MAGISTRSKO DELO
Primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk)
Sara Šverko
Portorož, januar 2022
MAGISTRSKO DELO
Sara Šverko
Primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk)
Portorož, januar 2022
MAGISTRSKO DELO
Primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk)
Mentor: prof. dr. Elen Twrdy, univ. dipl. inž. tehnol. prom.
Študent: Sara Šverko
Jezikovni pregled: Lučka Majcenovič, univ. dipl. slov. in germ.
Vpisna številka: 9180113
Študijski program: drugostopenjski podiplomski študijski program Promet, usmeritev Transportna logistika
Portorož, januar 2022
I Pretovor generalnih tovorov (angl. break bulk) v Luki Koper je zelo specifično področje, saj v to skupino tovorov spadajo najrazličnejše blagovne skupine, kot so železni izdelki in polizdelki, cevi, tirnice, aluminij, projektni tovori, kava, celuloza, papir, magnezit, bela tehnika, les, hlajeno in hitro pokvarljivo blago (sadje, zelenjava) in številni drugi, ki se razlikujejo tako po teži in obliki kot tudi po obsegu in drugih lastnostih. Zaradi takšne raznolikosti ima vsak posamezen tovor pri transportu in manipulacijah posebne zahteve. Za opravljanje hitrih, kakovostnih in predvsem varnih manipulacij generalnih tovorov in skladiščenje je PC Generalni tovori opremljen s sodobno opremo, pripomočki, prijemali, storitvami, specialno pretovorno mehanizacijo, ustreznimi odkritimi, nadkritimi in zaprtimi skladiščnimi površinami ter s kvalificiranimi in dodatno podučenimi kadri.
Zakaj torej naslov Primerjalne prednosti koprskega pristanišča pri pretovoru generalnih tovorov (break bulk)? Odgovorov na to vprašanje imam več. Mislim pa, da je pravi predvsem ta, da sem odraščala v Kopru, zato Luko Koper in njene pripadajoče terminale vidim kot okno v svet in kot območje, ki vsakodnevno nudi prostor za nove ideje in izzive, tako na področju prevoza in manipulacij z generalnimi tovori kot tudi pri vseh ostalih blagovnih skupinah. Terminal zagotavlja raznovrstno delo z različnimi tovori, ki zahtevajo posebna znanja in inovativnost.
Poleg tega je na izbrano temo napisanih veliko člankov v angleškem jeziku, kar mi je dalo še dodatno motivacijo in zagon za pisanje magistrske naloge, saj sem hkrati izpopolnjevala znanje angleškega jezika in v svoje besedišče dodala številne nove strokovne izraze s področja pomorstva in transporta.
Za mentorstvo ter nasvete pri izbiri naslova in izdelavi magistrske naloge se toplo zahvaljujem mentorici prof. dr. Elen Twrdy. Ob koncu se želim zahvaliti tudi staršem in vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pripomogli in me spodbujali, da sem prišla do te točke.
II
KAZALO ... ii
POVZETEK ... iv
SUMMARY ... v
1. UVOD ... 1
1.1. POSTAVITEV PROBLEMA ... 2
1.2. POSTAVITEV CILJA ... 3
2. KAPACITETE PC GENERALNI TOVORI V LUKI KOPER ... 4
2.1. PC GENERALNI TOVORI V LUKI KOPER ... 6
2.2. TERMINAL GENERALNIH TOVOROV... 7
2.3. TERMINAL ZA HLAJENE TOVORE ... 9
2.4. TERMINAL ZA LES ... 10
2.5. TERMINAL ŽIVIH ŽIVALI... 11
2.6. PRETOVOR PC GENERALNI TOVORI ... 12
2.7. KLJUČNI TRGI PC GENERALNI TOVORI ... 13
3. PRETOVOR KLJUČNIH BLAGOVNIH SKUPIN NA PC GENERALNI TOVORI 16 3.1. ŽELEZNI IZDELKI IN POLIZDELKI ... 19
3.2. LES ... 22
3.3. PAPIR IN CELULOZA ... 24
3.4. ŽIVE ŽIVALI ... 25
3.5. HLAJENI TOVORI ... 26
3.6. PROJEKTNI TOVORI ... 27
3.7. POLNJENJE IN PRAZNJENJE KONTEJNERJEV Z GENERALNIMI TOVORI ... 31
4. PRIMERJALNE PREDNOSTI KOPRSKEGA PRISTANIŠČA PRI PRETOVORU GENERALNIH TOVOROV ... 33
4.1 PRETOVOR GENERALNIH TOVOROV V SOSEDNJIH PRISTANIŠČIH ... 39
III 4.2.1.MOŽNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU SKLADIŠČENJA IN PREVOZA
PROJEKTNEGA TOVORA PREK LUKE KOPER ... 47
4.2.2.MODULARNA HIDRAVLIČNA PRIKOLICA ZA PREVOZ TEŽKIH TOVOROV 48 4.2.3.UPORABA TRAVERZE IN NOSILNIH NOG ZA PODLAGANJE PROJEKTNEGA TOVORA ... 48
4.2.4.DISTRIBUCIJSKI CENTER ZA KOLUTE PLOČEVINE 50 5. ZAKLJUČEK ... 52
6. SEZNAM VIROV IN LITERATURE ... 54
7. SEZNAM TABEL ... 58
8. SEZNAM SLIK ... 59
IV V magistrskem delu sem obravnavala tematiko pretovora generalnih tovorov (angl. break bulk) v Luki Koper. Pretovor in manipulacije izvajajo na PC Generalni tovori, katerega sestavi del so terminal generalnih tovorov, terminal za les, terminal hlajenih tovorov, distribucijski center in terminal živih živali. V teoretičnem delu je pojasnjen termin generalni tovori, osrednje poglavje magistrskega dela pa je predstavitev PC Generalni tovori v Luki Koper, navedba ključnih blagovnih skupin generalnih tovorov, načinov manipulacij in transporta s tovorom ter glavnih trgov, na katere je blago usmerjeno. Druga polovica magistrske naloge se osredotoča na primerjavo pretovora generalnih tovorov v Luki Koper s konkurenčnimi pristanišči v severnem Jadranu. Na osnovi primerjave pretovora so v končnih poglavjih predstavljene ideje in možnosti nadaljnjega razvoja ter optimizacije dela z generalnimi tovori v Luki Koper ter njene primerjalne prednosti v primerjavi s konkurenco.
Ključne besede:
Break bulk, Luka Koper, PC Generalni tovori, optimizacija, konkurenca
V In my master's thesis, I discussed the topic about the advantages of Port of Koper in transshipment of general cargo (break bulk). Transshipment and manipulations of break bulk in Port of Koper are performed on the PC General Cargo terminal, which consists of a general cargo terminal, wood terminal, refrigerated cargo terminal, distribution center and live animal terminal. In the initial part of the master's thesis is theoretically described and explained, what break bulk cargo is. The central and at the same time the key chapter of the master's thesis is the presentation of PC General Cargo terminal in Port of Koper and the presentation of the most important break bulk product groups and key markets to which the cargo is delivered. The second half of the master's thesis is dedicated to the comparison of break bulk throughput in the Port of Koper with their competition. Based on the comparison of break bulk throughput, the concluding chapter presents ideas and possibilities for future development and optimization of break bulk throughput at PC General Cargo terminal in the Port of Koper.
Keywords:
Break bulk, Port of Koper, General Cargo Terminal, optimization, business competition
1
1. UVOD
Slovenska obala z dolžino 46 kilometrov igra pomembno vlogo za slovensko gospodarstvo, saj poleg doprinosa k turizmu, ribištvu in navtiki predstavlja enega glavnih in ključnih vozlišč v transportno logističnem sektorju. Luka Koper, ki je edino slovensko pristanišče, je opremljena in usposobljena za pretovor in skladiščenje najrazličnejših vrst blaga. Odjemalcem ponuja celovit nabor storitev, povezanih s pretovorom in skladiščenjem, obenem pa sodeluje z najrazličnejšimi podjetji v transportno logistični panogi. Osnovno pristaniško dejavnost izvaja na dvanajstih specializiranih terminalih, ki so tehnično in organizacijsko usposobljeni za pretovor in skladiščenje posameznih blagovnih skupin. Pričujoče delo obravnava tematiko pretovora generalnih tovorov v Luki Koper na PC Generalni tvori, njegove prednosti v primerjavi s konkurenco in možnosti nadaljnjega razvoja.
Z razvojem svetovnega gospodarstva in globalizacijo so se pojavile potrebe po premikih najrazličnejših oblik tovora. Tako so se začeli razvijati različni načini za pretovor in prevoz generalnih tovorov, v strokovni terminologiji imenovanih tudi break bulk. Mednje uvrščamo različne oblike tovora in tovornih enot, kot so železni izdelki in polizdelki, cevi, tirnice, aluminij, projektni tovor, kava, celuloza, papir, magnezit, bela tehnika, les, hlajeni in hitro pokvarljivi izdelki ter številni drugi, ki se razlikujejo tako po teži in obliki kot tudi po obsegu in drugih lastnostih. Generalne tovore je mogoče pretovarjati kot posamezno tovorno enoto, ali pa z več skupaj naloženimi enotami kot novo tovorno enoto (na primer stuffing tovora v kontejnerje). Blago se lahko pretovarja v vrečah, zabojih, kartonih, balah, obojih, kolutih, vezih, sodih, na paletah, v vrečah (angl. big-bag) in drugih enotah. Pretovor blagovne skupine je odvisen od specifičnih lastnosti tovora, zato so na PC Generalni tovori opremljeni s specializiranimi pretovornimi sredstvi in opremo, ki so ključnega pomena za izvedbo učinkovite, hitre in predvsem varne manipulacije z generalnim tovorom. Ključnega pomena pri izvedbi pretovora sta izdelava pretovorega načrta pred izvedbo dela in dobra komunikacija med udeleženci pri izvedbi manipulacij. Pomembno je, da vsi udeleženci poznajo svoje naloge in jih tudi vestno izpolnjujejo. Realizacija dobro pripravljenega pretovornega načrta je edini način za kakovostno opravljene pretovorne manipulacije v okvirih varnega dela, in sicer brez vpliva na okolje in kakovost izvajanja storitev v pristanišču oziroma na terminalu, kjer izvajajo pretovor generalnih tovorov.
2 Luka Koper kot edino slovensko pristanišče predstavlja pomembno točko za prevoze in manipulacije z generalnimi tovori. Pretovor se izvaja med tremi ključnimi transportnimi panogami, torej med pomorskim, železniškim in cestnim prometom. V pristanišču razpolagajo s specifično opremo, pretovornimi in transportnimi sredstvi, ki so namenjeni izključno prevozu in pretovoru posameznih blagovnih skupin generalnih tovorov, zato je v nadaljevanju magistrskega dela opisano tudi to področje. Pretovor generalnih tovorov omogoča Luki Koper ohranjanje konkurenčnega položaja v primerjavi z ostalimi severnojadranskimi in drugimi evropskimi pristanišči, kjer je prisotna velika konkurenca. Za ohranjanje konkurenčnega položaja so ključnega pomena sprotno vlaganje v nove sodobne načine pretovorne opreme, kakovostnega skladiščenja, ohranjanje zaupanja strank in izkušnje ter znanja na področju pretovora in skladiščenja generalnih tovorov. S sprotnim vlaganjem v razvoj sodobnih pretovornih tehnologij in novih pretovornih sredstev ter opreme lahko Luka Koper svoj konkurenčni položaj še izboljša. Prav zato je poglavje pred zaključkom magistrskega dela posvečeno mogočim izboljšavam in optimizacijam na področju skladiščenja in prevoza generalnih tovorov prek Luke Koper.
1.1. POSTAVITEV PROBLEMA
PC Generalni tovori predstavlja enega od najpomembnejših terminalov Luke Koper. Njegove največje prednosti so obsežne skladiščne površine, kakovostna infrastruktura ter usposobljenost in specializiranost zaposlenih za posamezne blagovne skupine generalnih tovorov. Poleg dobre pristaniške infrastrukture so za povezovanje s strankami ključnega pomena dobre transportne povezave. Na področju severnega Jadrana, kjer se nahaja tudi Luka Koper, je na relativno majhnem območju večje število pristanišč, ki ustvarjajo veliko medsebojno konkurenco. Za ohranjanje dobrega konkurenčnega položaja si mora Luka Koper z ladjarji in ostalimi deležniki na področju transporta prizadevati za vzpostavitev novih kakovostnih ladijskih povezav, ohranjanje in izboljšavo kakovosti storitev ter povečanje produktivnosti, pa tudi za optimizacijo obstoječih tehnologij dela z generalnim tovorom in uvedbo novih. Skladno s trendi sodobnega časa se pojavlja tudi povpraševanje po novi vrsti storitve – sestavljanju končnih izdelkov v pristanišču.
3 1.2. POSTAVITEV CILJA
Cilj magistrskega dela je najprej podati splošno definicijo generalnih tovorov in posameznih tovornih skupin, nato pa področje podrobneje predstaviti. Med generalne tovore se uvrščajo različne tovorne enote in blagovne skupine, za katere velja, da je pri njih nujna dodatna pozornost pri rokovanju, uporabi dvižnih sredstev in druge opreme, ki se uporablja pri izvajanju manipulacij. V podpoglavjih so zato opisane in predstavljene specifične lastnosti ključnih blagovnih skupin generalnih tovorov, ki jih pretovarjajo v Luki Koper.
V nadaljevanju magistrskega dela je bil ključni cilj celovito prikazati izvedbo pretovora generalnega tvora na PC Generalni tovori ter predstaviti primerjavo pretovora na terminalu s konkurenco. Predstavljena je statistika pretovora v Luki Koper in primerjava s konkurenčnimi pristanišči. Na podlagi primerjave so v zaključku magistrskega dela predstavljene možnosti za nadaljnji razvoj in optimizacijo pretovora, skladiščenja in dela z generalnimi tovori na PC Generalni tovori v Luki Koper. Predstavljeni predlogi omogočajo ohranjanje in izboljšavo konkurenčnega položaja Luke Koper kot edinega slovenskega pristanišča, ki se vsakodnevno srečuje z izzivi, ki jih prinaša delo s tovrstnim blagom.
4
2. KAPACITETE PC GENERALNI TOVORI V LUKI KOPER
Med generalne tovore (angl. break bulk) uvrščamo najrazličnejše oblike tovora v tovornih enotah, ki se lahko razlikujejo po obliki, teži, velikosti in drugih lastnostih. Generalne tovore je mogoče pretovarjati kot posamezno tovorno enoto ali kot več tovornih enot skupaj, ki tvorijo novo integrirano tovorno enoto. Najpogostejše pretovorne oblike generalnih tovorov so zaboji, kartoni, bale, oboji, koluti, vezi, sodi, paletizirane enote, vreče, itd. Generalne tovore je mogoče prevažati tudi s kontejnerji, saj je tako lažje oblikovati novo kompaktno tovorno enoto z integracijo manjših, kar omogoča hitrejšo in bolj učinkovito pretovorno manipulacijo in ostale logistične storitve.
Uredba o podrobnejši določitvi vrst tovora, ki se uvrščajo v posamezno kategorijo tovora za odmero takse na pretovor (2019), opredeljuje generalni tovor kot vsak tovor, ki se obračunava v tonah in ni vključen v katero od ostalih kategorij, predvsem pa so to (Uradni list RS, št. 11/19, 2019):
₋ metalurški izdelki (kovinski bloki, ingoti, zvitki in vezi pločevine, cevi, betonsko železo v palicah ali kolutih in tirnice – primer pretovora ingotov na Sliki 1),
₋ les in lesni izdelki,
₋ marmor, granit in drug kamen v blokih, ploščah, obojih ali na paletah,
₋ industrijski izdelki (stroji in strojni deli),
₋ vozila s tovorom skupne mase nad 20 ton, ki se pretovarjajo z dvigali, razen avtomobilov in mobilnih tovornih enot,
₋ lahek tovor v kartonih in balah (tekstil, obutev, predivo, keramika in steklo),
₋ hitro pokvarljivo blago (sadje, zelenjava, mesni izdelki, izdelki živalskega izvora in druga zamrznjena živila),
₋ žive živali,
₋ sipki ali razsuti tovor, če se pretovarja v vrečah, zabojih in drugi embalaži (razen v razsutem stanju),
₋ tekoči tovor, če se pretovarja v cisternah, sodih ali drugih primernih posodah,
₋ plinasti tovor, ki se pretovarja v jeklenkah ali drugih primernih posodah,
₋ tovor, ki se pretovarja na mobilnih tovornih enotah in
₋ vsak drug tovor, ki se pretovarja v kakršni koli embalaži ali opremi za prevoz, razen v kontejnerjih.
5 Največja slabost generalnih tovorov je, da pretovor zahteva več časa, opreme, transportnih sredstev in delavcev, saj se posamezna tovorna enota ali več enot pretovarja na paleti, zaboju, vreči ali podobni transportni enoti. Zaradi takšne razdrobljenosti se vse več strank odloča za pretovor generalnih tovorov v kontejnerjih. To pristaniščem prinaša nove izzive polnjenja in praznjenja kontejnerjev, ki so podrobneje predstavljeni v enem od naslednjih poglavij.
Vse pogosteje se pojavlja tudi zahteva po sestavljanju velikih tovorov v pristanišču, neposredno ob obali. Zaradi omejitev pri cestnem in železniškem prevozu se do pristanišča pripelje manjše tovorne enote, ki so v pristanišču sestavljene v končni izdelek in nato naložene na ladjo.
Vir: Avtorica, 2020.
Slika 1. Pretovor ingotov aluminija.
6 2.1. PC GENERALNI TOVORI V LUKI KOPER
Pristanišče Koper je bilo ustanovljeno leta 1957. Pozneje se je preimenovalo v Luko Koper in velja za edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki se razvija na območju Koprskega zaliva. Globoka lokacija pristanišča v Jadranskem morju omogoča hitre prometne povezave do osrčja Evrope. Pri geografski analizi Luke Koper ugotovimo, da leži v omrežju TEN-T, ki predstavlja glavno prometno in infrastrukturno mrežo, saj po koridorjih jedrnega omrežja potekajo najpomembnejši multimodalni prometni tokovi na dolge razdalje, namenjeni predvsem izboljšavi povezav v Evropski uniji. Od devetih jedrnih koridorjev dva potekata skozi Slovenijo, in sicer Sredozemski koridor in koridor Baltik–Jadran (Uredba EU št.
1315/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta, 2013). Pristanišče se razteza na obali tik pod starim mestnim jedrom Kopra, preko ustja reke Rižane in vse do zaliva pri Ankaranu.
Geografska lega Luki Koper omogoča dobre povezave z evropskim avtocestnim in železniškim omrežjem med Sredozemljem ter vzhodno in srednjo Evropo. Luka Koper nedvomno spada med enega najpomembnejših gospodarskih subjektov, ne samo na državni ravni, temveč tudi na širšem območju tega dela Evrope. S prisotnostjo velikih svetovnih ladjarjev lahko Luka Koper vzdržuje tudi dobre pomorske povezave z vsemi deli sveta. Pristanišče ima danes status prostotrgovinskega območja in je razdeljeno na 12 specializiranih terminalov (Luka Koper d.d., Terminali, 2021).
Iz spodnje slike (Slika 2) je razvidno, da se PC Generalni tovori delijo na več terminalov, ki so opremljeni s specializirano pretovorno opremo in skladišči:
- Terminal generalnih tovorov (rdeče območje), - Terminal za hlajene tovore (modro območje), - Terminal za les (rumeno območje) in
- Terminal živih živali (zeleno območje).
7
Vir: PC Generalni tovori, 2021.
Slika 2. Razporeditev terminalov PC Generalni tovori v Luki Koper.
2.2. TERMINAL GENERALNIH TOVOROV
Kot si lahko predstavljamo, je pristaniška dejavnost zelo pestra na vseh terminalih, vendar je terminal za generalne tovore tisti, kjer je raznolikost še posebej izrazita. Prevozi, skladiščenje in manipulacije z generalnimi tovori se v Luki Koper odvijajo na Profitnem centru (PC) Generalni tovori. Sestavni deli PC Generalni tovori so terminal generalnih tovorov, terminal za les, terminal hlajenih tovorov, distribucijski center in terminal živih živali, kjer so usposobljeni tako za pretovor kot za skladiščenje najrazličnejših vrst generalnih tovorov.
Dnevno izvajajo manipulacije z različnimi blagovnimi skupinami, kot so kava, papir, celuloza, aluminij, magnezit, pločevina, tirnice, bela tehnika, pakiranimi v vrečah, kartonih, zabojih, paletah, vezih, kolutih ali drugih tovornih enotah in z najrazličnejšim projektnim tovorom, ki
8 se razlikuje tako po teži in obliki kot tudi po obsegu in drugih specifičnih lastnostih (Luka Koper d.d., Terminal za generalne tovore, 2021).
PC Generalni tovori poleg običajnega kopenskega in ladijskega pretovora blaga strankam ponuja storitev praznjenja (angl. stripping) in polnjenja (angl. stuffing) kontejnerjev. Po naročilu se blago lahko sortira in pripravi za nadaljnjo distribucijo, saj terminal nudi tudi storitve distribucijske dejavnosti. Dodatne storitve, ki jih ponuja PC Generalni tovori, so:
- pričvrščevanje, - označevanje, - etiketiranje, - uvrečevanje, - tehtanje, - čiščenje, - vzorčevanje, - prepakiranje, - vezanje,
- paletiranje ter ovijanje paletiranega blaga in - druga dopolnilna dela.
Za izvedbo hitrih, varnih in kakovostnih manipulacij z blagom, njegovo embaliranje in skladiščenje je terminal opremljen s sodobno opremo, pripomočki, prijemali, specialno pretovorno mehanizacijo, ustreznimi odkritimi, nadkritimi in zaprtimi skladiščnimi površinami, kjer delujejo usposobljeni in dodatno podučeni kadri (Luka Koper d.d., Terminal za generalne tovore, 2021). Spodnja tabela (Tabela 1) prikazuje nekaj ključnih lastnosti Terminala za generalne tovore.
Tabela 1. Lastnosti Terminala za generalne tovore.
Operativna obala 840 m
Število privezov 6
Globina privezov 7−12,5 m
Večnamenska zaprta skladišča 139.400 m2
Nadkrita skladišča 3.600 m2
Odprte skladiščne površine 40.000 m2
Vir: Luka Koper d.d., 2021.
9 2.3. TERMINAL ZA HLAJENE TOVORE
Na Terminalu za hlajene tovore zaposleni z dolgoletnimi izkušnjami pretovarjajo in skladiščijo hitro pokvarljivo blago. Terminal ima sodobna računalniško nadzorovana klimatizirana skladišča, ki omogočajo uravnavanje temperature in vlažnosti ter kroženje zraka, s čimer zagotavljajo nespremenjeno kakovost blaga tudi v primeru skladiščenja za daljši čas. Terminal ponuja dodatne storitve, kot so sortiranje, zorenje in paletiranje banan, tehtanje, prebiranje, pakiranje in etiketiranje. Tovor, ki se ga pretovarja in skladišči na Terminalu za hlajene tovore, se deli v več skupin:
- banane,
- citrusi in ostalo sadje, - zelenjava,
- krompir,
- mlečni izdelki in
- zamrznjeno meso in ribe.
Spodnja tabela (Tabela 2) prikazuje nekaj ključnih lastnosti Terminala za hlajene tovore.
Tabela 2. Lastnosti Terminala za hlajene tovore.
Velikost in oprema
Dolžina obale 450 m
Globina morja 8 do 11 m
Privezi 3
Skladiščne zmogljivosti
Klimatizirano skladišče z možnostjo uravnavanja vlažnosti in temperature (od 0 do 20 °C)
25.800 m²
Hladilnica za globoko zamrzovanje (do –18 °C) 2.000 m² Zorilnica za banane (za paletizirano blago ali blago v embalaži) 1.800
ton/mesec Razkladanje
Blago v razsutem stanju 1.000 ton/dan
Palete 2.000 palet/dan
10
3 ladje sočasno
Ostala oprema
Paletizator 450 palet/dan
Priključki za frigo kontejnerje 313
Premična dvigala 2
Vir: Luka Koper d.d., 2021.
2.4. TERMINAL ZA LES
S pretovarjanjem lesa se v koprskem pristanišču ukvarjajo že več desetletij, zato je Terminal za les tehnično in strokovno usposobljen za pretovor in skladiščenje tako žaganega lesa kot lesenih polizdelkov. Terminal strankam ponuja odprte in nadkrite skladiščne površine za skladiščenje lesa. Ugodne podnebne razmere na območju Luke Koper zagotavljajo idealne pogoje za naravno sušenje lesa in s tem izboljšanje njegove kakovosti. Na Terminalu za les ponujajo tudi dodatne storitve (Luka Koper d.d., Tehnološki postopek čeljenja in vezanja paketov, 2018):
₋ letvičenje, paketiranje, vezanje in čeljenje lesa,
₋ šabloniranje lesa,
₋ zaščita lesa pred plesnijo in škodljivci ter
₋ polnjenje in praznjenje kontejnerjev.
Spodnja tabela (Tabela 3) prikazuje nekaj ključnih lastnosti Terminala za les.
Tabela 3. Lastnosti Terminala za les.
Skladiščne zmogljivosti
Zaprte skladiščne površine 60.500 m² Odprte skladiščne površine 90.000 m²
Letna zmogljivost 1.500.000 m3
Tehnološka oprema za obdelavo lesa
Namakalnice 3
11 Sušilnica z dvema komorama, maksimalna
zmogljivost komore je 55 m3
1
Vir: Luka Koper d.d., 2021.
2.5. TERMINAL ŽIVIH ŽIVALI
Na Terminalu živih živali razpolagajo s sodobnimi hlevi in opremo za pretovor živih živali.
Objekti omogočajo veterinarsko sanitarni pregled in predpisan počitek živine pred nakladom na ladjo. Prostorska ločenost terminala od ostalih delov pristanišča zagotavlja ugodne pogoje ter mirno in živalim prijazno okolje za dobro počutje v času počitka. Zunanjim prevoznikom živih živali je zagotovljen prostor za pranje, čiščenje ter dezinficiranje tovornjakov in seveda prostori za zagotavljanje vseh higienskih potreb voznikov (Luka Koper d.d., Tehnologija dela z živino, 2019). Spodnja tabela (Tabela 4) prikazuje nekaj ključnih lastnosti Terminala živih živali.
Tabela 4. Lastnosti Terminala živih živali.
Število hlevov 2
Globina morja na privezu 4 do 8 m
Število privezov 1 + 1
Enkratna zmogljivost skladiščenja 1.300 glav živine
Vir: Luka Koper d.d., 2021.
12 2.6. PRETOVOR PC GENERALNI TOVORI
Spodnja tabela (Tabela 5) prikazuje statistiko ladijskega pretovora generalnih tovorov na PC Generalni tovori za obdobje od 2009 do 2020. Tabela je izpolnjena s pomočjo javno objavljenih podatkov podjetja Luka Koper d.d., ki so dostopni na njihovi spletni strani kot podrobna statistika pretovora za posamično leto v tonah. Za potrebe magistrske naloge sem v tabelo združila podatke o skupnem pretovoru, pretovoru naloženega blaga in pretovoru razloženega blaga za posamezno leto v izbranem časovnem obdobju.
Tabela 5. Statistika ladijskega pretovora PC Generalni tovori za obdobje od 2009 do 2020 (v tonah).
Vir: Letno poročilo PC Generalni tovor, 2021.
Po večletni ustaljeni rasti pretovora blaga na PC Generalni tovori je v letih 2019 in 2020 sledil padec pretovora, pri čemer je ključno vlogo igrala pandemija bolezni covid-19. Hitro širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 po svetu je vplivalo na celotno svetovno gospodarstvo in za določeno časovno obdobje celo prispevalo k zaustavitvi nekaterih gospodarskih panog. Iz tabele je razvidno, da je terminal leto 2020 končal s pretovorom, ki je bil za 24 odstotkov nižji kot leto prej. Na podlagi Letnega poročila (2020) je znotraj blagovne skupine generalnih
Skupni
pretovor
Pretovor naloženega blaga
Pretovor razloženega blaga
% naloženega
% razloženega
2009 1.418.124 1.069.240 348.884 75,4 24,6
2010 1.445.631 1.142.059 303.572 79,0 21,0
2011 1.383.354 986.330 397.024 71,3 28,7
2012 1.438.833 1.082.481 356.351 75,2 24,8
2013 1.659.405 1.275.590 383.814 76,9 23,1
2014 1.643.552 1.260.005 383.546 76,7 23,3
2015 1.475.076 1.006.987 468.089 68,3 31,7
2016 1.534.204 1.051.102 483.101 68,5 31,5
2017 1.377.702 877.188 500.515 63,7 36,3
2018 1.526.026 967.144 588.882 63,4 38,6
2019 1.280.194 778.416 501.778 60,8 39,2
2020 945.807 562.020 383.787 59,4 40,6
13 tovorov zaradi pandemije upadel pretovor železnih izdelkov za 36 odstotkov, medtem ko je bil zabeležen 11-odstotni padec pri izvozu lesa. Velik upad pretovora železnih izdelkov in polizdelkov v letu 2020 je predvsem posledica začasne zaustavitve industrije za proizvodnjo avtomobilov in bele tehnike. Kot je razvidno iz spodnje tabele (Tabela 6), je pretovor strateških blagovnih skupin v obdobju pandemije ostal stabilen.
Tabela 6. Pretovor strateških blagovnih skupin za obdobje od 2019 do 2020 (v tonah).
2019 2020 Indeks
2020/2019
Indeks rasti
Les 657.355 595.039 91 –0,09
Živina 22.547 26.843 119 0,19
Hitro pokvarljivo
blago 250.973 208.835
83 –0,17
Papir in celuloza 690.795 814.252 118 0,18
Coilsi (uvoz) 471.870 336.163 71 –0,29
Coilsi (izvoz) 275.331 107.287 39 –0,61
Razno embalirano
blago 114.732 71.001
62 –0,38
Projektni tovor 10.850 42.658 393 2,93
Vir: Letno poročilo PC Generalni tovor, 2021.
Ob postopnem umirjanju pandemije in sproščanju svetovnega gospodarstva je iz Povzetka poslovnega načrta za leto 2021 in ocene poslovanja za leto 2020 družbe Luka Koper d.d.
(2021) mogoče razbrati, da je za leto 2021 napovedana ugodna gospodarska rast na ključnih zalednih trgih. Na podlagi ocen družbe Luke Koper d.d., Skupine Luke Koper in ocen svetovnih logistov se bo, ne glede na padec pretovora leta 2020, v tekočem letu (2021) pretovor v vseh blagovnih skupinah zvišal za 5 odstotkov.
2.7. KLJUČNI TRGI PC GENERALNI TOVORI
Koprsko pristanišče s pripadajočimi terminali ima veliko poslovno in tržno priložnost tudi zaradi ugodne geografske lege, kjer se stikajo hitro rastoči blagovni tokovi tržišč jugovzhodne
14 in srednje Evrope. Gravitacijsko zaledje večine blagovnih tokov, ki se pretovarjajo v Luki Koper in PC Generalni tovori, vpliva predvsem na izbiro transportnih poti. Ključni trgi in zaledne države PC Generalni tovori so države brez dostopa do morja in lastnih pristanišč ter nekatere druge: Avstrija, Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Italija, Srbija, Nemčija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.
Tabela 7. Delež pretovora PC Generalni tovori po posameznih trgih za obdobje od 2017 do 2020 (v tonah).
2017 2018 2019 2020 Odstotek rasti/upada od 2017 do 2020 Slovenija 428.322 367.647 433.553 218.643 –49 %
Avstrija 813.830 773.436 774.240 692.935 –15 % Češka 163.503 197.192 79.338 103.842 –36 % Italija 35.804 31.720 26.031 14.800 –59 % Poljska 36.474 42.668 43.647 51.410 41 % Slovaška 295.480 328.760 264.275 218.339 –26 %
Nemčija 16.983 8.674 7.017 27.124 60 % Madžarska 77.063 63.134 103.524 117.773 53 % Hrvaška 17.833 18.856 21.443 20.890 17 % Srbija 23.123 10.963 8.029 15.165 –34 %
Vir: Letno poročilo PC Generalni tovori, 2021.
Iz zgornje tabele (Tabela 7) je razviden delež pretovora blaga v tonah po posameznih ključnih trgih PC Generalni tvori za obdobje od 2017 do 2020. Slovenski trg je v izbranem obdobju dosegel od 15 do 25 odstotkov skupnega pretovora in hkrati predstavljal drugi največji trg PC Generalni tovori. V zadnjih letih PC Generalni tovori posveča veliko pozornosti domačemu trgu, ki iz leta v leto povečuje pretovor domačega blaga v obe smeri, tako v uvozni kot izvozni.
Na podlagi ocen Letnega poročila je bilo leta 2020 kar 25 odstotkov celotnega pretovora namenjenega za slovensko tržišče (Luka Koper, Letno poročilo 2020, 2021).
Iz zgornje tabele je razvidno tudi, da je Avstrija najpomembnejše tržišče za PC Generalni tovori. Avstrijski trg je tradicionalno največji, saj je prisoten tako na področju generalnih tovorov kot tudi na drugih terminalih Luke Koper. Zanj se pretovarja predvsem les in lesne
15 izdelke, papir, hitro pokvarljivo blago, železne izdelke in polizdelke, hladno valjano pločevino in projektni tovor. Avstrijskemu trgu sledita slovaški in češki trg, za katera se pretvarjajo predvsem jekleni izdelki, na primer hladno valjana pločevina (namenjana avtomobilski industriji) in toplo valjana pločevina (kot polizdelek za nadaljnjo obdelavo), les, papir, projektne tovore in hitro pokvarljivo blago. Sledi madžarski trg, pri katerem so v ospredju papir, hitro pokvarljivo blago, hladno valjana pločevina in projektni tovori. Med pomembnejše spadajo še poljski trg s pretovorom lesa in kolutov pločevine za avtomobilsko industrijo, italijanski trg s pretovorom aluminija in nemški trg s projektnimi tovori in hladno valjano pločevino.
Na omenjenih tržiščih ima PC Generalni tovori še veliko možnosti za dodatno povečanje tržnega deleža, kar je zastavljeno tudi v strategiji poslovanja do leta 2025. Najpomembnejše potencialno tržišče za Luko Koper je sicer Nemčija (Luka Koper, Letno poročilo 2020, 2021).
Omeniti moramo še izvoz živih živali preko PC Generalni tovori v države Arabskega polotoka, predvsem Palestino in Izrael. Žive živali so na terminal s tovornimi vozili pripeljane predvsem iz Madžarske, Nemčije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Na terminalu so živali za krajše časovno obdobje nameščene v hlevih in nato natovorjene na ladje, ki svojo pot nadaljujejo proti državam Arabskega polotoka.
16
3. PRETOVOR KLJUČNIH BLAGOVNIH SKUPIN NA PC GENERALNI TOVORI
Zaradi različnih oddaljenosti ladijskih privezov in skladiščnih prostorov za posamezne blagovne skupine generalnih tovorov je treba prilagoditi tehnološke postopke manipulacij, transporta in skladiščenja blaga. Manipulacije z blagom ali posameznimi tovorki lahko potekajo v različnih smereh, in sicer: ladja – skladišče – vozilo/vagon in obratno ter kontejner – skladišče – vozilo/vagon in obratno. Glede na blagovno skupino je treba uporabiti ustrezna manipulacijska sredstva in opremo, ki omogoča varne in kakovostne manipulacije. V procesih nakladanja oziroma razkladanja generalnih tovorov se v splošnem uporablja:
₋ obalno dvigalo ali avto dvigalo,
₋ ladijsko dvigalo,
₋ viličarje,
₋ manipulatorje,
₋ terminalske vlačilce in prikolice,
₋ dvižno opremo,
₋ distančnike in bremenske okvirje,
₋ prijemala ali klešče in
₋ prenosne košare.
Izbira ustrezne in varne pretovorne mehanizacije in opreme je odvisna od blagovne skupine in njenih specifičnih lastnosti. Ustrezna izbira brezhibnih delovnih naprav in pripomočkov zagotavlja vse ukrepe varnosti pri delu. Pred začetkom opravljanja pretovornih manipulacij je treba zagotoviti zadostno osvetljenost delovnega mesta, ki zagotavlja varno in zdravo delovno okolje podnevi in ponoči. Upravljalci in uporabniki delovnih strojev morajo biti ustrezno seznanjeni in usposobljeni za njihovo uporabo. Pred vsakim prevzemom opreme je delavec oziroma voznik dolžan preveriti, če je naprava tehnično brezhibna. Vsako pomanjkljivost ali poškodbo mora nemudoma prijaviti. Vse transportne poti morajo biti dovolj široke in ustrezno označene. Preobremenjevanje tovornih sredstev in opreme je prepovedano. Tovor mora biti zložen tako, da se med vožnjo ne zruši in ogroža okolice, delavcev in drugega tovora. Hitrost prevozov mora ustrezati predpisom o hitrosti na luškem območju, predvsem pa je treba hitrost prilagoditi teži in vrsti blaga.
17 Kot že omenjeno, se v PC Generalni tovori izvajajo pretovorne manipulacije različnega blaga.
Pomembnejše blagovne skupine lahko razdelimo v nekaj ključnih skupin:
Izdelki in polizdelki iz jekla:
V to skupino spadajo predvsem polizdelki, namenjeni nadaljnji predelavi (surovo železo, profili, pločevina, žica v zavitkih, vezih ali paketih), in izdelki (cevi, konstrukcije in tirnice).
Izdelki iz barvnih kovin:
Pretovor aluminija v različnih oblikah (bloki aluminija, ingoti in palice).
Papir in celuloza:
Gre predvsem za papir v zvitkih ali na paletah, papir v balah in celulozno pulpo v vezih ali balah.
Tovor v vrečah:
Tovori v vrečah se delijo na dve skupini, in sicer na tovor v vrečah do 60 kg in tovor v vrečah (big-bag) od 600 kg do 1.500 kg. V teh so pakirani predvsem prehrambni izdelki (kava, ječmen in riž) in surovine za nadaljnjo obdelavo (PVC-granulat, gnojilo in cement).
Žive živali:
Predvsem govedo in drobnica.
Tovor v kartonih:
Podobno kot tovor v vrečah tudi tovor v kartonih delimo na dve skupini, in sicer prehrambne izdelke (sadje, zelenjava in zamrznjeni izdelki) in končne izdelke (bela tehnika, tobačni izdelki, tekstil in oprema za dom).
Razna delovna oprema in stroji:
V to skupino spadajo predvsem delovni stroji (nakladalci, tovornjaki, prikolice, viličarji in gradbena mehanizacija) in razne jeklene konstrukcije.
Pnevmatike:
18 Na PC Generalni tovori pretovarjajo pnevmatike različnih velikosti, namenjene tako osebnim kot gospodarskim vozilom ali gradbeni mehanizaciji.
Hlajeno blago:
V to skupino spadajo sadje (banane in citrusi), zelenjava (krompir in čebula), mlečni izdelki ter zamrznjeno meso in ribe.
Les:
V skupino lesa spadajo rezan les iglavcev in listavcev, raznolike lesene plošče (iverne in vezane plošče) in t. i. okrogel les (hlodovina in drogovi).
Projektni tovor:
Tovor, ki je velik, težak ali zunaj običajnih velikosti. Pri rokovanju zahteva specializiran transport, pretovorne manipulacije in opremo.
Nevarne snovi:
Nevarne snovi, ki se pretovarjajo na terminalu, so v različnih agregatnih stanjih in se delijo na lahko vnetljive snovi (bombaž) in razne snovi za nadaljnjo uporabo (kisline in topila). Pakirane so v različnih embalažah (vreče, sodi ali kovinski kontejnerji).
Pomožni material:
K pomožnemu materialu spadajo materiali, ki prispejo na terminal s tovorom oziroma so namenjeni za nadaljnjo uporabo pri pretovoru tovora. V to skupino spadajo najrazličnejše lesene ali jeklene podloge, palete, trakovi za pričvrščevanje, pokrovi, cerade in druga zaščitna oprema.
Tovor na paletah:
Na paletah se pretovarja tovor, ki je predhodno pakiran v kartonih, zvitkih ali vrečah. Tovor je na paleto pričvrščen s povezovalnimi trakovi ali zaščitno folijo.
Tovor v balah:
V balah se pretovarja predvsem papir, celulozno pulpo, začimbe in tekstil.
Tovor v sodih:
Na terminalu se v sodih pretovarja predvsem topila, barve in olja.
19 Omenjeno blago se pretovarja na različnih razdaljah in z različnimi prevoznimi sredstvi:
ladjami, vagoni, tovornjaki in kontejnerji. Poleg omenjenih pretovornih manipulacij na PC Generalni tovori izvajajo tudi dodatna dela na tovoru, kot so na primer paletiranje, ovijanje palet, sušenje, zaščita lesa in sanacija kave.
Vsi procesi pretovarjanja in skladiščenja generalnih tovorov so predpisani z vnajprej določenimi fazami načrtovanja, izvajanja in nadzora posamezne manipulacije oziroma storitve.
Udeleženci, ki sodelujejo pri storitvah, so odgovorni za kakovosten pretovor, skladiščenje in druge storitve z blagom, upoštevanje pravil varnega dela in za ustrezno ravnanje z okoljem.
Vse storitve pretovora in skladiščenja se izvajajo na osnovi predpisanih navodil in tehnoloških postopkov, s katerimi so seznanjeni vsi zaposleni. Med izvajanjem manipulacij morajo zaposleni delovati v skladu s predpisi, predvsem pa preventivno, da lahko preprečijo dogodke, ki bi povzročili škodo na tovoru ali v okolju in ogrožali zaposlene.
Glede na veliko raznolikost blagovnih skupin generalnih tovorov in specifičnih zahtev manipulacij in skladiščenja blaga so v nadaljnjih poglavjih opisane ključne blagovne skupine.
3.1. ŽELEZNI IZDELKI IN POLIZDELKI
Ključni železni izdelki in polizdelki, ki se pretovarjajo na PC Generalni tovori, imajo obliko pločevine v kolutih (tudi koils, angl. coil), ki jo je mogoče razdeliti na dve glavni skupini (Luka Koper, Manipulacija jeklenih kolutov, 2018):
₋ toplo valjano pločevino v kolutih, ki je kot polizdelek namenjena nadaljnji obdelavi in predelavi (teža posameznega tovorka v razponu od 15 do 30 ton) in
₋ hladno valjano pločevino v kolutih, ki je kot končni izdelek uporabljana predvsem v avtomobilski industriji (teža posameznega tovorka v razponu od 3 do 30 ton).
Pločevina, ki prihaja v Luko Koper, se preklada med različnimi transportnimi sredstvi (ladje, vagoni, tovornjaki in kontejnerji) in je lahko med prevozom naložena pokončno (odprtina koluta je v navpični smeri) ali leže (odprtina koluta je v vodoravni smeri). Pločevina v ležečem položaju je na vozilo oziroma kontejnersko enoto nameščena v prečni ali vzdolžni smeri glede na smer vožnje. Manipulacije pločevine v kolutih je mogoče izvesti z uporabo dvigal (ladijsko,
20 obalno ali avtodvigalo) in viličarjev. Za pretovor z dvigalom je treba na kavelj dvigala namestiti ustrezno orodje (Luka Koper, Manipulacija jeklenih kolutov, 2018):
₋ prijemalo za pokončno prijemanje (klešče),
₋ prijemalo za leže postavljene kolute,
₋ C-kljuko,
₋ sintetične pasove,
₋ jeklene pasove ali
₋ verige.
V večini primerov se pločevino v kolutih pretovarja s prijemali (s kleščami za navpični dvig) ali C-kljuko in sintetičnimi pasovi. Izjemoma je dovoljena uporaba jeklenih pletenic ali verige (le pri toplo valjani pločevini). Pri uporabi pasu ali verige je treba te na pregibih zavarovati z gumo med obešalom in robom tovora, da se ne poškodujejo ali odrgnejo. Z verigo je dovoljeno pretovarjati le debelejšo pločevino, ki ni tako občutljiva za poškodbe med pretovorom. Takšen pretovor je dovoljen tudi v primerih, ko uporabo navedene opreme potrdi naročnik.
Pretovorne manipulacije lahko potekajo v smeri ladja – skladišče – vozilo/vagon in obratno ter kontejner – skladišče – vozilo/vagon in obratno. Zaradi lažjih, varnejših in hitrejših manipulacij je tovor na transportnih sredstvih ali v skladiščih navadno naložen leže. Na vozilih je lahko tovor zložen vzdolžno ali prečno glede na smer vožnje.
Manipulacije so praviloma izvedene z viličarjem, na katerega je nameščen trn, namenjen varnemu rokovanju s pločevino v kolutih. Za nakladanje na transportna sredstva s strani se uporablja namenske nastavke za vilice, ki omogočajo nameščanje tovora vzdolžno glede na smer vožnje. Transportna sredstva morajo biti opremljena z jeklenimi podlogami ali utori, ki preprečujejo premike tovorka med vožnjo. Če je zaradi različnih omejitev delo z viličarjem onemogočeno, se lahko tovor preklada z dvigalom, ki je tudi glavno orodje za vse ladijske manipulacije. V tem primeru je treba uporabiti dvižno opremo ustrezne nosilnosti.
Tovor, ki je naložen pokončno, je mogoče prekladati le z dvigalom, na katerega je obešeno prijemalo za vpetje tovora. Ker se tovor na ladjo naklada samo leže, ga je pred odložitvijo v ladijsko skladišče treba obrniti za 90°. Pri vpenjanju tovorka s prijemali je pozornost treba nameniti pravilni namestitvi prijemala. Pravilno vpet in nameščen tovor dvigalist po znaku signalista previdno prenese na obračalno mizo, ki tovor zavrti za 90° in ga postavi v ležeči
21 položaj. Viličarist sname tovor z obračalne mize in ga prenese v skladišče ali odloži na vozilo.
Odlaganje tovora mora biti opravljeno previdno in počasi, da se ne poškoduje. Po opravljenih manipulacijah delavci s tovora snamejo vso prekladalno opremo in jo pospravijo na za to namenjeno mesto.
Pločevino se znotraj Luke Koper prevaža le od prostora za manipulacije do prostora za skladiščenja tovora in obratno. Tovor se prevaža na namenskih terminalskih prikolicah, na katerih so nameščene sedlaste podloge in hkrati lahko prevažajo 5 tovorkov v skupni teži do 65 ton. Voznik vlečnega vozila mora previdno upravljati s prevoznim sredstvom in vožnjo prilagoditi razmeram na poti. Upoštevati je treba nosilnost prikolice in preprečiti sunkovita speljevanja in zaviranja. Viličarist mora zagotoviti, da naložen tovor ne presega dovoljene nosilnosti in da je prikolica enakomerno obremenjena. Tovor je treba na prikolico začeti nalagati s sprednje strani glede na smer vožnje in končati na zadnjem delu.
Kolute pločevine se skladišči na tleh, in sicer na odprtih skladiščnih površinah, pod nadstreški ali v zaprtih skladiščih, odvisno od lastnosti tovora in zahtev naročnika. Ves tovor je treba primerno podložiti z lesenimi zagozdami, ki preprečujejo nenadzorovano premikanje tovorkov.
Posebej občutljive kolute pločevine je treba podložiti z lesenimi podlogami ali gumami.
Posebno pozornost se posveča največji dopustni obremenitvi talnih površin. Manjše kolute pločevine je dovoljeno skladiščiti v višino, težje pa v ustreznih razmakih, s čimer je dosežena manjša obremenitev tal.
Naslednja pomembna skupina železnih izdelkov, ki se pretovarjajo in skladiščijo na terminalu, so tirnice. Tirnice so kovinski elementi, ki se uporabljajo pri graditvi železniških prog. Na terminal so pripeljane z vagoni. Običajne dolžine tirnic, ki jih pretovarjajo v Luki Koper, so 18 m, 25 m in 36 m. Pretovorne manipulacije tirnic izvajajo na dveh lokacijah v bližini obale, skladiščene pa so na odprtih površinah neposredno v zaledju priveznih mest. Najpogosteje se izvajajo manipulacije posameznih tirnic, zelo redko pa manipulacije tirnic v vezih. Glede na tip tirnic in vrsto povezave se za njihovo zapenjanje uporablja več vrst klešč. Za razkladanje z vagonov se lahko uporabi viličar, dvigalo ali kontejnerski manipulator. Ne glede na uporabljeno tehnologijo je pomembno, da so tirnice pri prenosu v težišču, saj se je le tako mogoče izogniti nagibanju in nato zdrsu tovora. Ob uporabi kontejnerskega manipulatorja se na prijemalo namesti dvižno opremo za zapenjanje tirnic. Vožnja in prenos tirnic morata biti umirjena, brez naglih pospeševanj in zaviranj. Med skladiščenjem morajo biti ustrezno
22 podložene in zložene na ravni površini. Vsaka posamezna vrsta tirnic je podložena z lesenimi podlogami iste višine, ki so zložene natančno ena nad drugo. Nepravilna namestitev podlog lahko privede do deformacije in poškodbe tirnic. Za njihov prenos v ladijsko skladišče se uporabljajo avtodvigala, ki se obračajo okoli svoje osi. Pred začetkom manipulacij zaposleni na tirnice zapnejo ustrezno dvižno opremo, dvigalist previdno prenese tovor v ladijsko skladišče in ga odloži na predvideno mesto. Delavci odpnejo dvižno opremo in poravnajo tirnice.
3.2. LES
Za Luko Koper so značilne ugodne podnebne razmere, ki omogočajo vzpostavitev konkurenčne prednosti pri pretovoru lesa pred ostalimi severnojadranskimi pristanišči.
Omogočajo namreč idealne pogoje za naravno sušenje lesa v pristanišču in posledično boljšo kakovost lesa. Pri povečevanju količine pretovora lesa pomembno vlogo igra strokovna usposobljenost zaposlenih na Terminalu lesa. Poleg pretovora in sušenja lesa na terminalu omogočajo široko ponudbo dodatnih storitev, da les dodatno obdelajo, pakirajo, markirajo in sortirajo. Dodatne storitve, ki jih ponujajo na terminalu, so:
₋ letvičenje, paketiranje, vezanje in čeljenje lesa,
₋ označevanje lesa,
₋ sortiranje in pakiranje,
₋ zaščita lesa pred plesnijo in škodljivci,
₋ sušenje lesa v sušilnici ter
₋ polnjenje in praznjenje kontejnerjev.
Poleg prej naštetih dodatnih storitev na terminalu izvajajo tudi barvanje čel paketov lesa, kar služi predvsem za označevanje naročil, varovanje pred vremenskimi vplivi, preprečevanje pojava lesnih gob in za druge zahteve lastnika tovora. Barvanje lesa se lahko izvaja le v odprtih ali nadkritih skladiščih. Terminal v okviru svoje dejavnosti organizira tudi obdelavo in predelavo rezanega lesa na namenskih obdelovalnih in transportnih linijah. Za namene nadaljnjega skladiščenja, transporta in uporabe rezanega lesa v industriji, gradbeništvu ali za druge namene naročniki zahtevajo ustrezno oblikovane in trdno pakirane pakete lesa, kar je mogoče doseči na liniji za čeljeje in vezanje.
23 Terminal je opremljen z odprtimi in pokritimi površinami, v katerih skladiščijo rezan les oziroma pakete lesa. Skladišča so namenska za posamezno vrsto in kakovost lesa. Les v Luko Koper prihaja z vagoni ali tovornjaki in se po razkladnju skladišči v nadkritih oziroma odprtih skladiščnih površinah.
Prevoz paketov lesa od skladišča do ladje in obratno se izvaja z uporabo viličarja in prikolice z vlečnim vozilom oziroma traktorjem. Viličarist zajame pakete v skladovnici lesa in jih zlaga na prikolico. Manipulacije in nakladanje na viličar in/ali prikolico so pogojeni z nosilnostjo izbrane manipulacijske opreme. Pred uporabo transportne prikolice se mora voznik prepričati o brezhibnosti prikolice. Manjše pakete je mogoče nalagati po dva hkrati, večje pa le po enega.
Običajne mere paketov so: za velik paket 120 cm x 120 cm x 300/400 cm, za manjši paket pa 120 cm x 60 cm x 300/400 cm. Ob nalaganju dveh paketov lesa je nujna uporaba vilic z nastavki, na katere se paketi lesa naslonijo in se ne morejo prevrniti. Zaradi varnosti pri rokovanju z lesenimi paketi se manipulacije izvajajo na ravni podlagi, prikolica pa mora biti naložena tako, da je teža razporejena enakomerno po celotni površini. Višji kot so paketi lesa na prikolicah, večja je nevarnost prevrnitve tovora, zato mora voznik vlečnega vozila vožnjo izvajati enakomerno in brez nepredvidljivih zaviranj ali pospeševanj. Vožnja mora biti prilagojena razmeram na cesti (neravnine, spolzka ali mokra podlaga, ustrezna zavorna pot, prečkanje tirov in promet). V primeru grbin je treba pakete ustrezno zavarovati, da se ne poškodujejo. Na obali voznik odklopi napolnjeno vlečno vozilo, priklopi prazno in se odpelje nazaj v skladišče. Število vlečnih vozil je pogojeno z razdaljo od skladišča do ladje in s hitrostjo nakladanja lesa. Voznik viličarja razloži les iz prikolice na obalo v neposredni bližini ladijskega skladišča. Nakladanje paketov lesa na ladjo poteka z uporabo bremenskega okvirja in bremenskih pasov. Bremenski pas je oblikovan tako, da omogoča zajem največ štirih velikih paketov ali osmih manjših. Delavec na pakete natakne bremenski trak in ga vpne na bremenski okvir. Zaradi varnosti pri manipulacijah morajo biti trakovi nameščeni na obeh straneh paketov, vsaj 10 cm od roba. Bremenski pasovi morajo po celotni širini sesti v notranjost kavlja na okviru, saj se v nasprotnem primeru poškodujejo. Pred začetkom nakladanja v ladijsko skladišče je treba preveriti uravnoteženost vpetih paketov, in sicer tako, da dvigalist pakete dvigne toliko, da se pasovi napnejo, s čimer preveri vedenje tovorne enote (da bi se izognili nenadzorovanim nihanjem tovorka). Sledi prenos paketov lesa z dvigalom v ladijsko skladišče.
Delavci v ladijskem skladišču počasi usmerjajo vpete pakete na mesto odlaganja, obloženo s podlogami, na katere dvigalist odloži pakete. Med dviganjem in spuščanjem paketov in bremenskega okvirja se morajo delavci zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja viseče breme,
24 umakniti na varno. Bremenske pasove delavci v ladijskem skladišču odpnejo z dvigala in jih pustijo na paketih lesa, saj so namenjeni nadaljnjim manipulacijam v luki iztovora. Pri odlaganju je treba paziti, da bremenski pasovi ne naležejo na podloge, saj obstaja nevarnost dodatnih obremenitev in poškodb traku. Razkladanje paketov lesa z ladje poteka v obratnem vrstnem redu. V obeh primerih je treba ladijsko skladišče polniti oziroma prazniti enakomerno, da se prepreči rušenje tovora.
Za razklad lesa z vagonov se uporablja viličar, ki zajame pakete v skladu s predpisano nosilnostjo in jih odpelje do skladovnice ter odloži na lesene podloge. V primeru daljše razdalje med vagonom in skladiščem se lahko uporablja vlečno vozilo s prikolico. Postopek nakladanja in razkladanja lesa s prikolice oziroma na njo je pogojen z največjo mogočo obremenitvijo opreme in poteka skladno s postopkom, opisanim v začetku prejšnjega odstavka. Po končanem delu morajo delavci pospraviti in počistiti delovišče, opraviti pregled uporabljene manipulacijske opreme ter sredstev in jih pospraviti na ustrezno mesto oziroma v skladišče opreme.
3.3. PAPIR IN CELULOZA
Papir lahko definiramo kot izdelek, narejen v papirni industriji, ki je pridobljen iz surovine lesa, celuloze, recikliranega papirja ali tekstilnih vlaken. Pretovarja se na paletah ali v zvitkih, kot polizdelek (za nadaljnjo predelavo v embalažo in druge izdelke) ali kot končen produkt (časopisni ali beli papir). Postopek pridobivanja papirja se začne z mletjem lesa, ki se mu postopno dodaja vodo, dokler ne nastane papirna kaša ali pulpa oziroma celuloza. Pulpi se doda najrazličnejša barvila in polnila. Zaradi velike vsebnosti vode je pulpa mokra, zato jo je treba posušiti na mrežastem tekočem traku, nato pot nadaljuje med vročimi valji, kjer se zravna in osuši. Osušena pulpa je primerna za nadaljnjo obdelavo in druge postopke. Na koncu tekočega traku se papir lahko navija v velike zvitke ali pa se ga prenese v papirnice za nadaljnjo obdelavo (Šverko, Optimizacija tehnoloških postopkov na Terminalu generalnih tovorov, 2007).
Glede na način uporabe ločimo mehke zvitke ali role papirja, trde zvitke ali role papirja in papir na paletah različnih debelin. Tovor se lahko pretovarja na lesenih paletah različnih velikosti.
Za varno izvajanje pretovornih manipulacij je papir pričvrščen s trakovi in ovit z zaščitno folijo. Zvitki papirja, ki prihajajo v Luko Koper, so predvsem polizdelki različnih velikosti in
25 tež, ki so namenjeni nadaljnji predelavi. Za manipulacije papirja na terminalu se uporabljajo predvsem viličarji. Če je papir v zvitku, mora biti na viličar nameščeno posebno prijemalo.
Papir in papirne zvitke je treba skladiščiti na suhem, torej v zaprtem skladišču, saj so zelo občutljivi na vremenske pojave, kot so na primer vlaga in padavine. Vse manipulacije se izvajajo v zaprtih skladiščih, opremljenih z nadstrešnicami, kjer je nakladanje in razkladanje mogoče v vseh vremenskih razmerah. Palete papirja se lahko zlagajo do največ štiri v višino, kar zagotavlja varno skladiščenje, manipulacije in nadaljnji transport. Vsa transportna sredstva in pretovorna oprema morajo biti ustrezno servisirana in čista, da se prepreči morebitne poškodbe tovora. Zaradi nepravilnega ravnanja s papirjem lahko na tovoru nastanejo mehanske poškodbe, kot so udarci, vdolbine ali raztrganine.
Papir na terminal prispe z vagoni in tovornjaki, odprema pa je po večini kontejnerska (polnjenje kontejnerjev s papirjem, angl. stuffing). Na terminalu dnevno v poprečju razložijo dva vlaka papirja in od 30 do 40 tovornjakov, s papirjem pa napolnijo od 100 do 150 kontejnerjev. Papir je lahko naložen vodoravno ali navpično. V praksi se pogosteje uporablja navpično ali stoječo lego papirja, pri kateri ravna ploskev zvitka leži na tleh transportnega sredstva. Papir, ki pa je pakiran na paletah, se prevaža navpično. Zvitki ali palete s papirjem morajo biti na transportnem sredstvu zloženi en ob drugem, prazne prostore pa je treba zapolniti z napihljivimi vrečami, ki preprečujejo premikanje tovora med transportom.
3.4. ŽIVE ŽIVALI
Žive živali na terminal dovažajo s tovornjaki, ki so po večini grajeni v dveh ali več ravneh, tako da se posamezni platoji lahko spustijo in omogočajo živalim vstop in izstop iz vozila. Pri vstopu se vozila zberejo na vstopni točki, kjer uredijo potrebno dokumentacijo. Po dovoljenju za razklad tovornjak vzvratno zapelje do klančine, namenjene razkladanju živine, in odpre zadnja vrata. Živina se požene v sprejemni predelek ob skladišču, kjer počaka na veterinarski pregled. V posameznem predelku je lahko le živina iz istega vozila. Z odpiranjem ustreznih vrat so živali umerjene v želen predelek ali neposredno na ladjo. Pomembno je, da so pri prečkanju zaprti in ustrezno zavarovani vsi izhodi iz koridorjev za živino, da ta ne pobegne.
Ob tem je dobro izbrati čim krajšo pot s čim manj krivinami. Pri razkladu živine se delavci lahko gibljejo le zunaj prostora, namenjenega gibanju živali. Prevoz in pretovor živalim predstavljata stres, zato se morajo vse manipulacije izvajati hitro in strokovno. Mučenje in
26 mešanje z drugimi živalmi je prepovedano. Hlevi so namenjeni počitku, krmljenju in napajanju živine.
Za nakladanje na ladjo je ob steno skladišča postavljen nepremičen koridor, namenjen prehodu živine na ladjo. Koridor za vodenje živali je sestavljen iz večjega števila izhodov, ki jih delavci po potrebi odpirajo in vodijo živino do ladijske odprtine. Med nepremičnim koridorjem in ladijsko odprtino se postavi premični koridor, sestavljen iz več odsekov, ki so med seboj ustrezno pričvrščeni in tako omogočajo dostop živini na ladjo.
Živina je navadno v skladišču od 24 do 48 ur, oskrbovana je z vodo in hrano. Vsi hlevi in predelki so postlani s slamo, pod katero je potresen pesek. Slamo se razvaža z nakladalcem iz priročnega skladišča, nato pa jo delavci ročno raztresejo. Voda se nataka v korita, nameščena na zunanji strani ograje. Živali se hrani s senom, ki ga delavci naložijo v krmilna korita. Če je žival poškodovana, jo je treba odstraniti iz hleva oz. predelka in izolirati. Odstranitev mora biti čim bolj mirna, da se ne vznemirijo še ostale živali. Žival je nato nameščena v predelek, ki je namenjen le poškodovanim živalim. Vsa uporabljena oprema mora biti po koncu delavnega postopka razkužena in skladiščena na ustreznem mestu.
Tovorna vozila se po izpraznitvi čisti na za to predvidenem mestu, in sicer na betonski ploščadi ob gnojišču. Najprej se z lopatami in strgali izvede grobo čiščenje odpadkov. Vsako vozilo mora biti pred izhodom iz terminala oprano in dezinficirano. Po vsakem končanem pretovoru na ladjo se opravi tudi čiščenje in dezinfekcijo hlevov.
3.5. HLAJENI TOVORI
Terminal hlajenih tovorov ima dolgoletne izkušnje na področju pretovora in skladiščenja raznovrstnega hitro pokvarljivega blaga. Pri pretovoru in skladiščenju hlajenega in hitro pokvarljivega blaga ima pomembno vlogo izkušen kader, ki razpolaga s sodobno opremo za izvedbo zanesljive in kakovostne storitve. Računalniško nadzorovana klimatizirana skladišča omogočajo uravnavanje temperature in vlažnosti ter upravljanje kroženja zraka v skladiščih.
Poleg transportnih manipulacij in skladiščenja na terminalu nudijo tudi tehtanje, sortiranje, zorenje, etiketiranje in pakiranje najrazličnejših hlajenih tovorov.
27 Na terminalu za hlajene tovore pretovarjajo in skladiščijo sadje, zelenjavo, zamrznjene izdelke, krompir in energijske pijače. Tovor je po večini pakiran na paletah. Za manipulacijo se uporabljajo izključno električni viličarji. Terminal je opremljen s sodobno zorilnico banan, kjer se izvaja proces zorenja. Gre za storitev, ki jo na PC Generalni tovori ponujajo že več let.
Zorenje banan je specifična storitev, ki se je je mogoče priučiti le s prenašanjem izkušenj, pridobljenih skozi čas. Zorenje banan je zelo natančna in nadzorovana storitev s specifičnimi merili.
Pri prevzemu blaga mora skladiščnik opraviti vhodni nadzor, ki vključuje merjenje temperature in vizualni pregled tovora. V primeru odstopanj neustrezno blago loči in takoj obvesti naročnika. Špediter je dolžan podati vsa ustrezna navodila glede temperature in predložiti vso zahtevano dokumentacijo pred pričetkom manipulacij.
3.6. PROJEKTNI TOVORI
Projektni tovor je termin, ki opredeljuje tovore visokih vrednosti, najrazličnejših oblik, velikosti in mas. Tovor ali oprema, ki je velika, težka ali zunaj določenih velikosti, zahteva specializiran transport, rokovanje in pretovorne manipulacije.
Zakaj moramo torej posvečati posebno pozornost varnosti pri rokovanju s projektnim tovorom?
Odgovor na to je preprost. Stroški, povezani s poškodbami ali izgubo projektnega tovora so lahko zelo veliki. Tveganja, ki se pojavijo med rokovanjem s projektnim tovorom, je mogoče zmanjšati le s skrbnim načrtovanjem celotnega pretovornega in prevoznega procesa. Med drugim je pomemben faktor izbira ustreznega manipulacijskega sredstva, saj lahko uporaba neprimerne pretovorne opreme, nenatančen načrt ali neustrezno pričvrščevanje tovora povzroči veliko škodo ali izgubo tovora. Pri načrtovanju pretovornega procesa je torej nujno skrbno načrtovanje tehnologije dela, po kateri se bo pretovor projektnega tovora izvajal, oblikovanje časovnega poteka pretovora in opredelitev morebitnih dodatnih varnostnih ukrepov.
Tovorna enota mora biti ne glede na velikost ustrezno zapakirana ali pokrita z zaščitno embalažo, da je zaščitena pred poškodbami. Kot je razvidno iz spodnje slike (Slika 3), morajo biti ključni podatki, kot so velikost, teža, težišče, pakirna lista, prejemnik in cilj tovora, označeni na vsaki strani tovorne enote, da so podatki jasno razvidni. Projektni tovor je lahko
28 pakiran tudi v trdem zunanjem zaščitnem ohišju (na primer v lesenem zaboju). Tovorna enota v notranjosti ohišja mora biti ustrezno zapakirana in pritrjena, ohišje pa mora v celoti pokrivati tovorno enoto in biti varno pritrjeno.
Vir: Avtorica, 2018.
Slika 3. Navedba ključnih podatkov na tovorni enoti.
Na ustreznih mestih projektnega tovora mora biti označenih več točk: kjer se tovor ustrezno pričvrsti, kjer se na tovorni enoti pritrdi pretovorno opremo za izvajanje manipulacij, kjer se nahaja težišče tovora in več drugih oznak. Te imajo namreč pomembno vlogo pri pretovornih manipulacijah in postopkih vpenjanja, odpenjanja in odlaganja tovornih enot na obali, v skladišču ali na transportnem sredstvu. Manipulacija lahko poteka od skladišča do ladje, tovornjaka, vagona in kontejnerja ali v obratni smeri, pa tudi neposredno med transportnimi sredstvi. Postopki so ne glede na smer manipulacije podobni in veljajo za nakladanje tovora na:
- prevozno sredstvo ali drugo predvideno skladiščno površino, - RO-RO ladje in
- kontejnerske ladje.
Zaradi večjih velikosti projektnega tovora se lahko tovorke dviga in premika s pomočjo enega dvigala ali avtodvigala, v kombinaciji dveh dvigal ali avtodvigal, v kombinaciji dvigala in
29 ladijskega dvigala ter dvigala in manipulatorja. Pred izvajanjem del je treba preveriti nosilnost dvigal, izbrati dvižno opremo in načine dela. Pri izvajanju manipulacije s tovornimi enotami večjih velikosti, tež ali vrednosti je nujno večje število sodelujočih in daljše časovno usklajevanje med tehnološko službo, operativo, komercialo, izbranimi prevozniki, naročniki dela in proizvajalci opreme, da je pristop k manipulacijam lažji in brez zapletov. Manipulacijo vodi odgovorna oseba, ki nadzoruje in povezuje vse udeležence delovnega procesa. To odgovornost ima navadno človek z veliko delovnimi izkušnjami na področju tehnologije dela s projektnimi tovori. Delovna skupina, ki je prisotna pri izvajanju manipulacij, je sestavljena iz delavcev, viličaristov, signalistov, dvigalistov, tehnologa in vodje delovnega procesa.
Odgovorna oseba oziroma vodja delovnega procesa pridobi vse podatke o tovoru, ki jih potrebuje za varno izvedbo manipulacije. Na podlagi pridobljenih podatkov izbere ustrezno dvižno opremo, ki ima ustrezno nosilnost in dolžino za manipulacijo. Pred vpetjem in začetkom manipulacije s tovorno enoto je treba opraviti še pregled dvižne opreme in se prepričati o njeni brezhibnosti. Šele po pregledu opreme se lahko začne manipulacija s projektnim tovorom. Pri manipulaciji, pri kateri je nujna uporaba viličarja ali dveh viličarjev v paru, morata viličarista voziti počasneje ter brez sunkovitih speljevanj in zaviranj. Zaradi velikosti tovorne enote so pogoste tudi težave s preglednostjo, zato mora biti poleg viličarja še signalist, ki signalizira ukaze vozniku viličarja. Delavci, ki sodelujejo pri manipulaciji s projektnim tovorom, morajo pred začetkom dvigovanja tovorne enote pridržati priveznice na predhodno označenem mestu, ki je določeno za dvigovanje tovorne enote. Naloga signalista je, da preveri, če je tovor pravilno vpet in če je kavelj dvigala nameščen v težišču tovora, nato tudi poda znak za začetek dvigovanja tovora. Zelo pomembno je, da je dvižna oprema v času manipulacije s tovorno enoto nameščena v težišču tovora, še posebej pri delu v utesnjenih in omejenih prostorih ter pri dvigovanju projektnega tovora s prevoznega sredstva. Delavec med počasnim dvigovanjem tovorne enote pridrži in zategne priveznico. Dvigalist tovorno enoto dvigne minimalno od tal in za trenutek počaka ter preveri njeno vedenje, s čimer se izogne nenadzorovanim nihanjem tovorka. Pri odlaganju tovorne enote velja obratni vrstni red. Pomembno je, da delavci odlagalno površino podložijo s primernim podlagalnim materialom (guma, lesene deske ali palete), ki ne poškoduje tovora. Ko je tovorna enota na predvidenem odlagalnem mestu, delavci previdno odstranijo dvižno opremo, ki jo pripravijo na vnovično vpenjanje druge tovorne enote ali jo odložijo na skladiščno mesto.
30 Z RO-RO ladjami se prevaža predvsem težji ali daljši projektni tovor, pri katerem je treba paziti na višino tovora, saj so ladijska skladišča (palube) RO-RO ladij nizka. Pred začetkom nakladanja projektnega tovora na RO-RO ladjo mora vodja delovnega procesa opraviti ogled ladje, navozne klančine, izbrati vrsto vlečnega vozila in prikolice. Pri izvajanju prekladalnih manipulacij na RO-RO ladje delovne operacije treba izvajati v skladu s tehnologijo nakladanja in razkladanja tovora po sistemu RO-RO.
Zaradi vplivov plimovanja in specifičnih konstrukcijskih lastnosti ladje mora vodja delovnega procesa izbrati najustreznejši način pretovora. Med prevozom tovora je treba zagotoviti še dodatnega signalista, ki signalizira vozniku vlečnega sredstva in obenem koordinira promet prek klančine. Projektni tovor, ki je naložen na ustrezno prikolico, se po prekladalni klančini na RO-RO ladjo prevaža z RO-RO terminalskim vlačilcem ali kamionskim vlačilcem. Pri vožnji po ladijski klančini je treba upoštevati pravilo, da ima prednost tisto vlečno vozilo, ki vozi naloženo prikolico. Za spremembo naklona navozne klančine se namesti dodatno izravnalno klančino ali uporabi material, s katerim se klančino podloži. Voznik RO-RO vlačilca pripelje prikolico s tovorno enoto v določeno ladijsko skladišče. Med prevozom mora biti tovor na prikolici ustrezno privezan, da se ne premakne oziroma prevrne. Na ustreznem ladijskem skladiščnem mestu se tovor preklada z viličarjem. Ko je tovorna enota nameščena, delavci ustrezno pritrdijo in zabeležijo njeno stanje. Razklad projektnega tovora z RO-RO ladje poteka v obratnem vrstnem redu.
Prevažanje projektnih tovorov s kontejnersko ladjo je mogoče le, če je tovorek naložen na kontejnerju z odprtimi stranicami oziroma na tako imenovanemu flat rack kontejnerju. Pred začetkom tovornih manipulacij je treba upoštevati pogoje, ki jih določa tehnološki postopek pretovarjanja polnih kontejnerjev na pomolu kontejnerskega terminala. Nalaganje projektnega tovora na flat rack kontejner navadno izvaja PC Generalni tovori. Ko je tovor naložen na kontejner, morajo biti stranice kontejnerja dvignjene in zavarovane proti premikom. Stranice so lahko spuščene le, če lastnosti projektnega tovora predstavljajo tehnološko omejitev in dolžina tovora presega dolžino kontejnerja. Ko je tovorna enota ustrezno pričvrščena, jo prepeljejo na kontejnerski terminal in z dvigalom naložijo na kontejnersko ladjo. Dvigovanje kontejnerja s projektnim tovorom je treba izvajati z dodatno previdnostjo, še posebej, kadar so stranice flat rack kontejnerja spuščene, saj tovor na kontejnerju vpliva na stabilnost pri prekladalnih manipulacijah. Ko je tovorna enota varno nameščena na predhodno določenem mestu, delavci previdno odstranijo verige dvigala, ustrezno pritrdijo kontejner in zabeležijo njeno stanje. Razklad projektnega tovora s kontejnerske ladje poteka v obratnem vrstnem redu.