R a z g l e d i
D e l o slovenskih speleologov od I. jugoslovanskega speleološkega kongresa v Postojni dalje
F r a n c e H a b e
D v e leti je že poteklo, o d k a r so se sestali na I. jugoslovanskem speleološkem kongresu vsi, ki jih vežejo na k r a s znanstveni in p r a k t i č n i cilji. Zdi se mi p o t r e b n o podati k r a t k o poročilo o delu slovenskih speleologov v tem razdobju.
T a k o so člani D r u š t v a za r a z i s k a v a n j e jam Slovenije v preko 100 ekskur- zijah raziskali in opisali okrog 80 jam. N a j v e č e k s k u r z i j je bilo posvečenih Prestranško-Slavinskemu R a v n i k u ob robu Pivške kotline, k j e r je bilo opisanih 49 jamskih objektov, večina bivših požiralnikov in vodnih jam. O b j a v a teh raziskav v okviru publikacije SAZU bo nov doprinos h končni razjasnitvi morfogeneze Pivške kotline, k a t e r e rešitev so že n a k a z a l i razni a v t o r j i po morfo- loški, arheološki in paleontološki strani. Pri vseh teh r a z i s k a v a h je z j a m a r j i n a j t e s n e j e sodeloval Inštitut za raziskovanje k r a s a v Postojni. Skupno delo p r e d s t a v l j a tudi raziskava j a m in spodmolov Sajevškega polja. У tem s e k t o r j u na južnem robu Pivške kotline je bilo n a j v e č p a ž n j e posvečene Markovemu spodmolu, vodni jami na s k r a j n e m južnem koncu tega malega polja, še posebej p a Vodni jami v Lozi n a Slavinskem Ravniku in Breznu v Čermelaški ogradi.
V vseh teh treh vodnih j a m a h k a ž e smer vodnega toka proti jugu, to je proti Reki in s tem proti J a d r a n s k e m u m o r j u .
Več e k s k u r z i j je bilo posvečenih tudi raziskovanju podzemlja med Vrhniko in Logatcem z namenom, d a se dopolnijo predvsem p o d a t k i in opis za do s e d a j že znane jame in brezna. P r a v t a k o so j a m a r j i začeli s podrobno speleološko obdelavo Križne jame in Logarčka, kar p a bo zahtevalo še več let v z t r a j - nega dela.
Po več letih premora so j a m a r j i zopet začeli z raziskovanjem Dolenjskega Krasa, k j e r so v Globodolu in okolici opisali večje število jam. Nič m a n j važno ni delo v breznih visokogorskega k r a s a na Malih podih pod Skuto, ki p a še ni končano.
Veliko naših slovenskih k r a š k i h problemov p a so j a m a r j i skušali rešiti v zvezi z raznimi slovenskimi p o d j e t j i in organizacijami, ki so neposredno zainteresirane na krasu. Tako so j a m a r j i po naročilu Geološkega zavoda LRS raziskali brezna zahodno od Čepovana z namenom, d a bi našli brezno, p r i m e r n o za preureditev v zračni jašek n a d vodnim predorom p r o j e k t i r a n e idrijsko-soške hidrocentrale.
J a m a r j i so tudi tesno sodelovali s Projektom za nizke in vodne g r a d n j e pri raziskavah za postojnski vodovod, pri opazovanju vodnega nivoja v b r u h a l n i k u Velika F u ž i n a p r i Postojni kot tudi p r i i z k o p a v a n j u J a m e p o d Kremenico p r i Postojni.
Zelo plodno je bilo tudi s k u p n o delo z Geološkim zavodom za izdajo k r a š k e karte v merilu 1:50.000. V tem z n a m e n j u je Inštitut za raziskovanje k r a s a raziskaval jame sežanskega s e k t o r j a n a p o d r o č j u Materija—Divača. Pri teh raziskavah je ponovno odkril že I t a l i j a n o m znano, p a ne publicirano Roško špiljo, ki leži v sistemu Škocjanskih jam, 40 m n a d Tominčevo jamo. Izkopa- v a n j a Sekcije za arheologijo SAZU v jeseni 1955. leta so pokazala, da predstavlja ta j a m a p r v o našo jamsko p o s t o j a n k o bronaste dobe in važno najdišče iz sloven- ske dobe. Ugotovljeno je bilo, da je bila jama v glavnem zatočišče prebivalcev spodnje Tominčeve jame, k a d a r je voda to preplavila.
343
R a z g l e d i
Tudi povezava z idrijskim muzejem je rodila lepe rezultate. Na idrijskem sektorju, k j e r je bila za časa Italije zabeležena le ena jama, je bilo raziskanih večje število morfološko zanimivih jam in brezen. Med drugim je bilo pri Jami v Klanah v dolini Kanomljice ugotovljeno k r i ž a n j e podzemskega toka s površin- skim tokom.
Na pobudo Zavoda Postojnske j a m e so j a m a r j i organizirali raziskovanje do 12 m globokega Pivškega sifona v Postojnski jami s pomočjo p o t a p l j a č e v iz Šibenika in Pule. Zal pa se do 16 k m pod steno segajoča razpoka t a k o zoži, da je n a d a l j n j e p r o d i r a n j e nemogoče. P r a v t a k o so j a m a r j i sodelovali tudi pri raziskavi ledenic in vodnih tokov v Rami v Bosni za potrebe t a m k a j š n j e hidro- centrale.
V povezavi z U p r a v o hidrometeorološke službe Slovenije in s tržaškimi j a m a r j i speleološke g r u p e »Carlo Debeljak« je bilo ponovno raziskano Habeč- kovo brezno na Crnovrški polici. B a r v a n j e končnega jezerca na dnu 336 m glo- bokega brezna je pokazalo na zvezo podzemeljskih voda na t e j polici z izviri v Podroteji ob gornji Idrijci. Nič m a n j zanimive niso bile raziskave n a Nikšič- kem polju v povezavi s člani Speleocluba iz Pariza in s srbskimi j a m a r j i na pobudo hidrocentrale G o r n j a Zeta v Nikšiću. S k o r a j 150 m globoki raziskani ponor Slivlje na s k r a j n e m južnem koncu p o l j a p r e d s t a v l j a enega n a j v e č j i h in morfološko najinteresantnejših ponorov na jugoslovanskem krasu.
Z obiski v t u j i n i so se slovenski speleologi seznanili z znanstvenimi do- gnanji inozemskih speleoloških raziskav. T a k o so člani Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni vršili terensko raziskovalno delo na ozemlju Tržaškega Krasa in se povezali s tržaškimi speleologi. Ciani D r u š t v a za raziskovanje j a m v L j u b - ljani in njegove podružnice v Postojni so d v a k r a t obiskali glavne avstrijske jame, spoznali metode avstrijskega speleološkega dela v raziskovanju visoko- gorskega krasa ter prisostvovali proslavi ustanovitve I. avstrijske j a m a r s k e organizacije. S p o t j o t a j n i k a društva j a m a r j e v v Anglijo so slovenski speleologi prvič prišli do lastnih p o t a p l j a š k i h oblek. T a k o je že p r e j ustanovljena potap- ljaška ekipa d r u š t v a začela z uspehom p r v a poskusna p o t a p l j a n j a n a izvirih Ljubljanice. Ustanovitev te ekipe pomeni za naša hidrološka r a z i s k a v a n j a n a krasu izredno mnogo, s a j so se do s e d a j vse naše raziskave ustavile ob nepre- hodnih sifonih.
Tudi ostala študijska potovanja, tako v Švico in njene jame, v Italijo na kongres italijanskih speleologov v Sardiniji, kot v Nemčijo na zborovanje nem- ških j a m a r j e v in v j a m e Švabske Albe, so prinesla pozitivne rezultate v štirih smereh: 1. poglobila oziroma vzpostavila so stike slovenskih j a m a r j e v z ino- zemskimi, 2. obogatila so naš pogled na nove metode jamskih raziskav, 3. pri- nesla so možnost z a m e n j a v e znanstvene in turistične speleološke l i t e r a t u r e in 4. odprla slovenskim speleologom dostop do sodelovanja v inozemskem speleo- loškem tisku.
Slovenska speleologija p a ni bila le strogo znanstvena. Poleg gospodarskih problemov, ki jih je reševala s k u p a j z gospodarskimi p o d j e t j i in ustanovami, je posvetila svoje delo tudi povezavi s turističnimi društvi. Tako so j a m a r j i pisali razne članke v speleoloških revijah, še posebej p a pomagali z nasveti in sodelovanjem pri ureditvi potov v Križni j a m i in pri problemu elektrifikacije Škocjanske jame. V z a d n j e m času so odkrili tudi nekatere nove jamske prostore v Postojnski jami.
344
R a z g l e d i
