Univerza v Ljubljani
LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2010
REKTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik
PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI:
- Vodstvo Univerze v Ljubljani - Vodstva članic Univerze v Ljubljani
- Strokovne službe Uprave in članic Univerze
Sprejet na …. seji Senata Univerze v Ljubljani, dne ….2010 in na seji Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, dne ….2010.
Vizitka univerze:
Ime zavoda: Univerza v Ljubljani Krajše ime zavoda: UL
Ulica: Kongresni trg 12 Kraj: Ljubljana
Spletna stran: www.uni-lj.si
Elektronski naslov: rektorat@uni-lj.si Telefonska številka: 00 386 1 24 18 500 Številka faksa: 00 386 1 24 18 650 Matična številka: 5085063000 Identifikacijska številka: SI54162513
Transakcijski podračun: 01100-6030707119 Ustanovitveni sklep:
Drugi pomembni podatki po oceni zavoda
VSEBINA
1 POSLANSTVO IN VIZIJA UNIVERZE ... 5
2 PREDSTAVITEV UNIVERZE ... 6
3 USMERITVE IN CILJI UNIVERZE ... 11
3.1 Zakonske in druge pravne podlage ... 11
3.2 Dolgoročni prednostni cilji v Programu dela za leto 2010: ... 13
3.3 Prednostne naloge v Programu dela v letu 2010 ... 13
4 IZVEDBENE NALOGE V LETU 2010 ... 15
4.1 Izobraževalna dejavnost ... 15
4.1.1 Visokošolsko izobraževanje ... 15
4.1.2 Programi za izpopolnjevanje ... 36
4.2 Raziskovalna in razvojna dejavnost ... 40
4.3 Umetniška dejavnost ... 54
4.4 Mednarodna dejavnost in sodelovanje v evropskih projektih ... 61
4.5 Knjižnična dejavnost ... 71
4.6 Upravne, pravne in druge naloge univerze... 78
4.6.1 Nacionalno pomembne naloge ... 78
4.6.2 Izvajanje skupnih nalog iz Statuta UL in nalog, opredeljenih v Strategiji UL ... 78
4.7 Nacionalno pomembne naloge ... 101
4.7.1 Skrb za slovenščino ... 101
4.7.2 Visokošolska prijavno-informacijska služba ... 112
4.8 Univerzitetni šport ... 114
4.9 Interesna dejavnost študentov ... 117
4.9.1 Interesna dejavnost študentov na univerzi (ŠS UL) ... 117
4.9.2 Interesna dejavnost študentov na članicah (ŠS članic) ... 120
4.10 Druga dejavnost univerze ... 140
4.11 Investicije in investicijsko vzdrževanje ... 168
4.11.1 Gradnja, obnova ali nakup nepremičnin ... 168
4.11.2 Nakup opreme ... 174
4.11.3 Investicijsko vzdrževanje ... 188
5 KADROVSKI NAČRT IN KADROVSKA POLITIKA ... 195
5.1 Kadrovska politika ... 195
5.2 Kadrovski načrt ... 197
PROGRAM DELA ZA LETO 2010
1 POSLANSTVO IN VIZIJA UNIVERZE
Univerza v Ljubljani goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, pri čemer si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost na vseh področjih znanosti in umetnosti, kot so humanistika, družboslovje, jezikoslovje, umetnost, medicina, naravoslovje in tehnologija.
Na osnovi lastnega raziskovanja ter lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov izobražuje vodilne znanstvenike in strokovnjake,ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja, ob upoštevanju izročila evropskega razsvetljenstva in humanizma ter ob upoštevanju človekovih pravic. Pri tem spodbuja interdisciplinarni in multidisciplinarni študij.
Izmenjuje svoje dosežke na področju znanosti in umetnosti z drugimi univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Tako prispeva svoj delež v svetovno zakladnico znanja in iz nje prenaša znanje v slovenski prostor. Sodeluje z gospodarstvom in storitvenimi dejavnostmi v javnem in zasebnem sektorju,z vlado in lokalnimi skupnostmi ter z drugimi ustanovami civilne družbe. S tem pospešuje uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov ter prispeva k družbenemu razvoju.
Univerza v Ljubljani utrjuje akademsko skupnost profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev ter si prizadeva za svojo uveljavitev doma in v svetu.
Svoje raziskovanje, izobraževanje, javno delovanje in razmerja med člani utemeljuje na načelih:
- profesionalne odličnosti, oziroma zagotavljanja čim višje kakovosti,
- akademske svobode sodelavcev in študentov,posebej svobode ustvarjalnosti, - avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in cerkva,
- humanizma in človekovih pravic vključujoč enakost možnosti in solidarnost.
(Poslanstvo Univerze v Ljubljani, sprejel Senat UL, 7.5.1996)
2 PREDSTAVITEV UNIVERZE
Univerza v Ljubljani, s sedežem na Kongresnem trgu 12, je bila ustanovljena 1. septembra 1919.
Vendar pa je treba povedati, da so bile poti do ljubljanske univerze začrtane že veliko prej in segajo v začetek 17. stoletja, ko so v Ljubljani nastale jezuitske šole. Sledilo je licejsko obdobje, ki je trajalo vse do prve polovice 19. stoletja.
Prelomno leto 1848 pa je rodilo prvo idejo o slovenski univerzi v Ljubljani, ki pa v smislu zahtev tedanjih rodoljubov ni bila tako skromna kot so nekateri mislili, ampak je zahtevala popolno univerzo z vsemi štirimi fakultetami. V obdobju od leta 1898 do 1914 je bila opravljena večina pripravljalnih del za vzpostavitev tega inavguralnega in tudi konstitutivnega elementa slovenstva.
Od samega začetka so bile v univerzo vključene: Filozofska fakulteta, Pravna fakulteta, Medicinska fakulteta (prva dva pripravljalna letnika), Tehniška fakulteta in Teološka fakulteta. V prvem študijskem letu1919/20 je na petih fakultetah študiralo 969 študentov. Danes, po devetdesetih letih uspešnega delovanja ima Univerzi v Ljubljani 23 fakultet in 3 umetniške akademije. Pridruženi članici Univerze v Ljubljani sta od leta 2003 Narodno in univerzitetna knjižnica in Centralno tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, od leta 2009 pa še Inovacijsko razvojni inštitut Univerze v Ljubljani.
Članice UL so:
AKADEMIJA ZA GLASBO Stari trg 34, Ljubljana
AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO Nazorjeva ul. 3, Ljubljana AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE Erjavčeva ul. 23, Ljubljana BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Jamnikarjeva ul. 101, Ljubljana
EKONOMSKA FAKULTETA Kardeljeva pl. 17, Ljubljana FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova ul. 12, Ljubljana FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kardeljeva pl. 5, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Tržaška c. 25, Ljubljana FAKULTETA ZA FARMACIJO Aškerčeva c. 7, Ljubljana
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Jamova ul. 2, Ljubljana
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Aškerčeva c. 5, Ljubljana FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska ul. 19, Ljubljana
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, Ljubljana FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Topniška ul. 31, Ljubljana
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Aškerčeva c. 6, Ljubljana FAKULTETA ZA ŠPORT Gortanova ul. 22, Ljubljana FAKULTETA ZA UPRAVO Gosarjeva ul. 5, Ljubljana FILOZOFSKA FAKULTETA Aškerčeva c. 2, Ljubljana MEDICINSKA FAKULTETA Vrazov trg 2, Ljubljana
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA Aškerčeva c. 12, Ljubljana PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
PRAVNA FAKULTETA Poljanski nasip 2, Ljubljana TEOLOŠKA FAKULTETA Poljanska c. 4, Ljubljana
VETERINARSKA FAKULTETA Gerbičeva ul. 60, Ljubljana ZDRAVSTVENA FAKULTETA Zdravstvena pot 5, Ljubljana
Univerza v Ljubljani je avtonomni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Univerza opravlja prek svojih članic izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti, lahko pa tudi neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih interdisciplinarnih programov.
Organiziranost
V pravnem prometu nastopa univerza kot pravna oseba v svojem imenu in za svoj račun. Članice univerze pa so zavodi brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun izvajajo dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva RS. Članice so hkrati zavodi z lastnostjo pravne osebe in nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena Statuta UL, ko
v skladu z določili Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Zakonom o visokem šolstvu s soglasjem ustanovitelja opravljajo tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno in svetovalno dejavnost oz. druge s tem povezane dejavnosti, ki so naštete v prilogi Statuta UL. Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem, članice pa s svojim kadrom opravljajo dejavnosti iz 16. člena Statuta UL.
Organi Univerze v Ljubljani so: rektor, senat, upravni odbor in študentski svet. Univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor. Univerza ima tri štiri prorektorje, od katerih lahko eden po pisnem pooblastilu nadomešča odsotnega rektorja.
Senat Univerze v Ljubljani je najvišji strokovni organ Univerze in ima naslednje komisije: za dodiplomski študij, za podiplomski študij, za doktorski študij, za znanstveno raziskovalno in razvojno delo, habilitacijsko komisijo, za inovacije, za razvoj informacijskega sistema, za razvoj knjižničnega sistema, za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje, za pritožbe študentov, disciplinska komisija za študente, za obštudijske dejavnosti, za socialno-ekonomska vprašanje študentov, za Prešernove nagrade za študente, statutarno komisijo, komisijo za priznavanje tujega izobraževanja, komisijo za podeljevanje častnih nazivov in nagrad, komisijo za študente s posebnimi potrebami. komisijo za kakovost, komisijo za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del, za spremljanje strategije, za etična vprašanja. Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi.
Organizacijska shema Uprave Univerze v Ljubljani:
SENAT UL
Rektor UL
Prorektor
za finančno gospodarske zadeve
Prorektor
za področje pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in
umetniškega dela
Prorektor
za področje pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in
umetniškega dela
Prorektor
za področje pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in
umetniškega dela
Glavni tajnik
Področje financ in računovodstva UL in finančno računovodsko področje delovanja rektor.
Področje informatike UL in rektorata
Področje investicij in prostora UL in rektorata
Raziskovalno področje, knjižnično področje,
založništvo
Evropski projekti
Knjižnična dejavnost
VPIS
Program 1. in 2. stopnje
Področje kakovosti, študent.
tutorstva, kariernega svetov., obštudijske dejavnosti, študentske problematike Mednarodno, medinstitucio-
nalno sodelovanje, izmenjave, štipendije,…
Področje univerzitetnega športa
Plačni sistem, kadri in habilitacije na univerzi
Področje javnih naročil, pravnih in splošnih zadev
rektorata Doktorski študij
Notranja revizija SENAT UL
Arhivsko muzejsko področje univerze
Sistemski analitik
Kadrovska služba rektorata Kabinet rektorja
UPRAVNI ODBOR UL
Sistem financiranja
Organi članic Univerze v Ljubljani so: dekan, senat, akademski zbor, upravni odbor (lahko) in študentski svet. Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico ter je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena Statuta UL. Članica ima enega ali več prodekanov. Članice lahko poleg navedenih organov oblikujejo še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določijo s pravili.
Upravno-administrativne in strokovne-tehnične naloge nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalno razvojno dejavnost izvaja uprava UL. Naloge uprave izvajajo tajništvo univerze (rektorat) in tajništva članic (dekanati). Upravo univerze vodi glavni tajnik univerze, tajništva članic pa tajniki
članic. Upravni odbor univerze s pravilnikom določi organizacijo služb na univerzi, sistematizacijo delovnih mest uprave pa rektor na predlog glavnega tajnika.
Premoženje oz. stavbe
Univerza v Ljubljani razpolaga s skupaj 284.219,19 m2 neto koristne površine (pedagoški in pomožni prostori).
Skupna površina objektov po posameznih članicah znaša:
Članica m2
*AG 3.390,74
*AGRFT 1.673
*ALUO 5.381,00 BF 28.588,34 EF 15.733,14 FA 4.605,50
*FDV 11.024,92 FE 14.923,28 FFA 6.051,50 FGG 11.770,55
*FKKT 9.167,73
*FMF 7.500,00
*FPP 2.676,78
*FRI 5.124,02
*FSD 2.036,00
*FS 14.554,00
*FŠ 8.848,00 FU 7.485,00
*FF 16.178,24
*MF 29.896,50
*NTF 13.469,78
*PEF 22.175,68 PF 13.460,63 TEOF 3.997,36 VF 10.296,00 ZF 7.634,50 UPRAVA 6.577,00
Opomba: *Članice UL, ki so označene z zvezdico izkazujejo v skupni uporabni površini delež prostorov, ki jih najemajo.
V skladu z določili Zakona o visokem šolstvu Univerza v Ljubljani nadaljuje postopke za prenos lastnine na UL in vpis v zemljiško knjigo.
Univerza v Ljubljani deluje skladno z določili Statuta UL, ki predvideva tudi organe univerze. Članice določa Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani. Organizacijska shema univerze je sestavljena iz organov univerze, članic in posameznih organov članic. Vsaka članica ima svojo organizacijsko shemo na podlagi njihovih pravil, ki so dostopna na spletnih straneh posamezne članice.
Izobraževalna dejavnost
Članice Univerze v Ljubljani so v študijskem letu 2009/10 v skladu z veljavnim Zakonom o visokem šolstvu za vpis v 1. letnike razpisale samo prenovljene študijske programe, oblikovane in sestavljene v skladu s smernicami bolonjske prenove študija. Študijski programi sledijo zakonski strukturi in se uvrščajo v tri stopnje. Poleg tega večina članic še izvaja višje letnike starih študijskih programov, ki jih je potrebno dokončati najkasneje do konca študijskega leta 2015/16.
Večina članic zaključuje z izvajanjem starih dodiplomskih študijskih programov in jih izvajajo v višjih letnikih, nekatere članice, ki so s prenovo dodiplomskega študija pohitele, pa starih programov več ne izvajajo. Skupno število starih dodiplomskih študijskih programov, ki še tečejo, je v študijskem letu 2009/10 še 134.
Prav tako tudi vse članice še vedno zaključujejo izvajanje starih podiplomskih študijskih programov specializacij, magisterijev umetnosti in podiplomskih študijskih programov, ki jih študenti zaključujejo z magisteriji znanosti oz. doktorati. Izvajanje večine prenovljenih podiplomskih študijskih programov smo na UL začeli nekoliko kasneje kot na dodiplomski stopnji, zato v študijskem letu 2009/2010 v višjih letnikih izvajamo še vse stare podiplomske študijske programe.
V letu 2009 je stare podiplomske študijske programe zaključilo 120 študentov na specialističnem študiju, 681 magistrov znanosti in umetnosti ter 373 doktorjev znanosti.
Prvostopenjski in enoviti magistrski študijski programi
Število akreditiranih programov (prvostopenjskih in enovitih magistrskih): 162
- prvostopenjski UN študijski programi: 124 - prvostopenjski VS študijski programi: 31
- enoviti magistrski študijski programi: 7 (Arhitektura, FA, Farmacija, FFA, Pedagoška matematika, FMF, Medicina in Dentalna medicina, MF, Teologija, TEOF, Veterinarstvo, VF)
Za leto 2009/10 je razpisanih158 prvostopenjskih in enovitih magistrskih študijskih programov. Na UL je v študijskem letu 09/10 (na dan 10.10.2009) v prvostopenjske in enovite magistrske programe vpisanih 39.507 študentov in 10.255 absolventov. Na rednem študiju je vpisanih 34.636 študentov in na izrednem 4.871 študentov. Na UL je v letu 2009 na dodiplomskem študiju diplomiralo 7.635 diplomantov (v starih in novih programih), od tega so na enovitem magistrskem študijskem programu na Fakulteti za arhitekturo že podelili 42 diplom.
Magistrski študijski programi druge stopnje
Magistrski študij na Univerzi v celoti še ni prenovljen. Na tej stopnji opažamo največjo heterogenost študijskih programov zlasti v smislu interdisciplinarnosti in mednarodnega sodelovanja pri pripravi in izvedbi programov tudi v mednarodnem okolju. Do poletja 2009 je imela Univerza akreditiranih 137 študijskih programov, od tega je bilo za študijsko leto 2009/10 razpisanih 80 eno ali dvoletnih magistrskih programov druge stopnje. Pričakujemo postopno uvajanje pri razpisu in izvedbi teh programov, saj je vpis neposredno povezan s številom in željami diplomantov na prvi stopnji študija.
Doktorski študijski programi tretje stopnje
Doktorski študij smo na pretežnem delu znanstvenih področij, ki jih gojimo na univerzi, že prenovili. V študijskem letu 2009/2010 nameravamo 19 že akreditiranim programom, dodati še dva ali tri nove. Vsi doktorski študijski programi so interdisciplinarni in so umeščeni v Doktorsko šolo, ki zagotavlja enotne kriterije pri oblikovanju in izvajanju doktorskega študija.
Tri izrazito interdisciplinarne programe koordiniramo na ravni univerze (Biomedicina, Statistika, Varstvo okolja), ostali programi pa so v koordinaciji na fakultetah (Bioznanosti, Ekonomske in poslovne vede, Arhitektura, Elektrotehnika, Grajeno okolje, Kemijske znanosti, Računalništvo in informatika, Matematika in fizika, Strojništvo, Kineziologija, Humanistika in družboslovje, Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, Izobraževanje učitelje in edukacijske vede, Pravo, Teologija). Imamo tudi en mednarodni skupni program, ki ga ena izmed članic UL izvaja v sodelovanju s štirimi evropskimi visokošolskimi institucijami (Socialno delo – INDOSOW).
V študijskem letu 2009/2010 je bilo v vse podiplomske študijske programe - stare in nove (brez programov 2. stopnje) vpisanih skupaj 3.580 študentov.
Raziskovalna in razvojna dejavnost
Kakovost raziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani se odraža predvsem v številu znanstvenih publikacij, ki jih indeksira ISI Web of Knowledge (The Thompson Corporation, ZDA). V letu 2009 so tako raziskovalci Univerze v Ljubljani prispevali 1.669 objav od skupno 3.746 iz Republike Slovenije, to je 44,6 odstotkov vseh publikacij iz Slovenije. Večina od skupno 1.669 objav je z znanstvenih področij, ki jih indeksira t. i. Science Citation Index Expanded (SCI-EXPANDED), in sicer 1.509, kar je 46,9-odstotni delež Slovenije kot celote. Nekoliko manj je objav s področij družbenih znanosti (SSCI), in sicer 177 objav oziroma 34 odstotkov slovenskega deleža. S področja umetnosti in humanistike (A&HCI) pa je UL v letu 2009 prispevala 47 objav oziroma 22,9 odstotka od skupno 205 objav iz Slovenije.
Drugi pomemben kazalnik mednarodne uspešnosti naše univerze je poleg števila mednarodnih znanstvenih objav tudi njihova odmevnost, merjena s številom citatov. Število in analiza citatov znanstvenih objav UL za preteklo desetletno obdobje (po metodologiji scientimetričnega orodja
»Essential Science Indicators«, ki uporablja bibliografsko bazo ISI Web of Knowledge), nas po številu citatov uvršča na 590. mesto v svetu, to je v prvi odstotek vseh institucij (univerz in raziskovalnih inštitutov) v svetu, ki jih ISI Web of Science sploh navaja. UL je po absolutnem številu citatov najuspešnejša (uvrščena v ESI) na področjih fizike, klinične medicine, kemije, inženirstva, znanosti o materialih in znanosti o rastlinah in živalih. Če pa primerjamo citiranost vsakega področja posebej v mednarodnem okviru, na primer področje na UL s področjem na drugih inštitucijah, se UL na področju inženirstva uvršča na 242. mesto, pri znanostih o materialih na 331. mesto, pri fiziki na 347. mesto, pri kemiji na 424. mesto, na področju znanosti o rastlinah in živalih na 671. mesto ter na področju klinične medicine na 803. mesto.
Raziskujemo na vseh znanstvenih področjih, kot jih klasificira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Najdete nas na področjih biotehniških, naravoslovno- matematičnih, humanističnih, družboslovnih, tehniških in medicinskih ved ter na večini njihovih podpodročij. Raziskovalna in razvojna dejavnost se pri nas odvija v 284 raziskovalnih skupinah z 2930 registriranimi raziskovalci. Naši raziskovalci so v letu 2009 delovali v 160 raziskovalnih programih, na 157 temeljnih, 108 aplikativnih in 25 podoktorskih projektih, v 125 Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) ter številnih drugih projektih,kamor spadajo tržni projekti, projekti strukturnih skladov, mednarodni projekti in morebitni ostali projekti.
Kakovost raziskovalne in razvojne dejavnosti pa izkazuje tudi močna vpetost Univerze v Ljubljani v evropske in mednarodne raziskovalne in razvojne konzorcije. Od 117 projektov 6. okvirnega programa EU za raziskave in razvoj na UL teče še 60 projektov. V 7. Okvirnem programu EU za raziskave in tehnološki razvoj je UL še izboljšala svojo udeležbo, saj že po dveh letih programa sodelujemo v 66 projektih, dodatnih 10 projektov pa je v fazi podpisovanja pogodbe. V treh projektih 7. Okvirnega programa ima UL koordinatorsko vlogo. Svojo razvojno pedagoško in raziskovalno dejavnost izvajamo tudi v okviru drugih evropskih programov (CIP, IEE, LLP; TEMPUS, SAfer Internet Plus, COST, EUREKA, LIFE+, HEALTH, Culture, idr.), in strukturnih skladov. Tako je Univerza v Ljubljani v letu 2009 sodelovala v 191 raziskovalnih, izobraževalnih in razvojnih projektih, financiranih iz teh programov. Ker smo s svojo raznolikostjo lahko zagotovili močne multidisciplinarne raziskovalne teame, imam pomembno mesto tudi v programu centrov odličnosti, saj sodelujemo v vseh 8 centrih odličnosti, ki so bili v letu 2009 odobreni za financiranje v naslednjih petih letih, v dveh imamo koordinatorsko vlogo.
Okolje v katerem UL deluje
Univerza v Ljubljani je osrednja in največja izobraževalna institucija, hkrati pa je tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji, s kar 30% vseh registriranih raziskovalcev.
Zavzema osrednje mesto tudi zato, ker izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena, na primer skrb za nacionalno identiteto. Število tujih študentov v izmenjavi v študijskem letu 2008/2009 je 801, v 2009/2010 je 1057, med tem ko je število slovenskih študentov v 2008/2009 bilo 896 in 1011 v obdobju 2009/2010, kar kaže na porast števila tujih študentov pri nas kot tudi porast števila naših študentov, ki dohajajo v tujino. Gostovanje učiteljev v tujini, ki je v letu 2007/2008 bilo 146, se je podvojilo v letu 2008/2009 in v letu 2009/2010 predvideva manjše povečanje. V študijskem letu 2009/10 je na UL študiralo 687 redno vpisanih tujih študentov.
Zavzema osrednje mesto tudi zato, ker izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena, na primer skrb za nacionalno identiteto. Število tujih študentov v izmenjavi v študijskem letu 2008/2009 je 801, med tem ko je število slovenskih študentov v istem obdobju 896, kar je za 39 študentov več v primerjavi s študijskim letom 2007/2008. Izmenjava učiteljev, ki je v letu 2007/2008 znašala 146, se je podvojila. V študijskem letu 2008/09 je na UL študiralo 687 tujih študentov.
Univerza v Ljubljani je tesno povezana s slovenskim gospodarstvom, pa tudi s tujimi podjetji. V letu 2009 so članice univerze izvajale z gospodarstvom in drugimi uporabniki znanja čez 600 različnih tržnih projektov, pri čemer niso upoštevani aplikativni projekti, ki jih sofinancira ARRS, in CRP-i. Med njimi so tudi multinacionalke kot Philips, Novartis, Oliveti in Pfizer. Poleg tega Univerza v Ljubljani svojim raziskovalcem dovoljuje sklepanje osebnih pogodb s podjetji, kadar ni kršena konkurenčna prepoved. Vedno več pa je tudi novih podjetij, ki nastajajo na temelju prenosa znanja z univerze.
Pomemben pa je tudi pretok znanja prek izobraževalnega procesa v obliki posebnih tem seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih del izdelanih na željo podjetij z namenom reševanja njihovih problemov, posebnih izobraževalnih projektov za posamezna podjetja (za več kot 100 podjetij) in posebni odprti strokovno-izobraževalni programi (več deset tisoč udeležencev). Ne nazadnje, učitelji
sodelujejo v mnogih organih v podjetjih in na ravni države in s tem pomembno vplivajo na gospodarski razvoj države Slovenije.
Sodelovanje intenzivno poteka tudi v smeri gospodarstvo – univerza, saj je na dodiplomskem in podiplomskem pedagoškem procesu v letu 2008/2009 na Univerzi v Ljubljani sodeluje na leto več kot 1138 strokovnjakov iz gospodarstva, dodaten pečat sodelovanju pa daje tudi razvejan sistem obveznih strokovnih praks študentov, saj je zelo malo tistih slovenskih podjetij, ki v zadnjih treh letih ne bi bila vključeno v izvedbo strokovne prakse študentov Univerze v Ljubljani.
3 USMERITVE IN CILJI UNIVERZE
3.1 Zakonske in druge pravne podlage
Univerza v Ljubljani (UL) pri svojem delovanju upošteva vse veljavne zakone in podzakonske akte na področju visokega šolstva, ki jih je sprejel Državni zbor RS oziroma pristojni državni organi. Na podlagi predmetnih splošnih aktov in Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani sta Upravni odbor in Senat Univerze v Ljubljani dne 21. 12. 2004 sprejela Statut Univerze v Ljubljani, ki je bil do sedaj že večkrat predmet sprememb in dopolnitev. Spremembe in dopolnitve so sledile ustavno zagotovljeni avtonomiji univerze in Zakonu o visokem šolstvu ter drugim predpisom, ki so nalagali univerzi nove obveznosti, oziroma so sledile novejšim trendom razvoja na področju visokega šolstva. Univerza v Ljubljani je na podlagi statuta sprejela veliko število pravilnikov, ki podrobneje urejajo delovanje univerze in njenih članic.
Zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo delovanje univerz in njenih članic so:
- Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004 in 68/2006)
- Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZViS-UPB3) Ur.l. RS, št. 119/2006, št.
59/2007 (63/2007 popr.), št. 15/2008, št. 64/2008 in 86/2009
- Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (uradno prečiščeno besedilo) (ZRRD-UPB1) Ur.l. RS, št. 22/2006, 61/2006 in 112/2007 in ostali predpisi s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, - Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2006 – 2010 (Ur.l. RS,
št. 94/07).
- Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006 - 2010 / Re N RRP/(Ur.l. RS, št. 3/2006),
- Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 Ur.l. RS, št. 134/2003, št. 72/2004, 4/2006, 132/2006, 99/2008, 30/2009 in 110/2009
- Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani /Od PUL-1/ (Ur.l. RS, št. 28/2000, 33/2003, 79/2004 36/2006 in 18/2009)
- Strategija UL za obdobje 2006 do 2009, sprejeta na Senatu UL 19.6.2006,
- Strategija raziskovalnega in razvojnega dela Univerze v Ljubljani, sprejeta na Senatu UL, dne 16.11.2004
- Statut Univerze v Ljubljani Ur.l. RS, št. 8/2005, št. 118/2005, 72/2006 (76/2006 popr.), 59/2007 (82/2007 popr.), 81/2007, 5/2008, 42/2008, 62/2008, 14/2009, 38/2009, 48/2009, 55/2009, 3/2010 - drugi interni splošni akti Univerze v Ljubljani (Pravilnik o volitvah organov UL, Pravilnik o delovanju
službe za notranjo revizijo UL, Pravilnik o računovodstvu UL, Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva, Pravilnik o finančnem poslovanju Študentskega sveta UL, Habilitacijska merila, Pravilnik o merilih in postopku za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del kot pogoju za izvolitev v naziv, Pravilnik o priznanjih, Pravilnik o diplomskih listinah, Pravilnik o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom, Pravilnik o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev, Pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev uprave, Pravilnik o delovnem času delavcev uprave, Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani, Pravilnik o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem, zaposlenim na UL, Pravilnik o popisu osnovnih sredstev, Poslovnik za delo UO, Pravilnik o varstvu pri delu, …1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Ur.l. RS, št. 42/2002, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U- I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26
1 Vse predpise, ki zadevajo poslovanje univerze kot celote, UL objavlja na spletni strani: http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani.aspx.
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7) Ur.l. RS, št.
95/2007, 110/07, 17/08, 58/08, 69/2008, 80/2008, 120/2008 Odl.US: U-I-159/08-18, 20/2009- ZZZPF, 48/2009, 91/2009, 98/2009-ZIUZGK, 108/2009-UPB13
- Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju Ur.l. RS, št. 73/2005, 103/2005, 12/2006, 36/2006, 46/2006, 77/2006, 128/2006, 37/2007, 95/2007, 112/2007, 104/2008, 123/2008, 21/2009, 61/2009, 91/2009, 3/2010
- Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI, UR. l. R S, št. 73/2004)
- Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 83/03 – UPB1) velja do 14. 06. 2006, potem Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN) Ur.l. RS, št. 47/1998, 55/2003, 83/2003-UPB1 in 61/2006
- Zakon o javnih financah (ZJF) Ur.l. RS, št. 79/1999, št. 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008 in 49/2009
- Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/1999, 30/2002) ZJF-C
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) Ur.l. RS, št. 96/2002, št. 123/2006- ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11, 53/2007, 65/2007 Odl.US: U-I-276/05-11, 77/2007-UPB1 56/2008, 94/2009 Odl.US: U-I-278/07-17 in 4/2010
- Zakon o Filmskem skladu RS (ZFS) (Ur. l. 17/94, 22/2000, 59/2001)
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) Ur.l. RS, št. 7/1999, št. 110/2002-ZGO-1, 126/2003- ZVPOPKD, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13 in 16/2008-ZVKD-1
- Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA) (Ur. l. 20/97, 24/2003, 30/2006)
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) /ZDIJZ- UPB2/ (Ur.
l. RS, št. 51/2006 in 17/2006)
- Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZinfP/ (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007)
- Zakon o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/1993, 13/1998 Odl. U S: U-I-53/95, 24/1999 Skl. US: U-I-51/95, 56/1999-ZON (31/2000 - popr.), 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/2006, 110/2007)
- Zakon o zaščiti živali (uradno prečiščeno besedilo) /ZZZiv-UPB1/(Ur.l. RS, št. 20/2004) (Ur.l. RS, št. 98/99, 126/03, 20/2004-UPB1, 61/2006-ZDru-1, 14/2007, 43/2007-UPB2),
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008 in 36/2009
- Zakon o veterinarstvu (Ur.l. RS, št. 33/2001, 110/2002-ZGO-1, 45/2004, 62/2004 Odl.US: U-I- 141/01-17, 93/2005-ZVMS)
- Zakon o živinoreji (Ur.l. RS, št. 18/2002, 110/2002-Z Ure P-1 (8/2003 - popr.), 110/2002-ZGO-1, 45/2004)
- Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, št. 96/2006, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06)
- Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 54/2000, 16/2004 Odl. US: U-I-211/00-16, 45/2004, 20/2006, 51/2006-UPB1, 45/2008-ZKme-1
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS, št. 11/2001, 2/2004, 37/2004, 98/2004-UPB1, 14/2007, 35/2007-UPB2)
- Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo) /ZGO-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 - popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009)
- Zakon o urejanju prostora (ZUre P-1), (UR l. RS, št. 110/02, 8/2003 - popr. ), 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C)
- Zakon o varstvu okolja, (UR l. RS št. 41/04) in Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 39/2006, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008 in 108/2009)
- Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD), (UR l. RS, št. 8/2000, 1/2001 Skl. US: UI 230/00-11, 44/2003 Odl. US: U-I-230/00-40, 100/2003 Odl. US: U-I-74/00-11), 47/2006-ZEN, 45/2008)
- Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro), (UR l. RS, št. 52/00, 110/2002)
- Zakon o vodah (ZV-1),(UR l. RS, št. 67/02, 110/2002-ZGO-1, 2/2004, 41/2004-ZVO-1, 57/2008) - Zakon o športu (Ur. l. RS, št. 27/2002, Odl. US: U-I-210/98-32, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA) - Nacionalni program športa (Ur.l. RS, št. 24/2000)
- Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Ur. l. RS št. 101/99, 70/2000, 7/2002, 13/2002- ZKrmi, 67/2002, 47/2004-ZdZPZ, 31/2006-ZZdr-1, 98/2009-ZMedPri),
- Zakon o krmi (Ur.l. RS št. 13/02, 110/2002-ZGO-1, 45/2004, 97/2004-UPB1, 93/2005-ZVMS, 127/2006-ZKrmi-1)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti ( Uradni list RS št. 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr)
- Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov in za podelitev naziva učni zavod (Uradni list RS št. 103/2005)
- Sklep Vlade RS o tridesetih varčevalnih ukrepih (št. 41003-3/2009/44 z dne 19.2.2009)
3.2 Dolgoro č ni prednostni cilji v Programu dela za leto 2010:
• ohraniti znanstveno in politično avtonomijo univerze,
• ostati med 3 % najboljših univerz v Evropi,
• v dialogu z državo zagotoviti trajno in ustrezno financiranje, ki bo omogočilo izvedbo rednega študija na prvi in drugi bolonjski stopnji brez šolnin,
• racionalizirati stroške delovanja,
• oceniti potek izvajanja bolonjske reforme in izpeljati potrebno prenovo obstoječih študijskih programov, ki bodo primerljivi z uglednimi tujimi univerzami tako po vsebini kot kvaliteti in opredeliti potrebne spremembe zakonodaje,
• dokončati pričete gradnje ter pospešiti gradnjo prostorov za akademije ter ostalih gradenj skladno s sprejetim planom prioritet,
• zagotoviti, da bo univerza manjše spremembe učnih programov sprejemala samostojno, ali po poenostavljenih postopkih,
• ostati raziskovalna univerza ter skrbeti za vključenost v evropski raziskovalni prostor,
• tisti del raziskovanja, ki ga učitelji opravljajo za kvalitetno izvedbo pouka, mora biti sistemsko vključen v financiranje,
• zagotoviti nakup sodobne raziskovalne opreme, ker je sedanja v poprečju 85%
amortizirana in torej zastarela; s sedanjo infrastrukturno opremo je otežena kvalitetna izvedbo aktualnih raziskovalnih programov in projektov,
• uravnotežena kadrovska politika,
• študentom zagotoviti ustrezne pogoje za študij in skrbeti za dostojno kvaliteto življenja študentov,
• krajšati čas trajanja študija,
• povečati mobilnost študentov in učiteljev.
3.3 Prednostne naloge v Programu dela v letu 2010
• Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli Bolonjskega procesa – organizirati celodnevno posvetovanje in celovito pregledati rezultate reforme na UL ter pripraviti popravljalne ukrepe,
• Zmanjšati število programov in izbirnih predmetov na tistih članicah, kjer je to potrebno,
• Povečati število skupnih – medfakultetnih in univerzitetnih programov,
• Povečati prehodnost študentov na dodiplomskem študiju,
• Razvoj obštudijske dejavnosti – oblikovanje komisije za obštudijsko dejavnost,
• Oblikovanje meril za priznavanje obštudijskih dejavnosti kot del študijske obveznosti,
• Omogočiti čim večjo mobilnost študentov znotraj UL ,
• Dograjevanje informacijskega sistema na področju študijske, raziskovalne in knjižnične dejavnosti,
• Spremljati zaposljivost diplomantov po fakultetah,
• Spremljanje karier diplomantov UL,
• Oblikovanje programov za stalno strokovno izpopolnjevanje odraslih zaposlenih oseb,
• Vzpostaviti celovit sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti,
• Vzpostavitev celovitega sistema kazalnikov kakovosti, ki pokrivajo vhode, procese in izhode,
• Okrepitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja,
• Povečati število mednarodnih izmenjav učiteljev, raziskovalcev in študentov glede na leto 2009 ,
• Vsaka članica mora pričeti z izvajanjem izbranih predmetov za en semester študija v tujem jeziku,
• Povečati število tujih študentov glede na celotno populacijo študentov na UL in zagotoviti pogoje za njihov študij in bivanje,
• Povečanje števila mednarodnih objav in citiranosti,
• Vzpostaviti eno središče UL v tujini (potencialne možnosti: Brčko, Priština, Skopje, Sarajevo).
Izboljšanju kvalitete dela na rektoratu in večja povezanost z realnimi problemi članic.
Rektorat mora postati mesto dogovarjanja skupnih aktivnosti na nivoju UL, predvsem pa:
• servis za pripravo strokovnih analiz delovanja UL in njenih članic, ki jih za odločitve potrebujejo vodstvo, senat in UO UL,
• izvajati učinkovito finančno-računovodsko službo, ki skrbi za zakonitost poslovanja, strokovno kvalitetno in ažurno podpiranje izvajanja vseh dejavnosti univerze in njenih članic.
Na ravni univerze bomo v letu 2010:
• pripravili srednje in dolgoročni plan prostorskega razvoja UL,
• dokončali in uveljavili univerzitetni informacijski sistem e-študent in
• vsebinska in organizacijska prenova vpisne službe v sodelovanju z MVZT (odločitev o tem ali bo ostala nacionalna služba).
4 IZVEDBENE NALOGE V LETU 2010
4.1 Izobraževalna dejavnost
4.1.1 Visokošolsko izobraževanje
Letni cilj 1: Izvajanje prvostopenjskih in enovitih magistrskih študijskih programov
UL izvaja višje letnike 156 starih študijskih programov za pridobitev visokošolske strokovne in univerzitetne izobrazbe (na podlagi ZViS jih je možno dokončati do š.l. 2015/16), za š.l. 2009/10 pa je razpisala samo bolonjsko prenovljene prvostopenjske in enovite magistrske študijske programe. V preglednici so navedeni vsi akreditirani prvsotopenjski in enoviti magistrski študijski programi (UN-univerzitetni študijski program 1. stopnje, VS- visokošolski študijski program 1. stopnje, EM-enovit magistrski študijski program 2. Stopnje). Osenčeni so programi, ki v študijskem letu 2009/10 niso bili razpisani.
Članica UL Izvedbene naloge vir financiranja FN 2010
AG Glasbena umetnost (UN); Glasbena pedagogika (UN) Proračun MVTZ
a1 AGRFT Film in televizija (UN); Dramska igra (UN); Gledališka režija (UN); Dramaturgija in scenske umetnosti (UN) MVZT
ALUO Slikarstvo (UN), Kiparstvo (UN), Oblikovanje vizualnih komunikacij (UN), Industrijsko in unikatno oblikovanje (UN),
Konzerviranje in restavriranje likovnih del (UN)
MVZT, šolnine
A I 4 4, A I 4 7 BF Kmetijstvo - agronomija UN, Kmetijstvo – zootehnika UN, Biologija UN, Biotehnologija UN, Gozdarstvo in obnovljivi
gozdni viri UN, Krajinska arhitektura UN, Lesarstvo UN, Mikrobiologija UN, Živilstvo in prehrana UN, Kmetijstvo - agronomija in hortikultura VS, Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov VS, Gozdarstvo VS, Kmetijstvo - živinoreja VS
MVZT
EF Visoka poslovna šola (VS); Univerzitetna poslovna in ekonomska šola (UN) proračun A I 4a
FA Arhitektura (EM) MVZT -
FDV Analitska politologija (UN), Analitska sociologija (UN), Družboslovna informatika (UN), Družboslovna informatika (VS), Evropske študije - družboslovni vidiki (UN), Komunikologija - medijske in komunikacijske študije (UN), Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi (UN), Kulturologija (UN), Mednarodni odnosi (UN), Novinarstvo (UN),
Politologija - analiza politik in javna uprava (UN), Politologija - obramboslovje (UN), Sociologija - kadrovski menedžment (UN)
MVZT
FE Elektrotehnika (UN), Aplikativna elektrotehnika (VS), Multimedijske komunikacije (VS) proračun MVZT
AI
FFA Farmacija (EM), Kozmetologija (UN), Laboratorijska biomedicina (UN) proračun
A/I FGG Operativno gradbeništvo VS, Tehnično upravljanje nepremičnin VS, Geodezija in informatika UN, Gradbeništvo UN,
Stavbarstvo UN, Vodarstvo in komunalno inženirstvo UN
MVZT
AI. 1, AI.4 FKKT UN Kemija, UN Biokemija, UN Kemijsko inženirstvo, UN Tehniška varnost, VS Kemijska tehnologija proračun MVZT,
šolnine
AI, AII FMF Fizika UN, Meteorologija z geofiziko UN, Fizikalna merilna tehnika VS, Matematika UN, Finančna matematika UN,
Praktična matematika VS, Pedagoška matematika (EM), Računalništvo in matematika UN (interdisciplinarni s FRI)
proračun MVZT, šolnine in prispevki
študentov A
FPP Navtika VS, Ladijsko strojništvo VS, Prometna tehnologija in transportna logistika VS, Tehnologija prometa UN MVZT
MVZT
FRI Računalništvo in informatika UN, Računalništvo in informatika VS MVZT
FSD Socialno delo UN MVZT
FN AI, AII FS Strojništvo - projektno aplikativni program VS, Strojništvo – razvojno raziskovalni program UN
FŠ Kineziologija UN, Športna vzgoja UN, Športna rekreacija UN, Športno treniranje UN proračun MVZT,
šolnine A I, AII
FU Uprava UN; Upravna informatika UN (interdisciplinarni s FRI); Uprava VS MVZT
FF Anglistika, Anglistika - dvodisciplinarni, Antični in humanistični študiji, Arheologija, Bibliotekarstvo in informatika,
Bohemistika - dvodisciplinarni, Etnologija in kulturna antropologija, Etnologija in kulturna antropologija - dvodisciplinarni, Filozofija, Filozofija - dvodisciplinarni, Francistika - dvodisciplinarni, Francistika z romanistiko, Geografija, Geografija - dvodisciplinarni, Germanistika, Grški jezik, književnost in kultura - dvodisciplinarni, Italijanski jezik in književnost - dvodisciplinarni, Japonologija, Japonologija - dvodisciplinarni, Južnoslovanski študiji - dvodisciplinarni, Kulture vzhodne azije - dvodisciplinarni, Latinski jezik, književnost in kultura - dvodisciplinarni, Medjezikovno posredovanje, Muzikologija, Nemcistika - dvodisciplinarni, Pedagogika in andragogika, Pedagogika in andragogika - dvopredmetni, Polonistika - dvodisciplinarni, Primerjalna književnost in literarna teorija, Primerjalna književnost in literarna teorija - dvodisciplinarni, Primerjalno jezikoslovje - dvodisciplinarni, Primerjalno slovansko jezikoslovje - dvodisciplinarni, Psihologija, Rusistika - dvodisciplinarni, Sinologija, Slovakistika - dvodisciplinarni, Slovenistika, Slovenistika - dvodisciplinarni, Sociologija kulture, Sociologija– dvodisciplinarni; Splošno jezikoslovje - dvodisciplinarni, Španski jezik in književnost -
dvodisciplinarni, Umetnostna zgodovina, Umetnostna zgodovina - dvodisciplinarni, Zgodovina, Zgodovina – dvodisciplinarni, Zahodnoslovanski študiji.
MVZT
MF Medicina (EM), Dentalna medicina (EM)
NTF Proizvodnja tekstilij in oblačil VS, Grafična in medijska tehnika VS, Metalurške tehnologije VS, Geotehnologija in rudarstvo VS, Načrtovanje tekstilij in oblačil UN, Grafične in interaktivne komunikacije UN, Oblikovanje tekstilij in oblačil UN, Geologija UN, Geotehnologija in rudarstvo UN, Inženirstvo materialov UN, Gospodarsko geoinženirstvo UN (interdisciplinarni z EF)
MVZT
PEF Predšolska vzgoja VS, Razredni pouk UN, Likovna pedagogika UN, Socialna pedagogika UN, Dvopredmetni učitelj UN,
Logopedija in surdopedagogika UN, Specialna in rehabilitacijska pedagogika UN, Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav UN
MVZT
PF Pravo UN MVZT, šolnine A I A II
TEOF Teološke in religijske študije UN; Teološke študije – dvodisciplinarni UN; Teološke študije - dvodisciplinarni (skupni z UM FNM); Teologija (EM)
proračun MVZT
A I
VF Veterinarstvo EM MVZT A 1
ZF Radiološka tehnologija VS, Delovna terapija VS, Fizioterapija VS, Sanitarno inženirstvo UN, Laboratorijska zobna protetika VS, Zdravstvena nega VS, Babištvo VS, Ortotika in protetika VS
MVZT, šolnine in dr. prisp.
AI, AII
Letni cilj 2: Izvajanje študijskih programov 2. stopnje
V študijskem letu 2009/2010 so članice UL akreditirale večino eno in dvo letnih magistrskih študijskih programov 2. stopnje. V preglednici so vsi do 31.12.2009 akreditirani študijski programi, večina se jih še ne izvaja. Pri članicah, ki teh programov še niso akreditirali, je preglednica prazna, so pa programi pripravljeni za akreditacijo že na vseh članicah in jih v postopek akreditacije pričakujemo v letu 2010.
V tabeli so osenčeni študijski programi, ki se izvajajo v študijskem letu 2009/10.
Članica UL Izvedbene naloge vir financiranja FN 2010
AG a3
AGRFT Filmsko in televizijsko ustvarjanje; Filmski in televizijski študiji; Dramska igra; Scensko oblikovanje; Oblike govora;
Dramaturgija in scenske umetnosti
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
A III
ALUO
BF Agronomija, Biotehnologija, Ekologija in biodiverziteta, Ekonomika naravnih virov, Hortikultura, Krajinska arhitektura, Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, Lesarstvo, Mikrobiologija, Molekulska biologija, Prehrana, Strukturna in funkcionalna biologija, Znanost o živalih, Živilstvo, Varstvo naravne dediščine
FN 09 1 -4e2
EF Ekonomija, Mednarodna ekonomija, Denar in finance, Bančni in finančni management, Management, Mednarodno poslovanje, Podjetništvo, Poslovna informatika, Poslovna logistika, Računovodstvo in revizija, Trženje, Turizem,
proračun in šolnine
Poslovodenje in organizacija, Management v športu, Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu, Turistični management (skupni), Javni sektor in ekonomika okolja (skupni)
FA MVZT A
FDV Antropologija, Diplomacija, Družboslovna informatika, Etnične študije, Evropske študije – družboslovni vidiki,
Komunikologija – komuniciranje, mediji in družba, Kulturologija – kulturna politika in management v kulturi, Kulturologija – kulturne in religijske študije, Medijske študije in medijska produkcija, Mednarodni odnosi, Množični mediji in pravo, Novinarske študije, Obramboslovje, Odnosi z javnostmi, Politologija – svetovne študije, Politologija – Balkanske študije, Politologija – javna uprava, Politologija – policy analiza – evropski aspekti, Politologija – politična teorija, Razvojne študije, Sociologija – analiza evropske socialne politike, Sociologija – okoljska in prostorska sociologija, Sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, Sociologija – študije spolov, Sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, Sociologija –upravljanje in razvoj organizacij, Strateško tržno komuniciranje, Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij, Varnostne študije, Človekove pravice in demokratizacija (skupni)
zap.št. AI:stolpec
4-MVZT
FE proračun MVZT A III
FFA Industrijska farmacija, Laboratorijska biomedicina Proračun MVZT A III
FGG Geodezija in geoinformatika, Gradbeništvo, Prostorsko načrtovanje, Stavbarstvo, Okoljsko gradbeništvo proračun MVZT, šolnine
AIII FKKT Biokemija, Kemija, Kemijsko inženirstvo, Kemijsko izobraževanje, Tehniška varnost proračun MVZT,
šolnine in prispevki študentov
A
FMF Jedrska tehnika, Medicinska fizika, Fizika, Matematika, Finančna matematika, Matematična statistika proračun MVZT, prispevki študentov, šolnine
A -študijska dejavnost
FPP Pomorstvo; Promet proračun MVZT,
šolnine in drugi prispevki študentov
A-5-5a
FRI
FSD Duševno zdravje v skupnosti, Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, Socialno delo s starimi ljudmi, Socialno delo z družino
proračun MVZT, šolnine
A III
FS lastni A III
FŠ proračun, drugi viri T1
FU Uprava; Management v upravi (skupni); Finance in računovodstvo v EU (skupni) proračun MVZT,
šolnine in prispevki študentov
AII., AIII.
FF Andragogika, Anglistika, Anglistika - dvodisciplinarna, Antični in humanistični študiji, Arheologija, Bibliotekarstvo, Etnologija in kulturna antropologija, Etnologija in kulturna antropologija - dvodisciplinarna, Geografija, Germanistika, Grški jezik, književnost in kultura - dvodisciplinarni, Informacijska znanost z bibliotekarstvom, Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi (skupni), Latinski jezik, književnost in kultura - dvodisciplinarni, Pedagogika, Prevajanje, Primerjalna književnost in literarna teorija, Primerjalna književnost in literarna teorija - dvodisciplinarni, Primerjalno jezikoslovje - dvodisciplinarni, Psihologija, Slovenistika - dvodisciplinarni, Slovenistika, Sociologija kulture, Splošno jezikoslovje, Šolsko knjižničarstvo, Tolmačenje, Umetnostna zgodovina, Založniški študiji, Zgodovina, Zgodovina Jugovzhodne Evrope – (skupni).
proračun A III
MF
NTF Načrtovanje tekstilij in oblačil, Grafične in interaktivne komunikacije, Oblikovanje tekstilij in oblačil proračun MVZT I. 5 b PEF Poučevanje; Socialna pedagogika; Predšolska vzgoja; Logopedija in surdopedagogika; Specialna in rehabilitacijska
pedagogika; Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje,Kognitivna znanost (skupni);
MVZT A
PF Pravo JS neproračun A III
TEOF Zakonske in družinske študije; Religiologija in etika; proračun MVZT A III
VF
ZF Radiološka tehnologija MVZT AI
Letni cilj 3: Oblikovanje študijskih programov 3. stopnje
V študijskem letu 2009/2010 bomo na UL v okviru Doktorske šole izvajali 19 doktorskih študijskih programov 3. stopnje, ki so bili akreditirani do vključno aprila 2009. Trem doktorskim programom, ki smo jih izvajali v študijskem letu 2008/2009, smo dodali še 16 novih (enega lanskega smo vključili v nov interdisciplinarni doktorski študijski program). Pričakujemo, da bomo v letu 2010 akreditirali še dva nova doktorska študijska programa.
Članica UL Izvedbene naloge
vir financiranja FN 2010 BF, EF, FDV, FE, FMF,FF, MF Interdisciplinarni doktorski študijski program Statistika Šolnine -s
sofinanciranjem države
BF,EF,FDV,FGG,FKKT,FMF, FPP,FS,FF,MF,NTF,PF,VF
Interdisciplinarni doktorski študijski program Varstvo okolja Šolnine -s
sofinanciranjem države
MF,FFA,VF,FKKT Interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina Šolnine – s
sofinanciranjem države
FA Doktorski študijski program Arhitektura šolnine
FDV in FF v sodelovanju s ALUO, FMF, FRI, TEOF
Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje šolnine
FE Doktorski študijski program Elektrotehnika Šolnine, MVZT A V
FGG Doktorski študijski program Grajeno okolje pror. MVZT, šolnine AV
EF Doktorski študijski program Ekonomske in poslovne vede šolnine
BF skupaj s FE,FRI,TEOF Interdisciplinarni doktorski študijski program Bioznanosti Šolnine, MVZT
FKKT Doktorski študijski program Kemijske znanosti proračun MVZT,
šolnine in prispevki študentov
A
FMF Doktorski študijski program Matematika in fizika proračun MVZT,
prispevki študentov, šolnine
A -študijska dejavnost
FRI Doktorski študijski program Računalništvo in informatika šolnine
FSD v sodelovanju s 4 visokošolskimi institucijami iz tujine
Mednarodni doktorski študijski program Socialno delo - INDOSOW proračun MVZT, šolnine
A V
FS Doktorski študijski program Strojništvo šolnine A IV
FŠ Doktorski študijski program Kineziologija proračun
MVZT,šolnine in prispevki študentov, sredstva ESS
T2
NTF Doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, Šolnine, proračun
MVZT
I. 5 c
PEF Doktorski študijski program Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede MVZT, šolnine A
PF Doktorski študijski program Pravo šolnine A V
TEOF Doktorski študijski program Teologija proračun MVZT; Cenik
storitev UL
A V
Letni cilj 4: Povečanje učinkovitosti izobraževanja
V študijskem letu 2009/2010 bodo članice UL na področju povečevanja učinkovitosti izobraževanja izvajale naslednje naloge:
4.1 Povečana prehodnost v višji letnik
Članica UL Izvedbene naloge vir financiranja FN 2010
AG Imamo tako visoko prehodnost ( preko 90 %) da je ne moremo povečevati
AGRFT prehodnost na UL AGRFT ni problematična; izjemno visok odstotek prehodnosti v višji letnik
ALUO Individualno svetovanje, dostopnost do gradiv in literature, elektronsko komuniciranje MVZT, šolnine A4, A7 BF Tutorsko delo učiteljev, študentov (uvajalno, predmetno), konzultacije s študenti, dostopnost gradiva na ŠISu, dostopnost
do gradiv in literature v novi knjižnici novega objekta BF
MVZT FN09 1-4e2
EF Povečanje prehodnosti na bolonjskih programih prve in druge stopnje za 10 odstotnih točk iz prvega v drugi letnik (2 odstotni točki na leto)
proračun in šolnine FA Priznavanje delno opravljenih obveznosti, uvedba tutorstva
FDV Tutorstvo, dostopnost do gradiv in literature prek spletnega referata, individualno svetovanje strokovnih služb in pedagogov proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
zap.št.
AI:stolpec 4- MVZT FE Tutorstvo, sprotni študij(domače naloge, kolokviji, seminarji). Zgodnje načrtovanje (2. sem.) priprave predloga teme dokt.
disertacije
proračun MVZT FFA 1.vzdrževali bomo že doseženo visoko prehodnost študentov; 2. posebno pozornost bomo posvetili študentom, ki zaradi
sprememb programa ob ponavljanju prehajajo na bolonjski študijski program;
Proračun MVZT AI.1, AI.4.4a FGG Prenova učiteljskega tutorstva, nadaljevanje študentskega tutorstva, uskladitev pravilnikov z novimi študiji in jasnejšimi
določitvami obveznostmi študentov, spletna učilnica
proračun MVZT, drugi tržni viri
A, BII
FKKT Tutorstvo pedagogov in študentov, individualno svetovanje, dostopnost študijskih gradiv na spletu, usklajeno razpisovanje izpitnih rokov in drugih oblik preverjenja znanja, večje število izpitnih rokov, redni sestanki nosilcev predmetov in študentov za spodbujanje sprotnega študija, prizadevanja za spremembo vloge sedanjih asistentov pri izvajanju bolonjskih ŠP
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
A
FMF Tutorstvo, individualno svetovanje, dostopnost govorilnih ur, povečanje števila govorilnih ur. proračun MVZT, prispevki študentov, šolnine
A -študijska dejavnost
FPP Tutorstvo, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, dodatne vaje pri predmetih, kjer je slabša prehodnost, dostopnost e-literature, kontaktne ure
proračun MVZT, šolnine in drugi prispevki študentov
A-IV-3
FRI Tutorstvo MVZT MVZT AI - IV.,
II., III.
FSD Tutorstvo, večja dostopnost gradiv in učiteljev na govorilnih urah šolnine, Proračun
MVZT
A II
FS Tutorstvo, individualno svetovanje, prenova študijske literature lastni A I
FŠ Z izboljšanjem sistema tutorstva (vsak letnik ima svojega profesorja tutorja in študente tutorje) in govorilnih ur, z učinkovitim informiranjem študentov
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov, sredstva ESS
T4
FU E-učenje proračun MVZT,
šolnine in prispevki študentov
AI., AII., AIII.
FF Tutorstvo, povečanje števila izpitnih rokov, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, boljša informiranost (elektronsko in osebno komuniciranje), dostopnost do gradiv in literature (elektronsko in fizično)
proračun, neproračun
A I, F
MF Tutorstvo, svetovanje
NTF Tutorstvo
-individualno svetovanje, -povečanje števila govorilnih ur,
-dostopnost do gradiv in literature (odpiralni čas), elektronsko komuniciranje, -študij na daljavo
- povečano število izpitnih rokov
proračun MVZT, drugi viri
IV. 4 b
PEF Tutorstvo, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, elektronsko komuniciranje MVZT A
PF Tutorstva, elektronsko komuniciranje, povečanje študijske literature MVZT, vpisnine A I AII TEOF Uvajanje učiteljskega in študentskega tutorstva; boljša dostopnost učnega gradiva (tudi v elektronski obliki); zmanjševanje
fiktivnega vpisa; dodatno usposabljanje pedagoškega kadra; konzultacije; manjše skupine pri delu; individualizacija dela
VF Ni
ZF Študentsko tutorstvo, učiteljsko tutorstvo, individualno svetovanje, podaljšan odpiralni čas fakultete, povečana dostopnost do študijskih gradiv (povečana zmogljivost)
MVZT AI
4.2 Skrajšanje časa trajanja študija
Članica UL Izvedbene naloge vir financiranja FN 2010
AG Imamo sorazmerno kratek čas študija, skrajšati ga je mogoče le ob ukinitvi absolventskega staža. Brez diplomantov, ki študij zaključujejo po večletni prekinitvi na pedagoški smeri, je čas trajanja študija krajši od 5 let
a1
AGRFT posebnih ukrepov ne načrtujemo; večji porast diplomantov je pričakovati proti koncu obdobja veljavnosti starih programov (do izteka štud. leta 2015/ 2016)
ALUO Individualno svetovanje, dostopnost do gradiv in literature, elektronsko komuniciranje MVZT, šolnine A4,A7
BF Spodbujanje študentov k sprotnemu študiju in sprotnemu izpolnjevanju študijskih. MVZT FN 09 1- 4e2
EF Dokončanje študija v 4 letih na prvi bolonjski stopnji in v 3 letih na drugi bolonjski stopnji (skrajšanje povprečne dobe študija za 3 mesece na leto na prvi in drugi bolonjski stopnji)
proračun in šolnine FA Izvajanje prehoda na bolonjski sistem
FDV Tutorstvo, individualno svetovanje strokovnih služb in pedagogov, predvsem mentorjev, redno obveščanje o spremembah zakonodaje, saj imajo študentje starih programov omejen čas pridobitve diplomskih listin na starih programih
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
zap.št. A I (stolpec 4- MVZT)
FE Sprotno opravljanje izpitov, krajši čas študija po programu proračun MVZT
FFA Posvetili se bomo posameznikom, ki bistveno odstopajo od večinskega deleža, ostalo je odvisno od zakonskih možnosti, ki jih imajo študenti ob ponavljanju letnika ali vpisu absolventskega staža
Proračun MVZT AI.1, AI.4, A III FGG Prenova učiteljskega tutorstva, nadaljevanje študentskega tutorstva, uskladitev pravilnikov z novimi študiji in jasnejšimi
določitvami obveznostmi študentov, spletna učilnica
proračun MVZT;
drugi tržni viri
A, BII
FKKT Tutorstvo pedagogov in študentov, individualno svetovanje, dostopnost študijskih gradiv na spletu, usklajeno razpisovanje izpitnih rokov in drugih oblik preverjenja znanja, večje število izpitnih rokov, redni sestanki nosilcev predmetov in študentov za spodbujanje sprotnega študija, prizadevanja za spremembo vloge sedanjih asistentov pri izvajanju bolonjskih ŠP
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
A
FMF Tutorstvo, individualno svetovanje, dostopnost govorilnih ur, povečanje števila govorilnih ur. proračun MVZT, prispevki študentov, šolnine
A -študijska dejavnost
FPP Tutorstvo, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, dodatne vaje pri predmetih, kjer je slabša prehodnost, dostopnost e-literature
proračun MVZT, šolnine in drugi prispevki študentov
A-IV-3
FRI Tutorstvo, elektronsko komuniciranje (e-študent, dostopnost do e-gradiv) MVZT MVZT AI - IV.,
II., III.
FSD Tutorstvo, večja dostopnost gradiv in učiteljev na govorilnih urah, možnost dostopa do elektronskih gradiv šolnine, proračun MVZT
A II
FS Uvejenje demonstratorjev, sprotno spremljanje uspešnosti študija, dodatni izpitni roki lastni A I
FŠ Učinkovit sistem tutorstva, govorilnih ur, delno bločni sistem urnika, ki omogoča, da študenti bolj sproti opravljajo študijske obveznosti
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov, sredstva ESS
T7
FU E-učenje proračun MVZT,
šolnine in prispevki študentov
AI., AII., AIII.
FF Tutorstvo, povečanje števila izpitnih rokov, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, boljša informiranost (elektronsko in osebno komuniciranje), dostopnost do gradiv in literature (elektronsko in fizično)
proračun, neproračun
A I, F
MF Elektronsko komuniciranje, povečana dostopnost do gradiva
NTF Tutorstvo
-individualno svetovanje, -povečanje števila govorilnih ur,
-dostopnost do gradiv in literature (odpiralni čas), elektronsko komuniciranje, -študij na daljavo
- povečano število izpitnih rokov
proračun MVZT, drugi viri
IV. 4 b
PEF Tutorstvo, individualno svetovanje, povečanje števila govorilnih ur, elektronsko komuniciranje MVZT A
PF Pri pripravi programov smo načrtovali skrajšanje študija
TEOF Spremljanje dela absolventov; zvišati stopnjo prehodnostI z uvajanjem tutorjev študentov in učiteljev;
VF
ZF Študentsko tutorstvo, učiteljsko tutorstvo, individualno svetovanje, podaljšan odpiralni čas fakultete, povečana dostopnost do študijskih gradiv (povečana zmogljivost)
MVZT AI
Letni cilj 5: Večja interdisciplinarnost in vključevanje učiteljev in znanstvenih sodelavcev ter strokovnjakov iz prakse na vseh stopnjah študija in znanstvenem podiplomskem študiju
V študijskem letu 2009/2010 bodo članice UL na področju povečevanja interdisciplinarnosti in vključevanja učiteljev in znanstvenih sodelavcev ter strokovnjakov iz prakse izvajale naslednje naloge:
5.1 Sodelovanje članic UL z raziskovalnimi zavodi
Članica UL Izvedbene naloge Vir financiranja FN 2010
AG
Akademija za glasbo sodeluje predvsem z Zavodi s področja umetnosti in kulture kot so ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, ORKESTER SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE, AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ, SLOVENSKA FILHARMONIJA, CANKARJEV DOM,RADIO SLOVENIJA, TELEVIZIJA SLOVENIJA, MESTNI MUZEJ LJUBLJANA, FESTIVAL LJUBLJANA, UNIVERZA V LJUBLJANI, HOCHSCHULE FÜR MUSIK UND THEATER HAMBURG, MUZIČKA AKADEMIJA SVEUČILIŠTA U ZAGREBU, ONSERVATORIO DI MUSICA GIUSEPPE TARTINI TRIESTE
, ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE, GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN, KOŽELJSKI VELENJE, KULTURNI DOM KOMEN
itd. kot tudi s posameznimi strokovnjaki in umetniki (npr. priznanimi tujimi dirigenti)
donacije 4e2, A2-d
AGRFT INZ, NUK, UL ALUO, UL AG A I
ALUO ZRC SAZU D3-5
BF
Institut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Inštitut za bioelektomagnetiko in novo biologijo BION, UKC, Onkološki inštitut Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Erico Velenje, Inštitut za kontrolo in certifikacijo
FN 09
EF 9 (Služba za kakovost)
FA Urbanistični inštitut RS
FDV Ministrstva, razne neprofitne organizacije, državna uprava. šolnine zap.št. A IV
(stolpec 4-MVZT
in stolpec 7- cenik storitev UL) in zap.št. F (stolpec 7- stolpec 8-drugi viri
FE Inštitut Jožef Stefan, Inštitut Milan Vidmar, Inštitut RS za rehabilitacijo, druge članice UL, druge univerze projekti FFA UKC, Zavod za transfuzijsko medicino, IJS, KI, Splošna bolnišnica Jesenice, Novo mesto, Celje, Murska Sobota, *seznam
javnih in zasebnih lekarn (priloga)
MVZT, ARRS, tržni viri
AI.4.4a, AI.4.4b, D.1.1d, G
FGG
1. Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o., Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, 2. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana
3. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
4. Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o., Todraž 1, 4224 Gorenja vas 5. Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 70, 2000 Maribor,
6. Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Jamova ulica 2, 1000 Ljubljana, 7. ZRC SAZU, Ljubljana, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
proračun MVZT A
FKKT
Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Inštitut Ruñer Bošković Zagreb, TECES Maribor, IMFM Ljubljana, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za energetiko, Zavod za gradbeništvo, Nacionalni inštitut za biologijo, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Mariboru, Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Kmetijski inštitut Slovenije, Univerza na Rijeki, Inštitut za celulozo in papir, Tehniška univerza Budimpešta, Univerza v Gradcu, Univerza v Gentu, Tehnološka univerza v Brnu, Karlova univerza v Pragi, Univerza Friedrich Alexander iz Erlangen-Nürnberga, Univerza Rostok, Katalonska politehnična univerza - Barcelona, Univerza v Valenciji, Univerza v Huelvi - Španija, Univerza Joseph Fourier - Grenoble, Univerza Paris-Sud, Univerza Pierre in marie Curie - Pariz, Univerza v Zagrebu, Univerza v Firencah, Univerza v Padovi, Univerza v Coimbri - Portugalska, Univerza v Lizboni, Tehniška univerza v Lizboni, Slovaška tehniška univerza v Bratislavi, Univerza Anadolu - Bekishir - Turčija, Univerza v Glasgowu, Univerza v Bristolu, Univerza v Gdansku, Clarkson University - ZDA, University College - LA - ZDA
proračun MVZT, šolnine in prispevki študentov
D3
FMF Inštitut Jožefa Štefana, IMFM, Kemijski inštitut
proračun MVZT, prispevki študentov, šolnine, drugi viri
A -študijska dejavnost FPP
Univerza v Beogradu Saobračajni fakultet, Univerza v Zagrebu Fakultet prometnih znanosti, Univerza na Reki Pomorski fakultet, Univerza v Dubrovniku Odjel za pomorstvo, Univerza v Kotorju Pomorski fakultet, Univerza v Žilini Operations and economics of transport and economics, Morska biološka postaja Piran,
A-IV-1
FRI IJS, FMF, Ginekološka klinika, Fakulteta za upravo, Medicinska fakulteta, Univesity of Cambridge, KTH Sweden itd. ARRS MVZT IV., V.
FSD Inštitiut R Slovenije za socialno varstvo, Inštitut za rehabilitacijo, Inštitut za kriminologijo, ARRS proračun drugih
ministrstev D 12
FS FS sodeluje z večimi raziskovalnimi zavodi: IJS, KI, IKMT, Isit, IVZ... lastni, tržni A III in A IV
FŠ UL, FF; UL, EF; UL, MF; UL, FDV; UL, PeF; UP, Pef; UKC Lj.; Inštitut Jožef Štefan, Inštitut za varovanje zdravja RS proračun MVZT,
šolnine in prispevki T9
