za časa veljave prohibicije težje prišli do alkoholnih pijač, njihova cena je bila višja in njihovo uživanje je moralo biti skrito očem javnosti ter prohibicijskim agentom.
Druga dva zakona, ki sta vplivala na življenje Slovencev v Clevelandu, prav tako pa po celotni ZDA, sta bila prvi in drugi naselitveni zakon, sprejeta 1921 in 1924. Oba sta določala kvote za vstop prebivalcev v ZDA, med seboj pa sta se razlikovala glede procenta, koliko prebivalcev enega naroda se lahko preseli v ZDA, in glede izjem pri teh kvotah.29 O vseh
26 Z besedno zvezo »suhaški detektiv« so bili v slovenskem ameriškem časopisju poimenovani detektivi, katerih naloga je bila skrbeti, da vsi spoštujejo prohibicijsko postavo.
27 »Dva izvanredna vzgleda, kako postopajo ob času prohibicije agenti vlade sta se pripetila pretečeni petek.«
Ameriška domovina 23, št. 19 (16. 2. 1920), 1.
28 »Surov nastop detektivov v nedeljo.« Ameriška domovina 23, št. 29 (10. 3. 1920), 1.
29 Glej poglavje Divja dvajseta (1920–1929).
17 podrobnostih teh dveh zakonov in o novih določbah so poročali in s tem obveščali širšo slovensko javnost, ne samo v Clevelandu, ampak tudi v stari domovini, v Ameriški domovini, kjer so v letih 1921 in 1924 pripravili kratek pregled novih naselitvenih določb.30 Ta dva zakona sta pomenila precejšen upad preseljevanja Slovencev ne samo v Cleveland, ampak v ZDA nasploh in sta vplivala predvsem na družbeno in gospodarsko življenje slovenskih naseljencev, saj sta onemogočila, da bi se slovenske naselbine še bolj širile.
Poleg 18. amandmaja k ustavi ZDA je bil leta 1920 sprejet še 19. amandma, s katerim so dobile polnoletne državljanke volilno pravico. Glede na to, da je bil to pomemben korak v boju za enakopravnost moškega in ženske, je zanimivo, da slovenski clevelandski časopisi o tem niso skoraj nič poročali.
3.2 Vpliv divjih dvajsetih na družbeno življenje Clevelandskih Slovencev
Na družbenem področju so bila dvajseta res divja leta, saj je to desetletje prineslo številne družbene spremembe, od spremembe položaja žensk do sprememb v vsakodnevnem življenju ljudi.
V slovenskih naselbinah v Clevelandu je to obdobje, ko so delovala številna društva v okviru jednot, ki so s svojo dejavnostjo skrbela za razvoj naselbine in za ohranjanje kulturne identitete Slovencev.31 To ni novost tega časa, saj so društva to počela že od začetka 20.
stoletja, vendar v manjšem obsegu kot v tem desetletju, kar je razvidno predvsem iz člankov v časopisju.32 Slovenska društva so v Clevelandu redno prirejala zabave, veselice, izlete, piknike, koncerte, gledališke predstave in razne prireditve ob praznikih, tako ameriških kot slovenskih. Skozi vse te dogodke so skrbeli, da se ohranja slovenski jezik, slovenska kultura in slovenske tradicije. Veliko društev je bilo pod vplivom katoliške cerkve, zato so prirejali tudi verske prireditve. Velik vpliv na druženja v sklopu društvenih prireditev in zasebnih pa je imela prohibicija. Če so se lahko pred sprejetjem slednje Slovenci zabavali v dobri družbi, ob dobri hrani in pijači, pa se je situacija v dvajsetih precej spremenila. Dogodki in druženja, ki so bili organizirani, so morali biti brez alkohola in alkoholnih pijač, saj so bile te uradno strogo prepovedane. Divja dvajseta so bila čas, ko so ljudje želeli izkoristiti vsako priložnost za razvedrilo in zabavo. Tako je bilo tudi pri Slovencih, vsako nedeljo je namreč eno izmed
30 »Kratek in jasen pregled priseljeniškega zakona.« Ameriška domovina 27, št. 149 (22. 12. 1924), 7.
31 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 180.
32 »Ustanavljajte nova društva!« Nova doba 3, št. 6 (9. 2. 1927), 4.
18 društev organiziralo dogodek. Poletja so bila rezervirana za piknike in izlete, zimska sezona pa za veselice v dvorani, koncerte in gledališke igre. O vseh dogodkih so bili Slovenci dobro obveščeni, za kar so poskrbeli slovenski časopisi. Skozi desetletje so objavljali vabila na vse dogodke organizirane s strani slovenskih društev in opominjali bralce, da naj ne zamudijo priložnosti za druženje z rojaki. Niso pa bile društvene prireditve edini vir zabave pri Slovencih, saj so se razvedrilo iskali tudi drugje. Pogosto so obiskovali kinematografe, ki so se množično pojavili prav v dvajsetih letih, prosti čas pa so nekateri preživljali tudi aktivno s športom.
Ena izmed negativnih stvari, ki se je pojavila oziroma množično razširila v dvajsetih letih, je bil pojav organiziranega kriminala in naraščanje števila zločinov. Ta pojav je vplival tudi na slovensko manjšino, saj so bila pogosta poročila o ropih in napadih na Slovence, njihove domove in gospodarske objekte. Nasprotno pa v časopisih ni poročanja o tem, da bi bili Slovenci tudi storilci takšnih dejanj. Kot poroča Ameriška domovina so bili največkrat oropani in napadeni Slovenci, ki so se zvečer po temnih ulicah vračali domov. Ni zaznati, da bi si roparji načrtno izbirali Slovence kot žrtve, temveč so bile te verjetno izbrane naključno, saj je bil razmah kriminala opazen po celotnem mestu in ne samo v slovenskih četrtih. Roparji so kot plen pri zločinu v večini primerov dobili nekaj denarja in kakšen vreden kos zlatnine.
Najbolj odmeven rop, ki je doletel slovensko clevelandsko manjšino pa je bil rop podružnice The North American Banking&Savings Co. v naselbini v Collinwoodu, ki je bila v času štirih mesecev, med septembrom 1928 in januarjem 1929, oropana kar dvakrat. V prvem ropu, 13.
septembra 1928, so roparji odnesli okoli 6000 dolarjev gotovine, v drugem, 11. januarja 1929, pa okoli 5000 dolarjev gotovine.33 Iz vseh poročanj je razvidno, da so ropi postali nekaj vsakdanjega za tisti čas.
Čeprav tehnološki napredek predstavlja pomemben dosežek, je s seboj prinesel tudi negativne posledice, na primer pogostejše smrti. Največja novost, ki se je pojavila kot vzrok pri smrtnih izidih, so bile avtomobilske nesreče. Avto je postal bolj dostopen širši množici in lahko so si ga privoščili tudi manj premožni ljudje, kar je pomenilo, da je narastel avtomobilski promet in posledično se je povečalo tudi število avtomobilskih nesreč s smrtnimi izidi. Najpogosteje je prišlo do nesreče, ko je avtomobil zbil pešca ali pa v križišču, kjer sta med seboj trčila dva avtomobila. Poleg avtomobilskih nesreč so bile pogoste tudi nesreče vlakov, ki so ali iztirili ali pa trčili med seboj. Ne gre spregledati, da so slovenski časopisi poročali o precej strogih
33 »Bančni rop.« Nova doba 4, št. 38 (19. 9. 1928), 1; »Društvene in druge slovenske vesti.« Nova doba 5, št. 3 (16. 1. 1929), 2.
19 kaznih za kršitve cestnih predpisov in prehitre vožnje.34 Poleg avtomobilskih nesreč so bili za časa velike brezposelnosti v letih 1920/21 in 1927/28 pogosti samomori iz obupa.
Brezposelnost v ZDA, vpliv katere bo podrobneje pojasnjen v naslednjem poglavju, je povzročila mnogo samomorov, ker so bili ljudje brez dela in niso bili sposobni preživljati sebe ali svoje družine. Ni pa bila brezposelnost edini vzrok za samomore, saj so se ljudje zanje odločili tudi, ko so bili neozdravljivo bolni in niso videli več smisla v življenju.35 Pogoste so bile tudi smrti med slovenskimi otroci, vzroki pa so bili različni (avtomobilske nesreče, nesreča med igro, bolezen).
Kljub temu, da so z naselitvenima zakonoma omejili priseljevanje Slovencev iz območja stare domovine v Cleveland, da se je precej Slovencev leta 1920 in 1921 izselilo nazaj v staro domovino in da so bile v divjih dvajsetih smrti zaradi ne naravnih razlogov nekaj vsakdanjega, se je število Slovencev v Clevelandu iz leta v leto večalo. Po podatkih iz časopisa Ameriška domovina je bilo leta 1920 v Clevelandu 19 332 Slovencev, leta 1929 pa naj bi jih bilo že čez 40 000. Iz tega lahko sklepamo, da naselitvena zakona nista tako radikalno vplivala na večanje slovenske populacije v Clevelandu, saj je skozi desetletje opazna precejšna rast slovenskega prebivalstva, kar pomeni, da je bil odstotek natalitete kar velik.
Kot je bilo že omenjeno, je sedaj avtomobil postal cenovno dostopen širši množici ljudi in je imel precejšen vpliv na vsakdanje življenje. Omogočil je lažje prehajanje med lokacijami in omogočil, da so se slovenske družine, ki so imele v lasti avtomobil, odpravile na izlete ali pa na počitnice v bližje in daljne kraje ZDA, prav tako pa so sedaj Slovenci večkrat organizirali skupne izlete kot na primer izlet v Put-in-Bay leta 1926, ki se ga je udeležilo več kot 3000 Slovencev.36 Pri tehnoloških napredkih, ki so zaznamovali dvajseta, ne gre prezreti vpliva, ki ga je imel razvoj in začetek množične uporabe radia. Radio je postal osnovna oprema slovenskega domovanja v ZDA, zato ne preseneča dejstvo, da je bil z decembrom 1929 ustanovljen slovenski radijski program v Clevelandu, ki je oddajal ob nedeljah in katerega program je bil tedensko objavljen tudi v številki Ameriške domovine.37 Poleg radia so se v tem obdobju začeli množično uporabljati tudi majhni in veliki gospodinjski aparati kot sta sesalec
34 »Kljub temu, da sodnije zapirajo voznike avtomobilov, da jim zaplenijo avtomobile, da stoji vsak dan od 50 do 100 avtomobilistov pred sodnikom, pa so avtomobilske nesreče od leta do leta večje.« Ameriška domovina 26, št.
53 (4. 5. 1923), 1.
35 »Anton Novak, stanujoč na 1866 Lampson Rd. se je ustrelil v torek iz obupa, ker je že dlje časa bolehal.«
Ameriška domovina 23, št. 26 (3. 3. 1920), 1.
36 »Nedeljski izlet.« Ameriška domovina 28, št. 89 (2. 8. 1926), 1.
37 »Radio program nedelja 15. dec.« Ameriška domovina 31, št. 201 (11. 12. 1929), 1.
20 in pomivalni stroj, ki so jih slovenske gospodinje lahko dobile v trgovinah Slovencev, ki so novosti na področju gospodinjskih aparatov redno oglaševali v izdajah časopisov Ameriška domovina in Nova doba. Ta tehnološki napredek je omogočil lažje in hitrejše opravljanje gospodinjskih opravil, kar je posledično prineslo ženskam, ki so skrbele za gospodinjstvo, več prostega časa in so se lahko vključile v razna slovenska društva ter sodelovale pri njihovih projektih. Čeprav so se ženska društva ustanavljala skozi celo desetletje, pa je bilo največ na novoustanovljenih moč zaslediti v letu 1926, ko so časopisi redno poročali o tem.38 Dejstvo, da so Slovenci ustanavljali društva, ni presenetljivo, saj so slovenske naselbine v mestu za časa divjih dvajsetih po prebivalstvu precej napredovale. Omeniti je potrebno, da so nekatera slovenska društva delovala pod okriljem Slovenske dobrodelne zveze39 in so z dobrodelnimi akcijami nudili pomoč Slovencem v stiski, ne samo na območju Clevelanda, ampak tudi na širšem območju ZDA.
Med migracijo temnopoltega prebivalstva iz južnih mest, se je del teh naselil tudi na območje Clevelanda, kjer je bila slovenska naselbina. Slovenci so do tega pokazali odklonilen odnos, saj so bili mnenja, da to negativno vpliva na celotno slovensko naselbino, in so v zapisu, kjer so poročali o tem, uporabili tudi izraza »zamorec« in »niger«. Bili so mnenja, da uničujejo kompaktnost slovenske naselbine, ker so bili Slovenci prej med sabo povezani, prihod drugih etnij pa bi to lahko spremenil.40
3.3 Vpliv divjih dvajsetih na gospodarsko življenje Clevelandskih Slovencev
Prvi pomemben gospodarski dosežek Slovencev v dvajsetih letih je ustanovitev jugoslovanske banke The North American Banking & Savings Co, ki je začela z delovanjem 3. aprila 1920, leta 1929 pa se je preimenovala v North American Trust Co. Ustanovili so jo skupaj s Hrvati in je pomenila velik napredek slovenske naselbine v okolici ulice St. Clair in celotne clevelandske slovenske manjšine. Ustanovitev banke, ki je bila prva jugoslovanska banka, je zagotovila gospodarsko neodvisnost Slovencev, pomembno vlogo pri njeni ustanovitvi pa je imel eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov v tistem času Anton Grdina.41
38 »Dvoje novih društev za S.D.Z.« Ameriška domovina 28, št. 42 (9. 4. 1926), 1.
39 Ustanovljena leta 1910 in deluje še danes pod imenom American Mutual Life Association.
40 »Zadnje čase opažamo, da se čimdalje več zamorcev seli v slovensko naselbino.« Ameriška domovina 23, št.
99 (25. 8. 1920), 1.
41 »The North American Banking Company.« Ameriška domovina 23, št. 6 (16. 1. 1920), 1.
21 Drugi pomemben dosežek je bila ustanovitev podjetja Euclid Foundry Co. v naselbini v Euclidu leta 1920. To je bila prva slovenska livarna v ZDA in je imela velik pomen v gospodarskem napredku Clevelandskih Slovencev, saj je pomenila, da imajo sedaj svojo tovarno, s katero so povečali zaposlitvene možnosti Slovencem, ki drugje niso dobili dela.42 Tovarno so odprli 3. aprila 1921, z delom pa so pričeli leta 1923. Delovala je skozi vse manjše gospodarske krize dvajsetih let in je do leta 1930 lepo napredovala. Ko se je začela velika gospodarska kriza je začela prejemati vse manj naročil in kljub prizadevanjem za ohranitev je leta 1936 šla v stečaj.
Med letoma 1920 in 1929 se je začel vzpon potrošništva, ki je prav tako vplival na Slovence in njihovo gospodarsko dejavnost. Že pred omenjenim desetletjem so imeli Slovenci v naselbinah v Clevelandu precejšno število gospodarskih dejavnosti,43 v tem času pa so redno odpirali nove gospodarske dejavnosti, ki so širile že prej pestro ponudbo izdelkov in dejavnosti slovenskih podjetnikov. Med drugimi so leta 1925 v naselbini v okolici ulice St.
Clair odprli največjo slovensko prodajalno knjig takrat v ZDA.44 Odpirali pa so tudi podružnice že obstoječih podjetij, predvsem v Collinwoodu, kjer je naselbina tam v času dvajsetih hitro rastla in je bilo tovrstno odprtje smiselno, saj so bile tako prebivalcem slovenske trgovine bolj na dosegu roke, posledično so več kupovali pri rojakih kot v drugih trgovinah, ki niso bile last Slovencev.45 V Ameriški domovini je večkrat v zapisu o odprtju nove slovenske trgovine ali dejavnosti vključeno, da naj Slovenci kupujejo v slovenskih trgovinah in s tem podpirajo rojake pri njihovih poslih.
Vpliv divjih dvajsetih na slovensko manjšino v Clevelandu ni prinesel s seboj samo pozitivnega napredka, saj so bile v desetletju pogoste manjše gospodarske krize, ki so pripeljale do množične brezposelnosti v ZDA. Pogoste so bile tudi stavke v raznih gospodarskih panogah, največkrat med delavci v premogovnikih. Po podatkih iz časopisa Ameriška domovina je bilo najhujše v letih 1920/21 in 1927/28, ko je bilo brez dela na milijone ameriških državljanov, leta 1921 naj bi jih bilo več kot 2,5 milijona , med njimi tudi na stotine Slovencev.46 V letih 1920/21 je bila kriza tako huda, da je pripeljala nekatere Slovence celo do beračenja, saj po več mesečni brezposelnosti niso bili sposobni preživeti sebe ali svoje družine. V slovenskem časopisju v Clevelandu so se v tem obdobju množične
42 »Naznanilo.« Ameriška domovina 23, št. 20 (18. 2. 1920), 2.
43 Glej poglavje Slovenska manjšina v Clevelandu.
44 »Otvoritev največje slov. prodajalne knjig v Ameriki.« Ameriška domovina 27, št. 23 (25. 2. 1925), 3.
45 »Grdina & Sons. Otvoritev krasne podružnice slovenske tvrdke za pohištvo.« Ameriška domovina 28, št. 29 (10. 3. 1926), 1.
46 »Dva milijona in pol je brez dela.« Ameriška domovina 24, št. 4 (12. 1. 1921), 1.
22 brezposelnosti pojavljali številni oglasi namenjeni iskanju dela, saj se je časopis Ameriška domovina odločil, da jih bo objavljal brezplačno in s tem pomagal Slovencem najti zaposlitev.47 Drugi »val« brezposelnosti je bil v letih 1927/28, ko je bilo zopet na tisoče Američanov brez dela, med njimi tudi stotine Slovencev. Razmere so bile takrat slabe tudi za tiste, ki so delali, saj je bilo splošno pomanjkanje denarja in so podjetja delavcem konstantno nižala plače.48 Ekonomska situacija je bila tudi najpogostejši vzrok za selitev slovenskega prebivalstva znotraj območja ZDA. Tako so se iz območji, kjer je kot glavna gospodarska panoga prevladovalo premogovništvo, zaradi pogostih in dolgotrajnih stavk, ki so pomenile, da so delavci ostali brez zaslužka, selili v industrijska mesta, med njimi tudi Cleveland, v upanju, da dobijo delo, saj so se začeli zavedati da premogovništvo nima več prihodnosti.49
47 »Pozor rojaki brez dela!« Ameriška domovina 24, št. 92 (10. 8. 1921), 1.
48 »Dopisi. Cleveland, O.« Nova doba 3, št. 35 (31. 8. 1927), 3.
49 »Drobne slovenske novice.« Nova doba 4, št. 41 (10. 10. 1928), 1.
23
4. Slovenska manjšina v Chicagu
Mesto Chicago v zvezni državi Illinois je poleg Clevelanda predstavljalo eno pomembnejših mest, kjer so se naselili slovenski izseljenci v ZDA, saj je imelo mesto dobro razvito gospodarstvo in je ponujalo precej možnosti za zaposlitev. Prvi slovenski naseljenci so se na to področje naselili v drugi polovici 19. stoletja, okoli leta 1860. Prvi Slovenec, ki je v Chicago prišel že leta 1847, je bil Joseph Gorše. Leto kasneje se je v Chicago naselil George Černich, ki je odprl prvi slovenski salon v Chicagu, ta je kasneje postal zbirališče tamkajšnjih Slovencev. Ob koncu 19. stoletja so imeli slovenski izseljenci poleg salona v lasti še dve trgovini, velja pa omeniti tudi Jacoba Zupančiča, ki se je v ZDA naselil 1868 in se kmalu zatem zaposlil kot poštar ter tako postal prvi Slovenec s tem poklicem.50 Naselbina pa je do leta 1912 precej napredovala, saj naj bi takrat v Chicagu prebivalo 4000 Slovencev, ti so bili večino zaposleni v tovarnah kot preprosti delavci.51
Slovenski izseljenci so se v Chicagu naselili v štirih delih mesta: v Severnem, Južnem, Zahodnem delu in v Pullmanu.52
Vsaka večja slovenska naselbina v ZDA je ustanovila svojo župnijo, h kateri je zgradila pripadajočo cerkev in postavila svoj narodni dom, enako je bilo tudi v Chicagu. Cerkve so za slovenske izseljence v novi domovini predstavljale center socialnega in duhovnega življenja.
Prva slovenska župnija v Chicagu je bila ustanovljena leta 1898, imenovala se je župnija sv.
Štefana. Ustanovljena je bila iz potrebe po tem, da ima tudi Chicago slovenskega duhovnika, ki bi lažje in hitreje prišel do umirajočih ljudi in jim dal zadnje božje zakramente. Dogajalo se je namreč, da so Slovenci med čakanjem, da slovenski duhovnik prispe iz bližnje naselbine v Jolietu, umrli brez zakramentov.53 Druga župnija v Chicagu je bila ustanovljena na južnem delu mesta leta 1903 in se je imenovala župnija sv. Jurija. V prvih letih 20. stoletja, ko so si slovenski naseljenci tu začeli ustvarjati dom in družino, se je pojavila tudi potreba po ustanovitvi osnovne šole za slovenske otroke. Tako je bila leta 1908 ustanovljena šola sv.
Štefana, ki je delovala pod okriljem župnije sv. Štefana.
Druga pomembna organizacija oziroma mesto povezovanja Slovencev v izseljenstvu so bili narodni domovi. Ideje za njih so se prvič pojavile na začetku 20. stoletja, ko so si slovenski naseljenci na ameriških tleh začeli ustvarjati dom in družine. Prvi slovenski narodni dom v
50 Prisland, Marie. From Slovenia to America. Chicago: The Bruce publishing company Milwaukee, 1978, 89.
51 Trunk, Jurij. Amerika in Amerikanci. Celovec: Samozaložba (Tiskarna družbe sv. Mohorja), 1912, 478.
52 Prisland, »From Slovenia to America«, 90.
53 »Pozdravljeni mili gostje.« Edinost 9, št. 66 (2. 6. 1923), 1.
24 Chicagu je bil zgrajen leta 1905, kasneje pa so zgradili še nekatere druge, npr. Dom slovenske narodne podporne jednote, Dom slovenske svobodomiselne podporne zveze in Slovenski delavski dom.54
Tretjo pomembno vlogo pri organiziranosti slovenskih naseljencev v Chicagu pa so imela podporna društva. Takšno društvo v slovenski naselbini v Chicagu je bilo Bratovščina Sv.
Martina, ustanovljena 3. decembra 1888, kasneje se je preimenovala v Društvo Sv. Štefana.55 To je bil začetek ustanavljanja slovenskih podpornih društev v Chicagu, kjer je bilo na začetku 20. stoletja ustanovljenih še precej drugih . Omeniti velja, da je bilo leta 1905 ustanovljeno prvo žensko društvo z imenom Društvo Marije Pomagaj, kar je pomenilo precejšen napredek za slovenske izseljenke, saj so sedaj imele lastno društvo, v sklopu katerega so lahko delovale, leta 1925 pa prvo mladinsko podporno društvo Pioneer 559. Ta slovenska podporna društva so delovala pod okriljem podpornih zvez oziroma jednot, ki so bile sledeče: Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ), ki je bila kot prva ustanovljena leta 1894 v Jolietu, Družba sv. družine, Slovenska narodno podporna jednota (SNPJ), Slovenska svobodomiselna podporna zveza (SSPZ), Zapadna slovenska zveza (ZSZ) in Jugoslovanska katoliška jednota (JSKJ). Dve od teh podpornih zvez sta imeli svoj sedež v Chicagu, in sicer SNPJ in SSPZ. Prva izmed njiju, SNPJ, je bila ustanovljena aprila 1904 in je imela ob ustanovitvi 200 rednih članov, katerih število pa je v desetih letih, torej do leta 1914 naraslo na 11 250 članov. Zveza je leta 1908 ustanovila tudi ženski oddelek in s tem so dobile ženske pravico ustanavljati svoja društva, leta 1913 pa še mladinski oddelek.56 Druga izmed njiju, SSPZ, je bila ustanovljena septembra 1908 v Chicagu. Poleg tega so Slovenci v Chicagu leta 1908 ustanovili Slovensko stavbinsko in posojilno društvo, ki je skrbelo za področje slovenskih domovanj in posojil.57
Mesto Chicago je za Slovence v ZDA pomembno tudi iz vidika slovenskega izseljeniškega časopisja, saj je tu 3. septembra 1891 začel izhajati prvi slovenski časopis v Združenih državah Amerike Amerikanski Slovenec, ki je bil v osnovi katoliški in je sprva izhajal kot tednik. 58 Poleg Amerikanskega Slovenca je v Chicagu izhajalo tudi nekaj drugih časopisov:
Glas Svobode, Proletarec, Glasilo K. S. K. jednote (do leta 1920, kasneje v Jolietu in
54 Klemenčič, Matjaž. »Slovene national homes in the U.S.A.« V: Studia Historica Slovenica, ur. Friš, D., 1.
Maribor, 2015, 32–33.
55 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 179.
56 Klemenčič, Matjaž. Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji. Maribor: Založba obzorja, 1987, 78.
57 Zavertnik, Jože. Ameriški Slovenci: pregled splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin in Slovenske narodne podporne jednote. Chicago: Slovenska narodna podporna jednota, 1925, 312.
58 Klemenčič, »Slovene Periodicals in the USA«, 103.
25 Clevelandu), Edinost (do leta 1919 v Cleveandu nato v Chicagu), Zarja, Glas Svobode, Ave Maria, Sloga, Zora in nekateri drugi.
Po statističnih podatkih, naj bi bilo leta 1920 v severnem delu zvezne države Illinois, kamor spada tudi Chicago, 21 595 Slovencev, v samem mestu Chicago pa ocenjujejo, da jih je bilo takrat okrog 4 000.59
Prvi slovenski naseljenci v mestu so, tako kot tisti v Clevelandu, večinoma iskali samo zaslužek in prihranek ter so nameravali po nekaj letih zapustiti mesto in se vrniti nazaj v domovino. Na začetku 20. stoletja pa so si nekateri že ustvarili dom in družine ter se odločili, da bodo v mestu ostali za stalno. To je s seboj prineslo razvoj slovenskega gospodarstva v Chicagu, saj se je pojavila želja, da bi imeli slovenske trgovce in obrtnike, pri katerih bi lahko dobili vse potrebno za svoje vsakodnevno življenje. Slovenski podjetniki in trgovci so v prvih dveh desetletjih 20. stoletja ustanovili številne trgovine, gostilne in obrti. Čeprav je imela peščica svoje gospodarske dejavnosti, pa je bila velika večina Slovencev preprostih delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah. Izmed tovarn v mestu so bili najbolj množično zaposleni v Illinois Steel Company, American Steel and Wire Company in Chicago Foundry Co.
Slovenci, ki se niso naselili v mestu, temveč v njegovi okolici, pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in mlekarstvom.
Slovenska naselbina v Chicagu je bila tudi prostor, kjer se je leta 1903 z ustanovitvijo slovenskega socialističnega kluba začelo delovanje jugoslovanske socialistične organiziranosti v ZDA.60 Dve leti kasneje je bila ustanovljena še Slovenska socialistična zveza, katere uradno glasilo je bil časopis Proletarec, ki je izhajal od decembra 1907.61
4.1 Vpliv divjih dvajsetih na politično življenje Chicaških Slovencev
Slovenci so že pred začetkom dvajsetih let kazali naklonjenost socializmu, v tem desetletju pa je bilo njihovo zanimanje še bolj izrazito. Ravno v tem mestu je bil začetek delovanja ne samo slovenske, ampak tudi jugoslovanske politične organiziranosti v ZDA. Kazali so navdušenje nad socializmom, ki se je v divjih dvajsetih množično širil med Slovenci.
Amerikanski Slovenec je krivca za zavajanje in širjenje socialističnih idej videl v dnevniku,
59 Klemenčič, »Slovenes of Cleveland«, 79.
60 Klemenčič, »Ameriški Slovenci«, 77.
61 Prav tam, 82.
26 ki so ga začeli izdajati pri SNPJ, z njim pa so dosegli širšo množico ljudi.62 Ker je bil Amerikanski Slovenec katoliški časopis, ni presenetljivo, da so uredniki ostro nastopili proti socialističnim idejam in so pogosto prišli v spor z uredniki časopisa Prosveta, ki je bil glasilo SNPJ in je propagiral socialistične ideje.63
Poleg aktivnega delovanja socialistov in propagande socialističnih idej, je bilo v slovenski manjšini v divjih dvajsetih tudi nekaj aktivnosti demokratov. Večkrat je bilo v Amerikanskem Slovencu in v Edinost moč zaslediti poročila o tem, da so Slovenci organizirali demokratski shod.64 Leta 1928 pa so že poročali o shodu slovenskega demokratskega kluba, na katerem so govorci pozivali Slovence, naj na prihajajočih predsedniških volitvah volijo demokratskega kandidata Smitha, ker republikanci v zadnjih sedmih letih niso naredili nič koristnega;
predvsem tu poudarjajo, da niso naredili nič koristnega za delavce, kamor je spadala tudi velika večina Chicaških Slovencev.65
Kot v Clevelandu in tamkajšnjih časopisih, so tudi v chicaških časopisih uredniki pozivali bralce naj se udeležijo registracijskih dni in potem tudi samih volitev, saj lahko s tem pripomorejo k spremembi na političnem in posledično tudi v vsakdanjem življenju. Poleg tega so v Amerikanskem Slovencu redno objavljali navodila oziroma priporočila, kako pomembno je, da se Slovenci, ki so bili v večini samo preprosti delavci v tovarnah, politično in splošno izobrazijo, saj bodo tako lahko napredovali in sprejemali politične odločitve.
Kot je bilo že omenjeno v poglavju o vplivu divjih dvajsetih na življenje Clevelandskih Slovencev, so na življenje Slovencev po celotni ZDA v tem desetletju najbolj odločno vplivali trije zakoni in tudi slovenska naselbina v Chicagu se ni mogla izogniti njihovemu vplivu.
Prvi izmed njih je bil Volsteadov zakon, ki je še dodatno okrepil leta 1919 sprejeti 18.
amandma k ustavi ZDA - prohibicijo.66 Ta amandma je ostro zarezal v vsakdanje življenje rojakov v Chicagu, saj so bili pred tem navajeni, da so lahko prosto uživali alkohol in alkoholne pijače. Slovenci v Chicagu so spadali v moker tabor in so želeli odpravo prohibicije, ker pa do tega za časa dvajsetih ni prišlo, najdemo v časopisu poročila o kršitvi prohibicije s strani Slovencev v Chicagu. Amerikanski Slovenec in Edinost so vedno znova
62 »Namen in delovanje slov. socialistov v Z.Drž.« Amerikanski Slovenec 33, št. 176 (9. 11. 1924), 2.
63 »Farbanje z rdečim socializmom se nadaljuje...« Amerikanski Slovenec 34, št. 58 (15. 4. 1925), 2.
64 »Demokratski shod Slovencev v Chicago.« Edinost 8, št. 124 (21. 10. 1922), 1.
65 »Iz slovenskih naselbin. Tako bi se morali pokazati vsakokarat.« Amerikanski Slovenec 37, št. 209 (31. 10.
1928), 2.
66 18th Amendment to the U.S. Constitution
27 poročali o tem, kako so bili Slovenci aretirani zaradi kršitve prohibicije.67 Kljub temu, da je bilo uradno prepovedano posredovati ali izdelovati alkoholne pijače, pa so imeli Slovenci v Chicagu ves čas trajanja prohibicije omogočen dostop do nje. S tem pridemo do zaključka, da tako kot v Clevelandu tudi v Chicagu Slovenci za časa prohibicije niso občutili pomanjkanja alkoholnih pijač, razlika v primerjavi s časom pred sprejetjem zakona je bila v tem, da so za časa veljave prohibicije težje prišli do alkoholnih pijač, le-te so bile dražje in njihovo uživanje je moralo biti skrito očem javnosti in prohibicijskim agentom.
Druga dva zakona, ki sta imela vpliv na naselbino v Chicagu, pa sta bila prvi in drugi naselitveni zakon, sprejeta 1921 in 1924.68 Ta dva zakona sta pomenila upad preseljevanja Slovencev iz stare domovine, saj so bili prosti migracijski tokovi, ki so prej omogočili rast naselbine v Chicagu, sedaj prekinjeni. Tako so leta 1925 v Amerikanskem Slovencu poročali, da se je v sedmih mesecih od sprejetja naselitvenega zakona, ki je stopil v veljavo 1. julija 1924, v ZDA priselilo 410 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa se jih je izselilo kar 1697 (ta statistika velja za celotno območje ZDA).69 Amerikanski Slovenec v prispevku Beseda o imigracijski postavi sprva kritizira omejitve naseljevanja oziroma poudarja kako krivičen je ta naselitveni zakon do Slovanov, nato pa predstavi drugo plat in pravi da je dober, saj bi se brez njega Evropejci množično naseljevali v ZDA in bi bila brezposelnost še večja kot je.70
Leta 1920 je bil sprejet 19. amandma, s katerim so dobile polnoletne državljanke volilno pravico. To je bil pomemben korak pri napredku k enakopravnosti ženske z moškim. V slovenskem časopisu iz Chicaga so v Amerikanskem Slovencu poročali, da so ženske zasluženo dobile volilno pravico, saj so med vojno veliko storile za državo in ljudi. V tem istem oglasu, ki ga je objavil republikanski narodni komite, so še menili , da bodo državljanke kot prave progresivne Američanke volile republikansko stranko, saj bo le-ta preprečila ponovno vojno in odpošiljanje mož in sinov na bojišča.71 Zanimivo je, da Slovenci, kljub temu da so v sklopu podpornih zvez že na začetku 20. stoletja ustanavljali ženske oddelke in jim s tem zagotovili nekakšno vrsto enakopravnosti na društvenem področju, o pridobitvi volilne pravice za ameriške državljanske niso veliko poročali oziroma se jim ta novica ni zdela tako pomembna, da bi ji namenili kakšno besedo v časopisu.
67 »Iz slovenskih naselbin.« Amerikanski Slovenec 29, št. 96 (26.10.1920), 2.
68 Glej poglavje Divja dvajseta (1920-1929).
69 »Koliko ljudi pride sedaj iz Jugoslavije?« Amerikanski Slovenec 34, št. 48 (27.3.1925), 2.
70 »Beseda o imigracijski postavi.« Amerikanski Slovenec 36, št. 17 (25.1.1927), 2.
71 »Kakor so ženske volile v državi Maine, tako bodo volile žene povsod v Novembru.« Amerikanski Slovenec 29, št. 93 (15.10.1920), 7.
28
4.2 Vpliv divjih dvajsetih na družbeno življenje Chicaških Slovencev
Divja dvajseta so bila čas, ko se je pojavilo še večje zanimanje za kulturo in umetnost ter čas, ko so se razvile nove umetniške smeri. Tudi Slovenci v Chicagu so v sklopu društev in klubov pokazali zanimanje za slovensko umetnost. Dramski klubi, ki so jih v tem desetletju tudi nekaj ustanovili,72 so redno prirejali gledališke predstave, ki so bile zelo dobro obiskane in so požele zanimanje med vsemi slovenskimi naseljenci v mestu. Poleg kulturne dejavnosti pa so bila društva aktivna tudi na področju družabnih dogodkov, saj so redno prirejali veselice in zabave, ki so za Slovence predstavljale enega glavnih načinov povezovanja znotraj naselbine in s tem tudi enega glavnih načinov ohranjanja slovenskega jezika in kulture. Te veselice in zabave, ki so jih prirejali, so bile namreč namenjene tudi praznovanju tradicionalnih slovenskih praznikov, v večini katoliških, kot so npr. velika noč ali pa pust.
Napredek na družbenem področju je bila ustanovitev slovenske podporne družbe sv. Mohorja 31. decembra 1921, ki je v osmih letih od ustanovitve, torej do leta 1929, zelo napredovala in je takrat štela že 525 članov. Naloga tega podpornega društva je bila skrb za člane in plačevanje bolniške podpore v primeru, da zaradi bolezni ali poškodbe član ni mogel opravljati svojega dela.73
V tem obdobju so Slovenci pokazali zanimanje za športno aktivnost, in ker so želeli prosti čas izkoristiti tudi za zabavo in rekreacijo, so ustanovili razna športna društva ali pa njihove podružnice. Tako so leta 1922 v Chicagu ustanovili šele drugo podružnico telovadnega društva Orel v ZDA. Namen ustanovitve je bil, da mladeniče izobrazijo v katoliške može in državljane, ob tem pa jim ponudijo še zabavo in razvedrilo.74 Istega leta so ustanovili še dekliško enoto telovadnega društva, ki so jo poimenovali Orlice, in tako so tudi slovenska dekleta dobila svoje telovadno društvo v Chicagu.75 Telovadno društvo pa ni bilo edino športno društvo, ki je bilo ustanovljeno v Chicagu za časa divjih dvajsetih, saj so ustanovili tudi kegljaško društvo, pokazali pa so zanimanje tudi za košarko in bejzbol.
Večji delež prostega časa, ki so ga lahko porabili za razne športne in kulturne aktivnosti, je bil posledica razširitve množične potrošnje, ki je omogočila, da so si lahko tudi manj premožni privoščili male gospodinjske pripomočke, s katerimi so hitreje opravili preprosta opravila, ki so jim prej vzela veliko časa. V Amerikanskem Slovencu zasledimo oglase za
72 »Iz slovenskih naselbin. Chicago, Ill.« Amerikanski Slovenec 34, št. 110 (15. 7. 1925), 2.
73 »Kaj bo novega v Chicagi? Chicago, Ill.« Amerikanski Slovenec 38, št. 249 (25. 12. 1929), 2.
74 »Ustanovitev chicaškega orla.« Edinost 8, št. 36 (25. 3. 1922), 1.
75 »Iz slovenskih naselbin. Chicago, Ill.« Edinost 8, št. 61 (23. 5. 1922), 2.
