Razgledi
p. e. d'une géographie »planificatrice«, »medicale«, »touristique«, »militaire« etc.
Au contraire, dans la plupart des cas il s'agit simplement d'une application pratique de toute la science géograpique vraiment moderne, englobant toutes les branches traditionnelles de la géographie ainsi que, dans une forte et remarquable mesure, les noveaux domaines des recherches limitrophes entre ces branches.
IV. MEDNARODNI SPELEOLOŠKI KONGRES Y JUGOSLAVIJI (Postojna — L j u b l j a n a — Dubrovnik, september 1965)
I v a n G a m s
Na III. mednarodnem speleološkem kongresu v Avstriji 1. 1961 j e bil z veliko večino glasov sprejet predlog jugoslovanske delegacije, n a j bo na- slednji kongres v Jugoslaviji. Glede na to je Jugoslovanska speleološka zveza poverila Društvu za raziskovanje jam Slovenije nalogo, da organizira kongres, in določila Organizacijski komite z akad. dr. G. Novakom kot predsednikom, dr. V Bohincem kot generalnimi s e k r e t a r j e m in dr. P. Habičem kot organiza- cijskim sekretarjem. Pri organizaciji j e sodelovala vrsta slovenskih speleolo- gov, geografov in drugih.
Po slovesni otvoritvi 12. septembra 1965 v n e k d a n j i Plesni, zdaj Kon- gresni dvorani Postojnske jame in po ogledu te jame se je v naslednjih treh dneh zvrstilo v šestih sekcijah v predavalnicah Filozofske fakultete v Ljub- ljani okoli 180 referatov. V sekciji za splošno fizično speleologijo jih je bilo 2Ì6, v sekciji za kraško hidrologijo 16, na skupnem zasedanju obeh teh sekcij 14, v sekciji za regionalno speleologijo 36, v biološki sekciji 44, v sekciji za paleontologijo in prehistorično speleologijo 15 in v sekciji za tehniko razisko- v a n j a jam, dokumentacijo in izrabo jam 25. Zadnji dan kongresa v Ljubljani, 16. septembra, je bilo plenarno zasedanje, posvečeno dopoldne spoznavanju jugoslovanskega krasa, popoldne pa organizacijskim vprašanjem. Znaten del programa so zavzemale ekskurzije. Pred kongresom so bile tri, dvodnevna v Križno jamo in v Dimnice, dve trodnevni pa v Julijske Alpe in čez Trnovski gozd na klasični Kras. Med predavanji v L j u b l j a n i so si kongresisti 15. sept, popoldne ogledali Taborsko jamo ali izvire Ljubljanice na Vrhniki. Po končanih zasedanjih v L j u b l j a n i pa se je začela ekskurzija po Dinarskem krasu, ki se je j e udeležilo d o Šibenika 166, do Cetinja in Dubrovnika pa 129 udeležencev.
Nemogoče je v tako k r a t k e m poročilu, kot je to, vrednotiti znanstveni doprinos kongresa k razvoju speleologije. Po splošnem prepričanju udeležen- cev znanstvena raven kongresov od II. kongresa v Italiji 1. 1957 nenehno raste in j e dosegla v Jugoslaviji n a j v i š j o stopnjo. Žal ne morem oceniti vrednosti referatov, prebranih v biološki in prazgodovinski sekciji, ki tudi sicer m a n j zadevajo geografijo. Za našo stroko so bili n a j b o l j zanimivi referati iz splošne fizične speleologije in iz regionalne speleologije. Njihva problematika ni bila ozko jamoslovna, temveč splošno krasoslovna in ni čuda, če so se tudi zdaj, tako kot pred leti v Avstriji, pojavili glasovi, da je treba speleološke kongrese preimenovati v krasoslovne. Na združenem zasedanju sekcij za splošno fizično speleologijo in kraško hidrologijo je bil prvi dan na sporedu kolokvij o kemičnih osnovah kraških procesov in o korozijski intenziteti, k a r so pred desetletjem spravili v ospredje zanimanja kraški geomorfologi v okviru zdaj razpuščene komisije za kraške pojave pri Mednarodni geografski zvezi. Tudi tu je bila raven p r e d a v a n j višja kot na p r e j š n j i h mednarodnih kongresih.
Ker j e večina referentov poročala le o izsledkih svojih meritev, se pričakovana diskusija ni razvila tako kot nekdaj, ko so poročali le o svojih domnevah in ugibanjih. Ko so kraški geomorfologi pred desetletjem sprožili diskusijo o tem, k j e na svetu j e korozija najintenzivnejša, je bilo videti, da je problem lahko rešljiv. Čim več pa je podrobnih meritev, tem več činiteljev izstopa v ospredje
1 7 6
Razgledi
poleg klime. P r e d n o bi pričeli s p r i m e r j a l n i m i meritvami k o r o z i j s k e intenzi- tete, bi bilo t r e b a izdelati enotno metodologijo. To skrb j e prevzela n a IV.
kongresu osnovana m e d n a r o d n a komisija za k o o r d i n a c i j o r a z i s k o v a n j a koro- zijske intenzitete, k i j i p r e d s e d u j e b r n s k i geograf dr. V. Panoš.
V sekciji za regionalno speleologijo se j e posebno poznala prisotnost delegatov iz SZ, k i so se prvič v v e č j e m številu (skupno 26) udeležili spele- ološkega kongresa. Čeprav j e z a d n j a leta izšlo v SZ obilo opisov k r a s a in jam, j e bil k r a s v SZ, o k a t e r e m so govorili številni referati, za številne udeležence o d k r i t j e . Zanimivi so bili r e f e r a t i o tropskem krasu, od k a t e r i h so n e k a t e r i dopolnili že poznane koncepcije, medtem k o sta dr. P a n o š in dr. Štelcl n a p r i m e r u Kube s k u š a l a ovreči m i š l j e n j e , da so t a m k a j š n j e mogote klimatsko pogojene. Po n j u n e m m i š l j e n j u so n a j v e č k r a t p e t r o g r a f s k o pogojene.
IV. speleološki kongres j e bil d o s l e j n a j v e č j i glede števila udeležencev
— zbral j e 344 delegatov iz 24 držav — in glede števila referatov. Ze z d a j — in še slabše b o p r i bodočih kongresih — se j e pokazalo, d a bo t r e b a omejiti d o s e d a n j o svobodo izbire o b r a v n a v a n e snovi in določiti o s r e d n j e teme. Orga- n i z a t o r j i IV. kongresa so skušali usmeriti program v to smer s priporočilom, navedenim v d r u g e m c i r k u l a r j u , n a j bodo r e f e r e n t i pozorni n a n a s l e d n j e teme: r a z v o j in morfologija j a m v različnih klimatih, intenzivnost k r a š k i h procesov, metode r a z i s k o v a n j a podzemeljskih vodnih zvez, mikrobiologija, j a m s k o r e š e v a n j e , zaščita j a m in drugih značilnih k r a š k i h pojavov, jamski turizem. Istemu n a m e n u so služili tudi p r o g r a m i r a n i simpoziji in kolokviji, ki so bili d o b r o obiskovani. Dali so d o b r e rezultate. N a n j i h j e bil s p r e j e t seznam standardnih znakov, ki j i h n a j speleologi v bodoče enotno u p o r a b l j a j o po vsem svetu p r i r i s a n j u načrtov. Na kolokviju o n a j d a l j š i h j a m a h in n a j - globljih breznih so izdelali seznam n a j d a l j š i h in n a j g l o b l j i h j a m (V tem seznamu zavzema n a j d a l j š a , 16 k m dolga P o s t o j n s k a j a m a , vedno n i ž j e mesto in bo k m a l u izpadla iz p r v e dvajsetorice). P r i č a k o v a n j ni izpolnil predvsem simpozij o j a m s k e m turizmu, k i n a j bi prispeval k s p o z n a v a n j u činiteljev te vrste turizma, d a l pregled turizma po vsem svetu in predočil javnosti potrebo po zaščiti jam. Izostalo j e n a m r e č p r e c e j poročil za poedine države, tudi za take, k i i m a j o p r e k o sto turističnih j a m (ZDA, F r a n c i j a ) . Toda s p r e j e t j e bil sklep, da j e t r e b a zastavljeno delo n a d a l j e v a t i s simpoziji n a kongresih in v času med n j i m i . D e l o te in drugih mednarodnih komisij, osnovanih ali obnov- ljenih n a IV. kongresu, bo v bodoče v e r j e t n o lažje, k e r j e bila 16. sept. 1965 v L j u b l j a n i osnovana Mednarodna speleološka zveza.
O deležu jugoslovanskih in slovenskih speleologov bi bilo treba napisati posebno poročilo. Ta delež j e bil viden pri z a s e d a n j u sekcij, k j e r so od Sloven- cev, če p r e z r e m o številne biologe in paleolitičarje, r e f e r i r a l i : P. Habič. Morfo- loški r a z v o j gorskega k r a š k e g a p r e d e l a v zahodni Sloveniji; F. Bidovec, Raziskovanje ojezeritev C e r k n i š k e g a j e z e r a ; L. Kerin, Hidrološki sistem k r a š k e r e k e L j u b l j a n i c e ; L. Petkovšek, Klimatski pogoji n a vhodu v jamo;
I. Gams, O činiteljih, ki določajo intenzivnost sedimentaci j e sige; I. Gams — M. Mouritzen, Morfološka k l a s i f i k a c i j a in p e t r o g r a f s k a sestava kapnikov v P o s t o j n s k i j a m i ; I. Gams, O korozijski intenziteti n a slovenskem krasu. Na p l e n a r n e m sestanku so od Slovencev r e f e r i r a l i V. Bohinec o raziskavi jugoslo- vanskega k r a s a in n j e n e m pomenu za r a z v o j speleologije, B. Sket o s t r u k t u r i in izvoru podzemeljske favne v Jugoslaviji, ter I. Gams o n e k a t e r i h speleo- loških značilnostih D i n a r s k e g a k r a s a .
O b priliki kongresa ali za same kongresiste so bile izdane številne p u b l i k a c i j e , k i bi same zaslužile posebno poročilo, k e r p o m e n i j o t r a j n o oboga- titev z n a n j a o jugoslovanskem k r a s u . Na petih straneh in v številnih jezikih so bili izdani novi turistično-strokovni opisi P r e d j a m e , P o s t o j n s k e jame, P i v k e j a m e in Č r n e jame, P l a n i n s k e jame, Vilenice ter Dimnice, C e r k n i š k e g a p o l j a in Rakovega Škocjana ter Križne jame. O r g a n i z a c i j s k i komite j e izdal v angleščini in francoščini 2Ó5 strani obsegajoči Vodnik po e k s k u r z i j i po D i n a r - skem k r a s u , k i obsega tudi p r e c e j k a r t in j a m s k i h načrtov. V ciklostilni tehniki j e izšel vodnik p o e k s k u r z i j i po klasičnem Krasu. D r u š t v o za razisko- v a n j e j a m Slovenije j e IV. kongresu posvetilo posebno številko glasila »Naše
12 Geografski vestnik 1 7 7
Razgledi
jame« s članki v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Na 124 straneh je podan geološki, geomorfološki, biološki, arheološki, speleološki in hidrološki pregled Dinarskega in delno vsega jugoslovanskega krasa. V reviji najdemo rezultate b a r v a n j podzemeljskih voda in pregled važnejših jam.
Čeprav j e večina kongresistov poznala nekatere naše kraške pojave iz učbenikov in iz raznih opisov, jim je IV. kongres omogočil ponovno o d k r i t j e Dinarskega krasa. Izredno je povečal zanimanje za naše k r a š k e pojave, zlasti jame in k r a š k a polja, obenem pa tudi za našo speleologijo in kraško geomor- fologijo, ki j o v znatni meri gojijo geografi.
Résnmé: I Ve Congrès International de Spéléologie en Yougoslavie (sept 1965).
M. Ivan G a m s présente un bref rapport sur le IVe Congrès Interna- tional de Spéléologie, tenue de 12 à 25 Septembre (y compris la grande excur- sion) en Yougoslavie (Postojna, Ljubljana, Dubrovnik).
MEDNARODNA KONFERENCA ZA METODE PROUČEVANJA IZRABE TAL V BUDIMPEŠTI IN MEDNARODNA AGRARNO-GEOGRAFSKA
KONFERENCA V HALLE-u v 1. 1964.
V l a d i m i r K l e m e n č i č
Naglo p r e u s m e r j a n j e agrarnega gospodarstva od naturalnega na bla- govno ter z n j i m povezana transformacija klasičnega agrarnega prostora — je dalo geografom zlasti po drugi svetovni vojni tako v Vzhodni kot v Zahodni Evropi pobudo za intenzivno proučevanje teh pojavov z najrazličnejših aspektov. To se je že tudi pokazalo na številnih mednarodnih in nacionalnih geografskih konferencah ter v revialnem tisku. V povojnih številkah Geograf- skega vestnika je veliko poročil o takih konferencah dal Ilešič.
Obe konferenci, o katerfh poročamo danes sta se vsebinsko dopolnjevali.
Na obeh so zastopali svoje dežele s k o r a j isti l j u d j e .
Mednarodno konferenco za metode proučevanja izrabe tal v B u d i m - p e š t i (maj 1964) je organiziral Geografski institut Madžarske Akademije znanosti in podkomisija za proučevanje izrabe zemlje za dežele Vzhodne in Srednje Evrope, ki je vključena v komisijo za izrabo tal Mednarodne geograf- ske unije. V podkomisijo so vključene Bolgarija, ČSSR. NDR, Jugoslavija, Madžarska, Poljska. Romunija in Sovjetska zveza. Predsednik podkomisije j e J. Kostrowicki iz Poljske, Jugoslavijo zastopata Ivo Crkvenčič in Vladimir Klemenčič.
Na programu konference v Budimpešti so bili referati o rezultatih k a r t i r a n j e izrabe zemlje v posameznih deželah. O rezultatih načrtno zasnovanih raziskovalnih akcij med Baltiškim, Jadranskim in Črnim morjem je poročal J. Kostrowicki. Od zadnje konference podkomisije, ki je bila 1. 1960 na Poljskem, so bila izvedena v okviru mešanih poljsko-bolgarskih, poljsko-čeho- slovaških in poljsko-jugoslovanskih ekip skupna proučevanja na Poljskem, v Bolgariji, Jugoslaviji, ČSSR in na Madžarskem. Rezultati tega dela so že tiskani v angleškem jeziku v publikaciji Geografskega Inštituta Poljske Aka- demije znanosti »Geographica Polonica«. O rezultatih k a r t i r a n j a izrabe zem- lje so poročali za Poljsko Wl. Biegajlo, za Madžarsko G. Enyedi, za Češko Hofman. za Slovaško K. Ivanlčka, za Jugoslavijo pa VI. Klemenčič. Poročila predstavnikov drugih dežel (za Sovjetsko zvezo Armand, za Bolgarijo Jorda- nov in za Romunijo Grumazescu) so se omejila pretežno na metode ocenje- v a n j a prirodnih in družbenih osnov za kmetijstvo. Roubitschek iz NDR je
1 7 8
