Na podlagi 491

(1)

тш/ mm/ L/ST

Izdaja Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo

Vojaški uradni list izhaja kot enotna izdaja v srbskohrvatskem jeziku, s podlistki v slovenskem in make-

donskem jeziku Odgovorni urednik

polkovnik Tomislav Radovanović

Petek, 15. marca 1985 BEOGRAD

ŠTEVILKA 9 LETO XXXIV

Uredništvo Vojaškega uradnega lista 11002 Beograd, Birčaninova 5/VII

Telefoni: 656-122 in 656-722, int: 22-383 in 22-341 Naročnina za leto 1985 znaša

1.200 dinarjev.

Žiro račun številka 60823-637-6548 pri službi družbenega knjigovodstva

Beograd 212.

Na podlagi 491. člena zakona o službi v oboroženih silah (Uradni list SFRJ, št. 7/85) predpisuje zvezni se- kretar za ljudsko obrambo

PRAVILNIK

O OSEBNIH DOHODKIH IN DRUGIH DENARNIH PREJEMKIH CIVILNIH OSEB V SLUŽBI V JUGO-

SLOVANSKI LJUDSKI ARMADI 1. SPLOŠNE DOLOČBE

dohodka na podlagi živega dela razvrščajo v 15 skupin delovnih mest in določi zanje število točk. Skupine delovnih mest in število točk se za vsako delovno mesto določijo z mirnodobno formacijo.

(2) Formacijska mesta, predvidena za aktivne vo- jaške osebe, na katera se razporejajo oziroma alternativno postavljajo civilne osebe glede na dela, ki se na njih opravljajo, se razvrstijo v skupine delovnih mest in zanje določi število točk s posebnim aktom, ki ga izda starešina organizacijske enote Zveznega sekreta- riata za ljudsko obrambo (v nadaljnjem besedilu:

ZSLO), pristojne za organizacijo in formacijo.

1. člen

Ta pravilnik predpisuje v skladu z zakonom o službi v oboroženih silah (v nadaljnjem besedilu: zakon): natančnejša merila za določanje osebnega dohodka in drugih denarnih prejemkov civilnih oseb v službi v Jugoslovanski ljudski armadi (v nadaljnjem besedilu: civilne osebe), razen civilnih oseb v službi v določenih vojaških ustanovah iz 504. člena zakona;

merila za izvajanje zakona, ki se nanašajo na ocenjevanje rezultatov dela, in nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo z dela ter merila za do- ločanje delovnih norm.

II. MERILA ZA DOLOČANJE OSEBNIH DOHODKOV CIVILNIH OSEB GLEDE NA OSEBNE DOHODKE

DELAVCEV 4. člen

Del osebnega dohodka na podlagi živega dela se civilni osebi določi v mejah okvirnega zneska (najma- njšega in največjega), določenega po srednjem znesku za skupino delovnih mest, v katero je uvrščeno delovno mesto, na katero je oseba postavljena oziroma razporejena.

2. člen

(1) Civilna oseba uveljavlja pod pogoji, ki jih do- loča zakon, pravico do dela osebnega dohodka na podlagi živega dela ter do povečanja tega dela dohodka

2a armadni dodatek in posebni dodatek, kot tudi pravico do dela osebnega dohodka na podlagi minulega

"sla, po merilih in na način, ki jih določa ta pravilnik.

(2) Civilna oseba uveljavlja po merilih in na na- čin, ki jih določa ta pravilnik, pravico tudi do drugih denarnih prejemkov, in sicer: do plačil (za dežurstvo v vojaški zdravstveni ustanovi in za službo v izrednih razmerah), denarne nagrade in odpravnine — pod pogoji, ki jih določa zakon — ter do nadomestila osebnega dohodka med zadržanostjo z dela — pod pogoji, določenimi s predpisom, ki velja za zavarovance — delavce v tistem kraju, kjer je v službi.

3. člen

(1) Delovna mesta, predvidena za civilne osebe (v nadaljnjem besedilu: delovna mesta), se glede na dela, se na njih opravljajo, za določitev dela osebnega

5. člen

(1) Okvirni zneski za skupine delovnih mest v vo- jaških enotah oziroma vojaških ustanovah \y nadaljnjem besedilu: enote — ustanove) v istem kraju ali širšem območju (v nadaljnjem besedilu: bazen) se do- ločijo takole:

1) razmerje med največjim okvirnim zneskom I. skupine delovnih mest in naj- manjšim okvirnim zneskom XV. skupine

delovnih mest — — — — — — — do 4,5 : 1;

2) razmerje med srednjim zneskom I.

skupine delovnih mest in srednjim zne-

skom XV. skupine delovnih mest — — do 3 : I, 3) razlika med srednjima zneskoma približno sosednih skupin delovnih mest — — — 80⁰/o.

(2) Srednji zneski za skupine delovnih mest po bazenih se v skladu s prvim odstavkom tega člena do- ločijo po povprečnem osebnem dohodku delavca, po- večanem ali zmanjšanem za razliko v kvalifikacijski strukturi delavcev in civilnih oseb, ter zmanjšanem za povprečen del osebnega dohodka na podlagi minulega dela in povprečen posebni dodatek.

(

(2)

Stran 306 — Številka 9 Petek, 15. marca 1985 (3) Okvirne zneske za skupine delovnih mest in

odstotek povečanja osebnih dohodkov civilnih oseb po splošnih gibanjih osebnih dohodkov v družbi, po bazenih, določi s posebnim aktom komandant armade, vojaškega pomorskega območja in korpusa, ki je neposredno podrejen ZSLO (v nadaljnjem besedilu: armade), za območje^/ Beograda (v nadaljnjem besedilu;

bazen Beograd) pa načelnik Personalne uprave ZSLO.

(4) Meje okvirnih zneskov za skupine delovnih mest po bazenih se določijo tako, da se srednji zneski, določeni za bazen, povečajo (največji okvirni znesek) oziroma zmanjšajo (najmanjši okvirni znesek) za 20^e/o.

6. člen

(1) Okvirni zneski, določeni po 5. členu tega pravilnika, se usklajujejo z osebnimi dohodki delavcev tako, da se povprečje osebnih dohodkov civilnih oseb, brez armadnega dodatka, določi po povprečju iz predhodnega polletja osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela ustrezne dejavnosti v bazenu, kjer je enota — ustanova.

(2) V bazenu, kjer se osebni dohodki ne spremlja- jo statistično po dejavnostih in kjer ni organizacij združenega dela, katerih dejavnost je ista kot dejavnost enot — ustanov, se povprečje osebnih dohodkov civilnih oseb, brez armadnega dodatka, določa po povprečju iz predhodnega polletja osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v gospodarstvu bazena.

(3) Ce povprečja osebnih dohodkov civilnih oseb v kakšni enoti — ustanovi ni mogoče določiti po pov- prečju osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela iz prvega in drugega odstavka tega člena, ker se v tej enoti — ustanovi opravljajo specifična dela v okviru te dejavnosti, se povprečje osebnih dohodkov civilnih oseb določi po povprečju osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v ustreznih organizacijah združenega dela v tej dejavnosti.

(4) Način določanja osebnih dohodkov civilnih oseb po enotah — ustanovah po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena določi armadni komandant, za bazen Beograd pa načelnik Personalne uprave ZSLO na predlog starešine, ki je pristojen za urejanje razmerij v službi civilnih oseb (v nadaljnjem besedilu: pristojni starešina).

(5) Pri določanju osebnih dohodkov po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se upošteva načrtovana rast osebnih dohodkov delavcev v ustreznem obdobju in znesek denarnih sredstev, odobrenih v načrtu nalog in financiranja Jugoslovanske ljudske armade Gv nadaljnjem besedilu: JLA). Za določitev osebnih dohodkov v okviru JLA (za armade in bazen Beograd) se denarna sredstva določijo s posebnim aktom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.

(6) Mesečni neto znesek osebnega dohodka civilne osebe za poln delovni čas, brez armadnega dodatka, ne sme biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka, ki se po zakonu, ki ureja delovna razmerja v socialistični republiki ali socialistični avtonomni pokrajini, izpla- čuje v občini, kateri pripada kraj, kjer je enota — ustanova, oziroma ne sme biti višji od zneska meseč- nega osebnega dohodka, določenega v družbenem do- govoru oziroma samoupravnem sporazumu, ki se uporablja v tem kraju.

7. člen

(1) Območje bazena na ozemlju armade, pripad- ,nost enote — ustanove določenemu bazenu (ne glede na podrejenost oziroma organizacijsko pripadnost) ter starešino, pristojnega za usklajevanje osebnih dohodkov civilnih oseb v bazenu (v nadaljnjem besedilu:

starešina bazena), določi s posebnim aktom armadni komandant.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, pripa- dajo enote — ustanove, ki so na območju mesta Beo- grada, bazenu Beograd, starešina bazena Beograd pa je po tem pravilniku načelnik Personalne uprave ZSLO.

(3) Starešina bazena pošilja enotam — ustanovam v bazenu okvirne zneske za skupine delovnih mest in odstotek povečanja osebnih dohodkov glede na splošno gibanje osebnih dohodkov v družbi, določene za bazen z aktom starešine iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.

8. člen

(1) Povprečje osebnih dohodkov civilnih oseb glede na povprečje osebnih dohodkov delavcev (prvi, drugi in tretji odstavek 6. člena) se izračuna na način, ki ga določi načelnik Personalne uprave ZSLO.

(2) Kvalifikacijska struktura (drugi odstavek 5.

člena) in ustrezna dejavnost (prvj, drugi in tretji odstavek 6. člena) se določita na način, ki ga uporablja Zvezni zavod za statistiko.

9. člen

(1) Ne glede na 5. člen tega pravilnika se za posa- mezne skupine delovnih mest ali za posamezna delovna mesta lahko določijo posebni okvirni zneski v mejah sredstev, odobrenih za osebne dohodke civilnih oseb, če je to nujno zaradi oteženih pogojev za popolnitev delovnega mesta oziroma pritegnitev oseb defi- citarnega poklica ali zaradi pomena, vrste in zahtev- nosti del in delovnih nalog, ki se opravljajo na delovnem mestu.

(2) Posebne okvirne zneske iz prvega odstavka tega člena določi na predlog starešine bazena armadni komandant, za bazen Beograd pa na predlog pristojnega starešine načelnik Personalne uprave ZSLO.

III. DOLOČANJE DELA OSEBNEGA DOHODKA NA PODLAGI ŽIVEGA DELA

1. Določanje dela osebnega dohodka po skupini delovnih mest in številu točk

10. člen

(1) Del osebnega dohodka na podlagi živega dela se določi po skupini delovnih mest in po številu točk, določenih za delovno mesto, na katero je civilna oseba postavljena, v višini najmanjšega okvirnega zneska za to skupino delovnih mest, povečanega za določeni odstotek glede na število točk.

(3)

Petek, 15. marca 1985 VOJAŠKI URADNI LIST Številka 9 — Stran 307 (2) Odstotek povečanja najmanjšega okvirnega zneska se določi po naslednji tabeli:

SKUPINE DELOVNIH MEST IN ŠTEVILO TOČK V RAZPONU nj C

a 3

■u U1 o IX

II. I III. I IV. V. VI.

I I

vil. : vin. I ix. ! x. ; xi

10 11 12 XII.

13

XIII.

14 XIV.

15 XV.

16

ca i a)

•"—J Д

a 'S -s Л g D.

,0SJ o Л > M л 3 o « ffl o. ao S Ql r=4 ASS.S S a C

■S B o 2 ra

^ M ^ to o O c c 17

4.

6.

8.

938 943

944 950

957 951

964 958

965 971

972 978

979 985

986 992

1000 993

879 i 820 884 I 825 885 891

892 898

899 905

906 912

913 919

920 926

927 933

934 937 826 832

833 839

840 846

847 853

854 860

861 867

868 874

875 878

761 j 702 766 1 707 767 773

774 780

781 787

794 788

801 795

802 808

809 815

816 819 708 714

721 715

722 728

729 735

736 742

743 749

750 756

757 760 643 648

649 655

656 662

663 669

670 676

677 683

684 690

691 697

698 701 584 589

590 596

597 603

604 610

611 617

618 624

625 631

632 638

639 642 525 530

531 537

538 544

545 551

552 558

559 565

566 572

573 579

580 583

466 ^ 407 471 412 472 478

479 485

486 492

493 499

500 506

507 513

514 520

521 524 413 419 420 426

427 433

434 440

441 447

448 454

455 461 462 465

348 353

354 360

361 367

368 374

375 381 382 388

389 395

396 402

403 406 294 289

295 301

302 308

309 315

316 322

323 329

330 336 337 343

344 347 235 230

242 236

243 249

250 256

263 257

264 270

271 277

278 284

285 288 171 176

177 183

184 190

191 197

204 198

205 211

212 218

225 219

226 229 165 170

1"/»

20/1

3V.

4"/»

5«/.

6°/.

TU

8'/o

11. člen

(1) Civilni osebi, ki se sprejme v službo brez delovnih izkušenj ali z delovno dobo, krajšo Qd predvi- dene v drugem odstavku tega člena, postavi pa se na delovno mesto, za katero je predvidena strokovna izobrazba; kvalificiranega ali visoko kvalificiranega delavca, srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba oziroma tretja ali višja stopnja strokovne izobrazbe, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela, ki je določen v 10. členu tega pravilnika, zmanjša za 8^e/o.

(2) Oseba \z prvega odstavka tega člena, za katero

ni Predpisano opravljanje ustreznega izpita, pridobi Pravico do dela osebnega dohodka v znesku, določe- nem v 10. členu tega pravilnika, če so njeni rezultati dela v Obdobju, predvidenem v tem odstavku, števši od dneva sprejema v službo, ocenjeni z oceno »dobro«

ali z višjo oceno, in sicer:

— po 12 mesecih — če je postavljena ali razporejena na delovno mesto, za katero je predvidena višja ali visoka strokovna izobrazba, oziroma VI/1 ali višja stopnja strokovne izobrazbe;

— po 6 mesecih — če je postavljena ali razporejena na delovno mesto, za katero je predviden kvalificirani ali visoko kvalificirani delavec, srednja strokovna izobrazba oziroma III., IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe.

(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena, za katero je predpisano, da opravlja ustrezen izpit, pridobi pravico do dela osebnega dohodka v znesku, določenem v 10. členu tega pravilnika, z dnem, ko izdela izpit, če so njeni rezultati dela v obdobju iz drugega odstavka tega člena, števši od dneva sprejema v službo, ocenjeni z oceno »dobro« ali višjo.

(4)

Stran 308 — številka 9 VOJAŠKI URADNI LIST Petek, 15. marca 1985 (4) Vojaškemu štipendistu, ki se po prvem odstav-

ku 304. člena zakona po končani visoki šoli oziroma fakulteti sprejme v službo za določen čas kot civilna oseba, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela, če je končal višjo šolo, določi v višini najmanjšega okvirnega zneska, določenega za VII. skupino delovnih mest, če pa je končal fakulteto — v višini naj- manjšega okvirnega zneska, določenega za V. skupino delovnih mest.

12. člen

(1) Civilni osebi, ki je bila sprejeta v službo z več delovnih izkušenj, kot je predvideno v drugem odstavku II. člena tega pravilnika, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi po 10. členu tega pravilnika in poveča za P/o za vsako leto pokojninske dobe, določene do dneva sprejema v službo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za- varovancev — delavcev (v nadaljnjem besedilu: pokojninska doba).

(2) Osebi iz prvega odstavka tega člena, za katero je predpisano, da opravlja ustrezni izpit, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi po tretjem odstavku 11. člena tega pravilnika.

13. člen

(1) Civilni osebi — priznanemu strokovnjaku iz petega odstavka 456. člena zakona se del osebnega dohodka na ftodlagi živega dela lahko določi glede na pomen, vrsto in zahtevnost del in delovnih nalog, ki se opravljajo na delovnem mestu, ne glede na dolo- čeni okvirni znesek za skupino delovnih mest, v katero je uvrščeno delovno mesto, na katero se postavi, upoštevajoč višino osebnega dohodka, ki jo imajo ustrezni strokovnjaki v gospodarstvu bazena.

(2) Določitev dela osebnega dohodka po prvem odstavku tega člena odobri armadni komandant, v bazenu Beograd pa načelnik Personalne uprave ZSLO na podlagi obrazloženih predlogov pristojnih starešin.

2. Določanje dela osebnega dohodka po rezultatih, doseženih pri delu

14. člen

(1) Del osebnega dohodka na podlagi živega dela se poveča v tekočem letu za znesek, določen na podlagi ocene rezultatov dela, ki jih je civilna oseba dosegla v predhodnem letu, če je v omenjenem letu opravljala dela na tem delovnem mestu najmanj šest mesecev.

(2) Osebi iz prvega odstavka tega člena, ki je bila v predhodnem letu več kot šest mesecev na šolanju, izpopolnjevanju, zdravljenju ali bolezenskem dopustu, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela poveča na podlagi ocene rezultatov dela, ki jo je imela, dokler ni bila poslana na šolanje, izpopolnjevanje, zdravljenje ali bolezenski dopust.

15. člen

(1) Za povečanje dela osebnega dohodka na podlagi živega dela, se civilni osebi iz 14. člena tega pravilnika rezultati, doseženi pri delu, ocenjujejo na podlagi enotnih meril, in sicer:

1) kakovost opravljenih del in delovnih nalog;

2) rok opravljanja del in delovnih nalog;

3) količina opravljenih del in delovnih nalog.

(2) Opravljena dela in delovne naloge se po enotnih merilih iz prvega odstavka tega člena ocenjujejo

tako, da se za vsako merilo določi številčna ocena.

Vsota ocen se deli s tri in dobi povprečna številčna ocena po naslednji tabeli:

Enotna merila

Stopnja opravljenih del in delovnih nalog

Številčna ocena

1 2 3

Rok,vkateremsobiladelaKakovostopravljenihdel innalogeopravljeneindelovnihnalog

Dela in delovne naloge so bile opravljene tako, da rezultati dela niso upo-

rabni 1

Dela in delovne naloge so opravljeni tako, da je potrebna precejšnja dode- lava, da hi se rezultati dela lahko

uporabili 2

Dela in delovne naloge so opravljene tako, da je potrebna majhna dodela- va, da bi se rezultati dela lahko upo-

rabili 3

Dela in delovne naloge so opravljene

dobro 4

izredno dobro 5

z zelo veliko zamudo 1

z veliko zamudo 2

3 Dela in delovne naloge so opravljene z majhno zamudo

v načrtovanem roku 4

Dela in delovne naloge so opravljene pred načrtovanim rokom 5

Kakovostopravljenihdel1 indelovnihnalog

Opravljene? je do 600/o načrtovanih

del in delovnih nalog 1

Opravljeno je 610/o do 800/o načrtova- nih del in delovnih nalog 2 Opravljeno je 8I<)/o do dOf/o načrtova- nih del in delovnih nalog 3 Opravljeno je 91⁰/o do 99P/o načrtova- nih del in delovnih nalog 4 Opravljeno je lOOVo in več načrtova- nih del in delovnih nalog 5

16. člen

(1) Količina opravljenih del se ocenjuje po predpisanih delovnih normah, ki se uporabljajo za ocenjevanje rezultatov dela civilne osebe.

(2) Pri merjenju količine opravljenih del se po prvem odstavku tega člena celoten razpoložljiv delovni čas, za katerega se ocenjujejo rezultati dela, zmanjša za čas, ki ga je civilna oseba v zadevnem obdobju ob soglasju nadrejenega starešine porabila za opravljanje družbenopolitične aktivnosti zunaj delovnega mesta.

(3) Delovne norme iz prvega odstavka tega člena določijo starešine organizacijskih enot ZSLO za vsa delovna mesta v JLA, na katerih se opravljajo dela iz dejavnosti teh organizacijskih enot.

(4) Ce za opravljanje posameznih del delovnega mesta niso določene norme po tretjem odstavku tega

(5)

Petek, 15. marca 1985 Številka 9 — Stran 309 člena, pristojni starešina določi začasne delovne nor-

me za to delovno mesto in jih predloži starešini iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora določiti v šestih mesecih od dneva, ko je pristojni starešina poslal predlog.

17. člen

(1) Ne glede na 15. člen tega pravilnika lahko pristojni starešina odloči, da se na posameznih delovnih mestih ocenjuje samo kakovost in količina, če zaradi narave del, ki se opravljajo na posameznih delovnih mestih, ni potrebno pri ocenjevanju rezultatov dela civilne osebe oceniti rok izvršitve del, da bi se dobila povprečna ocena, se tedaj vsota številčnih ocen deli z dva.

(2) Stopnje opravljenih del in delovnih nalog ugo- tavlja po enotnih merilih v skladu z naravo dejavnosti enote — ustanove in z deli, ki jih civilna oseba opravlja, pristojni starešina.

(3) Ce narava dela, tehnologija ali organizacija dela terjajo, lahko pristojni starešina — zaradi popol- nejšega ocenjevanja rezultatov dela, določi eno od dodatnih meril, upoštevajoč: ustvarjalnost, pobudo, vzgojno-izobraževalne sposobnosti, samostojnost pri delu, sodelovanje, odnos do delovnih sredstev, prihran- ke, usposobljenost tudi za opravljanje del drugega delovnega mesta, inovacije in druge lastnosti, ki jih je civilna oseba pokazala. Dodatno merilo se razčleni na pet stopenj, za katere se določijo številčne ocene in zneski povečanja povprečne številčne ocene po naslednji tabeli:

| Dodatno merilo

Stopnje dodatnega merila

Števil- ocena čna

Znesek povečanja povprečne ocene

1 0,04 2

3

0,12 0,25 4 0,40.

5 0,67

18. člen

Rezultati dela civilne osebe v predhodnem letu se ocenjujejo v prvem trimesečju tekočega leta po 15., 16.

in 17. členu tega pravilnika. Ocena se da na podlagi evidenc o opravljenih delih in delovnih nalogah ter stalnega spremljanja in vpogledu v njihovo opravljanje.

19. člen

Ocena rezultatov dela civilne osebe za predhodno leto se določi glede na povprečno oceno, dobljeno na Podlagi enotnih meril iz 15. člena ali prvega odstavka 17. člena tega pravilnika, kateri se doda znesek pove- čanja povprečne ocene, dobljen na podlagi dodatnega berila, če je bilo uporabljeno, in sicer;

— od 1 do 1,50 — — — — »ne zadovoljuje«,

— od 1,51 do 2,50 — — — — — »zadovoljuje«,

— od 2,51 do 3,50 — — — — — — »dobro«,

— od 3,51 do 4,50 — — — — — »prav dobro«,

— od 4,5Д do 5 — — — — — — »odlično«.

20. člen

(1) Oceno rezultatov dela civilne osebe daje njen nadrejen starešina, ki je določen z aktom pristojnega starešine. Ce za ocenjevanje rezultatov dela civilne osebe ni določen prvi nadrejeni starešina, ocene ni mogoče dati, dokler se ne priskrbi mnenje tega stare- šine. Pri ocenjevanju rezultatov dela civilne osebe se na primeren način priskrbi in upošteva tudi mnenje sindikalne organizacije, ki ji oseba pripada. Pri ocenjevanju rezultatov dela civilne osebe, ki je bila pre- meščena v času ocenjevanja, se priskrbi mnenje sta- rešine enote — ustanove, iz katere je bila oseba pre- meščena.

(2) Kadrovski svet pristojnega starešine se seznani s postopkom ocenjevanja rezultatov dela vseh civilnih oseb, zlasti pa obravnava ocene civilnih oseb, katerih rezultati so bili ocenjeni z oceno »odlično« in »ne zadovoljuje«, o čemer da svoje mnenje pristojnemu sta- rešini. Pristojni starešina lahko spremeni oceno, ki jo je dal starešina, določen za ocenjevanje, če ugotovi, da ocena ni bila dana v skladu s tem pravilnikom.

(3) Ocena rezultatov dela se sporoči civilni osebi, ki se podpiše na seznamu civilnih oseb, katerih rezultati dela so bili ocenjeni. Seznam vsebuje: priimek in ime civilne osebe, naziv delovnega mesta, skupino delovnih mest, število točk, obdobje ocenjevanja, podat- ke o ocenah rezultatov dela, datum sporočitve ocene in podpis oseb'e, katere rezultati dela so bili ocenjeni.

Seznani izdela starešina, ki ocenjuje rezultate dela, potrdi pa ga pristojni starešina.

(4) Zoper oceno se lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je bila sporočena. O ugovoru odloča komisija, ki jo imenuje starešina, neposredno nadrejen starešini, ki je dal oceno, v 15 dneh po vložitvi ugo- vora. Odločitve o ugovorih se evidentirajo v zapisniku o delu komisije. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je eden predstavnik sindikalne organizacije, ki ji pripada civilna oseba. Člani komisije ne smejo biti osebe, ki so sodelovale pri ocenjevanju, zoper katero je vložen ugovor.

(5) Končna ocena rezultatov dela civilne osebe se evidentira na kartonu osebnega dohodka, ki se vodi po predpisih o evidencah o delu civilnih oseb.

21. člen

(1) Civilni osebi, katere rezultati dela so bili ocenjeni z oceno »dobro« ali z višjo oceno, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela, odvisno od oce-

ne rezultatov dela, poveča za ustrezni znesek.

(2) Civilni osebi, ki je na razpolagi ali ni razporejena, se glede na stopnjo angažiranosti pri opravljanju del poveča del osebnega dohodka na podlagi živega dela po prvem odstavku tega člena, in sicer po rezultatih dela, če so bili ocenjeni na način, ki ga predpisuje ta pravilnik. O oceni rezultatov dela osebe odloči pristojni starešina ob poprejšnjem soglasju armadnega komandanta ali komandanta vojnega letalstva in pro- tizračne obrambe, v ZSLO pa načelnika Generalštaba JLA, starešin sektorjev, namestnikov oziroma pomoč- nikov načelnika Generalštaba JLA in starešin samo- stojnih organizacijskih enot ZSLO.

22. člen

(1) Civilni osebi iz 21. člena tega pravilnika se po oceni rezultatov dela za predhodno leto del osebnega dohodka na podlagi živega dela iz decembra omenje- nega leta poveča od 1. januarja tekočega leta, in sicer:

1) osebi z oceno »odlično« — za 3e/o, 2) osebi z oceno »prav dobro« — za 2⁰/o, 3) osebi z oceno »dobro« — za lfl/o.

(6)

Stran 310 — Številka 9

i VOJAŠKI URADNI LIST Petek, 15. marca 1985

(2) Po prvem odstavku tega člena se del osebnega dohodka na podlagi živega dela povečava, dokler ne doseže najvišjega okvirnega zneska naslednje višje skupine delovnih mest.

(3) Civilni osebi, katere delovno mesto je uvrščeno v I. skupino delovnih mest, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela povečava po prvem odstavku tega člena do 80/o nad najvišjim okvirnim zneskom,

določenim za to skupino.

3. Določanje dela osebnega dohodka v posebnih primerih

23. člen

(1) Ce se za delovno mesto, na katero je civilna oseba postavljena oziroma razporejena, spremeni skupina delovnih mest ali število točk, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi po na novo do- ločeni skupim delovnih mest in številu točk.

(2) Civilna oseba, kateri je znesek dela osebnega dohodka, določen po prvem odstavku tega člena (na novo določeni znesek), nižji od zneska ustreznega dela osebnega dohodka, ki ga je dosegla, preden je bila spremenjena skupina delovnih mest ali število točk (doseženi znesek), obdrži doseženi znesek, dokler je to zanjo ugodnejše, pri čemer se ti zneski povečavajo, in sicer: na novo določeni znesek po 22. in 28. členu tega pravilnika, doseženi znesek pa po 22. členu in za 850/o zneska povečanja, določenega po 28. členu tega pravilnika. Zneski povečanja po 22. in 28. členu tega pravilnika se izračunajo po novem določenem znesku.

24. člen

(1) Civilni osebi, ki se da na razpolago ali ni razporejena, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi v znesku, ki ga je imela pred tem.

(2) Civilni osebi iz prvega odstavka tega člena se ob postavitvi na delovno mesto del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi po 26. členu tega pravilnika.

25. člen

(1) Civilni osebi — invalidu dela, ki se razporedi ali postavi na drugo delovno mesto, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela določi po drugem odstavku 460. člena zakona glede na delovno mesto, na katero je razporejena oziroma postavljena.

(2) Civilni osebi — invalidu dela, za katero bi bil znesek dela osebnega dohodka, določenega po prvem odstavku tega člena nižji od zneska, ki ga je prejemala, preden je nastopila invalidnost, pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini razlike med osebnim dohodkom, ki bi ga prejemala na delovnem mestu, na katerem je bila, dokler je nastopila invalidnost, in osebnega dohodka, določenega po nastopu invalidnosti. To nadomestilo se določi v skladu s predpisi, ki veljajo za zavarovance — delavce v kraju, kjer je ta oseba v službi.

(3) Določbe drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za civilno osebo — invalida dela, za katero bi bil na delovnem mestu, na katerem je bila do nastopa invalidnosti, del osebnega dohodka na podlagi živega dela nižji od zneska, ki bi ga prejemala na tem delovnem mestu, če ne bi bila nastopila invalidnost.

26. člen

(1) Civilni osebi, ki je bila na prošnjo premeščena v kraju službovanja ali zunaj njega, se del osebnega dohodka na podlagi živega dela, določen po 10. oziro-

ma 11. členu tega pravilnika, povečava glede na delovno mesto, na katero se premesti, za odstotke, dolo- čene na podlagi ocen rezultatov dela za vsako leto, prebito na prejšnjih delovnih mestih v JLA,

(2) Civilni osebi iz prvega odstavka tega člena se na podlagi pokojninske dobe, dosežene zunaj JLA, del osebnega dohodka, določen po 10. oziroma 11. členu tega pravilnika, povečava za 1% za vsako leto dobe.

4. Določanje dela osebnega dohodka v skladu s splošnimi gibanji osebnih dohodkov v družbi

27. člen

Del osebnega dohodka na podlagi živega dela se civilni osebi povečava v skladu s splošnimi gibanji osebnih dohodkov v družbi, v ustreznem znesku, odvisno od povečanja osebnih dohodkov, ki jih določijo starešine iz tretjega odstavka 5. člena in petega odstavka 6. člena tega pravilnika.

28. člen

(1) Znesek povečanja dela osebnega dohodka po 27. členu tega pravilnika se določi v istem odstotku za vse civilne osebe v enotah ■— ustanovah v bazenu, razen za civilne osebe iz drugega odstavka tega člena.

(2) Civilni osebi, katere rezultati dela za predhodno leto so bili ocenjeni z oceno »ne zadovoljuje«, se odstotek povečanja iz prvega odstavka tega člena zmanjša za 30/o. Del osebnega dohodka na podlagi ži- vega dela se lahko zmanjša največ do najmanjšega okvirnega zneska, določenega za naslednjo nižjo skupino delovnih mest, za delovno mesto, uvrščeno v XV.

skupino delovnih mest, pa do 80/o pod najmanjšim okvirnim zneskom te skupine.

(3) Zmanjšanje za 3⁰/o iz drugega odstavka tega člena se obračuna enkrat, ob prvem povečanju osebnih dohodkov v tekočem letu.

IV. DOLOČANJE ARMADNEGA DODATKA 29. člen

(1) Armadni dodatek se v skladu s 458. členom zakona določa glede na vrsto del in delovnih nalog, ki jih civilna oseba opravlja v enoti — ustanovi, in pogoje, pod katerimi se ta dela in delovne naloge opravljajo.

(2) Civilni osebi, razen osebi, ki je bila sprejeta v službo za določen čas za opravljanje del v tujini, pripada armadni dodatek, ki se določi po delu osebnega dohodka na podlagi živega dela, določenem po 10. do 28. členu tega pravilnika, in sicer:

1) v znesku S®/«) — če je bila postavljena ali razporejena na delovno mesto, na katerem se opravljajo administrativno-tehnična (razen daktilografskih), knji- žničarska, dokumentacijska, ekonomsko-finančna, kadrovsko-personalna, komercialna, korektorska, pravna, računovodska, redaktorska, tajniška, tehnično-urejevalska in uredniška dela ter dela v zvezi z vzdrže- vanjem snage in travnatih površin;

2) v znesku 10°/» — če je postavljena ali razporejena na delovno mesto, na katerem se opravljajo dela, ki niso navedena v 1. točki tega odstavka;

3) v znesku nad 100/o do 150/o — če je postavljena ali razporejena na delovno mesto iz 2. točke tega odstavka, na katerem se opravljajo znanstveno-razisko- valna dela, dela v zvezi z zdravljenjem ljudi, kripto- grafska in obveščavalno-varnostna dela, dela v zvezi z vzdrževanjem specialnih objektov za poveljevanje in sisteme za zvezo ter neposrednim vzdrževanjem obo- rožitve in bojne tehnike.

(7)

Petek, 15. marca 1985 VOJAŠKI URADNI LIST Številka 9 — Stran 311 (3) Zneske armadnega dodatka za civilne osebe iz

3. točke drugega odstavka tega člena odobravajo glede na pogoje, pod katerimi se dela opravljajo (vaje, ta- borjenje, dežurstva, delo, daljše od polnega delovnega časa, in druge obveznosti iz drugega odstavka 463.

člena zakona), na predlog pristojnega starešine — sta- rešine iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika s soglasjem načelnika Personalne uprave ZSLO.

30. člen

Z deli iz 1. točke drugega odstavka 29. člena tega pravilnika so mišljena:

1) administrativno-tehnična (razen daktilografskih) dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: načelnika pisarne, delovodje, risarja (razen projektantskih in znanstveno-raziskovalnih del), kopista — razmnože- valca in kopista (razen grafičkih del), nototekarja, referenta z a administrativna dela, adremista, čuvaja galerije, referenta za razstavni salon in likovno dejavnost, referenta za realizacijo programov, referenta za telesno kulturo, šport in rekreacijo, evidentičarja, ekspeditorja, vodje daktilografskega biroja, vodje pisarne, telefonista, referenta za splošne zadeve, referenta za kulturno-umetniško dejavnost, referenta za zabavno dejavnost, čuvaja, oskrbnika doma JLA, po- možnega delavca, vodje varnostne službe — oskrbnika stavbe, upravnika avtomatske telefonske centrale, referenta za požarno varnost, statistika, načelnika sploš- nega odseka, razvodnika straže, referenta za družbeni standard, referenta za varstvo pri delu, postavljalca scene, kurirja, kurirja — voznika, vratarja — redarja, referenta za izobraževanje in ideološko-politično delo, upravnika skladišča, pisarniškega manipulanta, ko- mandirja gasilskega oddelka, gasilca, čuvaja — gasilca, upravnega dispečerja prometne službe, vodje stra- žarske varnosti, hišnika, referenta za realizacijo programov, oskrbnika v objektu za specialne namene, socialnega delavca, upravnika športno-rekreativnega centra, arhivarja, primerjalca natipkanih besedil, na- čelnika fotocentra JLA, načelnika odseka za likovno- -tehnično obdelavo, načelnika odseka za kulturno- -umetniško in družbeno zabavno dejavnost, referenta za likovno dejavnost in ideološkopolitično dejavnost, oblikovalca, strežača avtomatične telefonske centrale in tt sredstev — telefonista, višjega medicinskega tehnika v administraciji, medicinskega tehnika v administraciji, načelnika službe za varstvo pri delu, samostojnega referenta za varstvo pri delu, referenta za tehnično dokumentacijo ipd.;

2) knjižničarska dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: načelnika odseka za referalno dejavnost v oboroženih silah, načelnika knjižnice, knjižničnega svetnika, višjega bibliotekarja, bibliotekarja, višjega knjižničarja, knjižničarja, vodje sekcije za sprejema- nje in oddajanje knjig, referenta za razvrščanje in distribucijo, referenta za obračun avtorskih plačil, ekspeditorja knjig in publikacij, pakerja ipd.;

3) dokumentacijska dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: vodje galerije, referenta za srednji vek, arhivarja, dokumentalista, akademskega slikarja — referenta za polkovne sobe, referenta za arhivalije in uniforme, referenta za likovna dela, referenta zta pra- zgodovino, referenta za preučevanje oborožitve novej- še zgodovine, referenta za turško dobo, referenta za vojaško obleko, dokumentatorja — redaktorja, kustosa galerije, konservatorja za tekstil, dekorativnega slikarja, referenta za fotodokumentacijo, konservatorja za muzejske predmete, konservatorja za muzejske ko- vinske prednjete, vodje sekcije za arhivsko gradivo, arhivskega pomočnika, manipulanta depoja, fotoarhi-

varja, manipulanta filmoteke, arhivskega manipulanta ipd.;

4) ekonomsko-finančna dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: načelnika odseka za knjigovodstvo, načelnika odseka za obračun osebnih dohodkov, samostojnega referenta za zavarovanje, kontrolorja — ana-

litika materialno-finančnega poslovanja, kontrolorja materialno-finančnega poslovanja, samostojnega referenta za devizno poslovanje, referenta za finance, referenta za devizno poslovanje, referenta za zavarovanje, blagajnika, referenta za obračun pokojnin, referenta za obračun osebnih dohodkov in drugih prejemkov, referenta za zavarovanje, pomočnika blagajnika, načelnika oddelka za ekonomske zadeve, pomoč- nika načelnika za ekonomske zadeve, samostojnega referenta za načrt in analize, referenta za načrt in analize, referenta za kontinuirani popis ipd.;

5) kadrovsko-personalna dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: vodje skupine za kadrovske zadeve, samostojnega referenta za kadrovske zadeve, referenta za osebne dohodke, referenta za popolnitev s civilnimi osebami, referenta za kadrovske zadeve, pomočnika referenta za kadrovske zadeve ipd.;

6) komercialna dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: načelnika komercialnega odseka, načelnika odseka za sklepanje pogodb, načelnika odseka za na- bave, načelnika turistične agencije, referenta za cene in normative, referenta za izvoz, komercialnega referenta, referenta za sklepanje pogodb, referenta za nakup in prodajo, referenta za prodajo zmogljivosti počitniš- kih domov, referenta za propagando in prodajo, referenta za preskrbo, nabavi j alca, nabavljalca voznika, predsednika in člana komisije za prevzem in predajo, dobavitelja, referenta za fakturiranje, prodajalca, vodje poslovalnice doma JLA — prodajalca vstopnic, prodajalca vstopnic, referenta za prodajo navigacij- skih publikacij, sanitetnega pakerja — manipulanta ipd.;

7) korektorska dela, ki se opravljajo na delovnih mestih korektorja ipd.;

8) pravna dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: svetnika, načelnika odseka za skupščinske in pravne zadeve, načelnika odseka za pravne in splošne zadeve, samostojnega referenta za skupščinske in pravne zadeve, samostojnega referenta za pravne zadeve, referenta za premoženj sko-pravne zadeve, referenta za pravne zadeve, referenta za skupščinske in pravne zadeve, tajnika šole, referenta za upravne zadeve ipd.;

9) računovodska dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: načelnika samostojnega računovodstva, glavnega knjigovodje, glavnega računovodje, vodje v knjigovodstvu stroškov, kontrolorja materialnega knjigovodstva, likvidatorja, referenta za knjigovodstvo, samostojnega računovodje, knjigovodje, računo- vodje ipd.;

10) redaktorska dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: vodje skupine jezikovnih redaktorjev, je- zikovnega redaktorja, redaktorja pomorskih zemlje- vidov ipd.;

11) tajniška dela, ki se opravljajo na delovnih mestih: tehničnega tajnika, tajnika direktorja ustanove, tajnika načelnika organizacijske enote ZSLO, tajnika načelnika notranje organizacijske enote ipd.;

12) tehnično-urejevalska in uredniška dela, ki se opravljajo, na delovnih mestih: glavnega in odgovornega urednika, urednika sektorja, odgovornega urednika, umetniškega urednika, urednika za zunanjo po- litiko, glavnega tehničnega urednika, urednika za kulturo, umetnost in zabavo, urednika za vojaško zgodovino in tradicije, urednika za pravila in učbenike, likovno-tehničnega urednika, urednika za aktivnost ZKJ in ZSMJ, urednika za obrambne priprave dru- žbe, tehničnega urednika, urednika armadnega časo- pisa, urednika fotografije, urednika za telesno izobra- ževanje in šport, urednika ilustracije, urednika — je- zikovnega redaktorja, pomočnika tehničnega urednika ipd.;

13) dela v zvezi z vzdrževanjem snage, ki se opravljajo na delovnih mestih: uptavnika servisa za vzdrževanje snage, vodje izmene (v servisu za vzdr- ževanje snage), upravljalca stroja za čiščenje prosto-

(8)

Stran 312 — Številka 9

rov, delavca za pospravljanje prostorov, delavca za vzdrževanje snage ipd.;

14) dela v zvezi z vzdrževanjem travnatih površin, ki se opravljajo na delovnih mestih: vrtnarja, čuvaja gozdov ipd.

V. DOLOČANJE POSEBNEGA DODATKA 31. člen

(1) Civilni osebi, ki na delovnem mestu opravlja dela in delovne naloge, pri katerih je izpostavljena učinku škodljivih fizikalnih, kemičnih in bioloških dejavnikov, katerih škodljivega učinka na zdravje in delovno sposobnost ni mogoče popolnoma ' odpraviti z uporabo predpisanih splošno priznanih sredstev in ukrepov za varstvo pri delu, pripada poseben dodatek.

(2) Po prvem odstavku tega člena opravlja civilna osebe dela, škodljiva za zdravje, če je na delovnem mestu, na katerem opravlja kot svojo osnovno dol- žnost dela, ki so po intenzivnosti škodljivega delova- nja razvrščena v eno od naslednjih skupin:

I. skupina:

1) pri graditvi podzemnih ali podvodnih objektov kot vrtalec, miner — vžigalec min, nakladalec in nji- hov pomočnik;

2) kot operater pri polnjenju s tekočimi raketnimi pogonskimi snovmi, kot tudi pri nevtralizaciji in čiš- čenju rezervoarjev ter naprav za pretakanje in hrambo tekočih raketnih pogonskih snovi;

3) pri čiščenju, remontu in zaščiti rezervoarjev, cistern, cevovodov in embalaže za spravilo in prevoz tekočega pogonskega goriva — kot delavec delavnice pogonske panoge;

4) pri cianizaciji objektov v sestavi ekipe za dezin- fekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

II. skupina:

1) z radioaktivnimi snovmi in rentgenskimi na- pravami ter pri posegih, ki se opravljajo pod neposrednim nadzorstvom rentgenskih naprav;

2) montažna dela pri graditvi podzemnih in podvodnih objektov kot betoner, barvar, klepar, ključav- ničar, varilec, električar ipd.;

3) kot raketni mehanik, ki popravlja naprave za hrambo, skladiščenje in pretakanje tekočih raketnih pogonskih snovi ali je na delovnem mestu manipulanta in operaterja za analizo tekočih raketnih pogonskih snovi;

4) pri raziskovanju in preskušanju tekočih raketnih pogonskih snovi;

5) kot električar v podmornici;

6) kot ladijski barvar pri barvanju ladij;

III. skupina:

1) pri končnih nastavitvah radarskih naprav ob generalnem remontu ali pri strežbi in vzdrževanju ob srednjem in lahkem remontu sprejemno-oddajnih radarskih naprav z oddajno močjo nad 10 kilovatov v impulzu, kjer obstajajo zaprti viri ionizirajočega in mikrovalovnega sevanja;

2) pri neposrednem pouku s tekočimi raketnimi pogonskimi snovmi;

3) pri manipuliranju s tekočim pogonskim gorivom v podzemnih skladiščih ali pri tekočem vzdrževanju naprav in instalacij pogonskih skladišč ter kot pogon- ski manipulant in strežač črpalnega prostora na ladji- -peniši (tanker za gorivo);

4) pri strežbi, vzdrževanju in popravilu tehničnih sredstev v podzemnih objektih;

5) kot član posadke podmornice, razen kot elek- tričar na podmornici;

6) v motornem prostoru raketnega čolna, torped- nega čolna, raketne topnjače in minolovca s pogonom na plinsko turbino;

7) pri dolgoročni konservaciji tehničnih material- nih sredstev na postaji za konservacijo;

8) pri preskušanju reaktivnih, bencinskih in dieselskih motorjev na poskusni mizi, kjer ni gluhe ko- more;

9) pri raziskovanju in preskušanju laserskega sevanja in popravilu laserskih naprav;

10) pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltne mase;

11) v kamnolomu, pri drobilnem stroju in mlinu za kamen ali betonarni;

12) kot peskar, avtoličar in barvar na delovnem mestu v barvarni;

13) v kemičnih čistilnicah ali pri napravah za od- maščevanje delov in sklopov s kloriranimi ogljikovo- diki in natrijevim hidroksidom;

14) pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji s strupenimi kemičnimi snovmi, razen cianizacije;

15) z virusi v viroloških laboratorijih ali z živimi patogenimi mikroorganizmi v mikrobioloških in para- zitoloških laboratorijih ter pri čiščenju laboratorijske- ga pribora in embalaže v teh laboratorijih;

16) pri kemodializi;

17) z bolniki v specializiranih vojaških zdravstvenih ustanovah za pregled in zdravljenje infekcijskih, kožnih, spolnih in tuberkuloznih bolezni ali s kužnim

materialom v teh zdravstvenih ustanovah;

18) pri intenzivni negi v vojaških zdravstvenih ustanovah za zdravljenje notranjih bolezni;

19) pri neposredni anesteziji in reanimaciji v vo- jaških kirurgičnih zdravstvenih ustanovah, kjer se uporablja anestezija z intubacijo;

20) s trupli ter pri pripravljanju histoloških pre- paratov v specializiranih vojaških zdravstvenih ustanovah;

21) z okuženimi in kontaminiranimi poskusnimi živalmi ter pri čuvanju takih živali;

IV. skupina:

1) pri neposrednem delu v polju mikrovalovnega sevanja, katerega intenziteta je nad 0,1 milivat/cm8;

2) v motornem prostoru motorne topnjače;

3) kot član posadke na ladji-peniši (tankerju za gorivo);

4) v kotlovnicah, strojnih in motornih prostorih na bojnih, šolskih in pomožnih ladjah, plovilih ter na barkasah in čolnih, kjer je pogon v posebnem prostoru;

5) pri strežbi in tehničnem vzdrževanju v zaprtem prostoru dieselskih in bencinskih motorjev, katerih skupna moč presega 73,6 kilovatov*;

6) pri neposrednem delu s pesticidi v specializiranih laboratorijih;

7) pri preskušanju in vzdrževanju v lahkem remontu letal in helikopterjev z reaktivnimi motorji (na čakališču);

8) pri preskušanju etiliziranega in neetiliziranega goriva z uporabo zaščitne maske;

9) pri praktičnem preskušanju ter proizvodnji smodnika in eksploziva, delaboraciji, laboraciji, skla- diščenju, vzdrževanju, pripravljanju in uničevanju streliva, bojnih in eksplozivnih sredstev ter pri pre- skušanju termične izolacije na raketnih motorjih;

10) pri kemičnem preskušanju, raziskovanju in razvoju: minsko-eksplozivnih sredstev, smodnika, gu- me, plastičnih mas, kovin in zlitin, barv in lakov, sredstev za pogon, mazanje, konservacijo in pakira-

•) Ustreza prejšnji merski enoti 100 konjskih moči.

(9)

Petek, 15. marca 1985

nje, sredstev za neorgansko zaščito, ter pri kemičnih preskusih intendantskih sredstev;

11) z organskimi topili in dragimi snovmi za fizi- čno zavarovanje kriptodokumentov;

12) pri cinkografiji, stereotipiji, v ročni in strojni črkostavnici, pri litju svinca, litju na monotipu in odtiskovanju tiskarskega stavka ter pri graversko-pe- čatorezniških delih;

13) pri površinski zaščiti kovin in kaljenju;

14) kot steklopihač, kovač, brusilec, varilec in ladijski mehanik;

15) pri kemičnih analizah zdravil, vode, živil in biološkega materiala v laboratorijih;

16) pri zbiranju in sežiganju operativno odstranje- nih organov in drugega infekcijskega materiala;

17) pri pregledih in preiskavah živali in posegih na živih in poginulih živalih v vojaških enotah in veterinarskih ali znanstveno-raziskovalnih ustanovah;

18) kot zobotehnik v zobotehniških laboratorijih;

19) pri čiščenju laboratorijev ali pomivanju labo- ratorijskega pribora in embalaže v laboratorijih iz 6., 10., 15. in 18. točke te skupine ter pri vzdrževanju snage v prostorih za medicinsko obdelavo in zdravljenje gastroenteroloških bolnikov;

20) pri popravilih in vzdrževanju kanalizacije;

21) pri jemanju in analizi krvi v ustanovah za transfuzijo krvi, pri neposredni medicinski obdelavi in zdravljenju gastroenteroloških bolnikov ter pri delih v zvezi z bronhoskopijo in laringoskopijo;

22) pri ugotavljanju škodljivih dejavnikov, ki de- lujejo na človeški organizem, na delovnih mestih, na

katerih se opravljajo dela pod posebnimi pogoji;

V. skupina:

1) v podzemnih objektih pri delih, ki niso navedena v določbah I. do IV. skupine tega člena;

2) pri sprejemanju, izdajanju in skladiščenju te- kočih pogonskih goriv v servisnih postajah;

3) pri vulkanizaciji gumene tehnične opreme;

4) pri dolgoročni konservaciji v tehničnih delav- nicah;

5) pri preskušanju in vzdrževanju v lahkem remontu letal in helikopterjev z batnimi motorji (na Cakališču);

6) pri pretisku, ofset-tisku (ofsetni strojniki in vlagalci), bakrotisku, knjigotisku ter kopiranju na ko- vine in plastične mase;

7) kot optik pri razvoju, izdelavi in popravilu op- tičnih instrumentov in naprav z razklapljanjem ele- mentov optike;

8) pri formiranju in polnjenju akumulatorjev v akumulatorski postaji ali pri laboratorijskem presku-

šanju kemičnih virov toka;

9) pri strežbi, vzdrževanju in popravilu parnih kotlov v kurilnicah ter z odstranjevanjem žlindre in Pepela;

10) pri sprejemanju in pranju umazanega bolni- škega perila v pralnicah vojaških zdravstvenih ustanov;

11) pri dresuri psov.

32. člen

(1) Poseben dodatek se glede na skupino, v katero so po drugem odstavku 31. člena tega pravilnika uvrš- čena dela, ki jih civilna oseba opravlja na delovnem mestu, določi v mesečnih zneskih:

1) osebi, katere dela so uvrščena

v I. skupino — — — — — — 1.525 dinarjev, 2) osebi, katere dela so uvrščena

v II. skupino — — — — — — 1.225 dinarjev,

Številka 9 — Stran 313 3) osebi, katere dela so uvrščena

v III. skupino — — — — — — 940 dinarjev, 4) osebi, katere dela so uvrščena

v IV. skupino — — — — — — 605 dinarjev, 5) osebi, katere dela so uvrščena

v V. skupino — — — — — — 440 dinarjev.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko civilni osebi, ki na delovnem mestu neposredno opravlja dela pod pogoji, posebno škodljivimi za zdravje in življenjsko nevarnimi, določi poseben dodatek v znesku do 3.085 dinarjev mesečno.

(3) Civilni osebi, ki je neposredno nadrejena osebam, ki opravljajo za zdravje škodljiva dela, pripada poseben dodatek v višini 50⁰/o zneska, predpisanega za skupino, v katero spadajo dela, ki jih ta civilna oseba organizira oziroma vodi, če mora biti zaradi organiziranja in vodenja teh del med delovnim dne- vom in mesecem več kot polovico polnega delovnega časa na delovnih mestih, na katerih se neposredno opravljajo dela, škodljiva za zdravje.

(4) Dela in zneski dodatka iz drugega odstavka tega člena se določijo s posebnim aktom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.

33. člen

Poseben dodatek v višini povprečnega zneska tega dodatka za zadnje tri mesece pripada civilni osebi tudi, kadar ne opravlja za zdravje škodljiv del, pod pogojem, da ga je prejemala neposredno pred tem, in sicer: med letnim dopustom, nagradnim dopustom, dopustom za okrevanje, dopustom zaradi obiska družine ali preselitve, plačanim dopustom zaradi zasebnih op- ravil, dopustom za opravljanje izpita, odobrenega do- pusta zaradi iskanja zaposlitve, med prazniki, ko se po pravilu službe oboroženih sil ne dela, in ob dnevih tedenskega počitka ter dokler je na šolanju ali izpopolnjevanju, ki traja do enega leta, oziroma na razpolagi — če med tem, ko je na razpolagi, opravlja dela in delovne naloge iz drugega odstavka 31. člena tega pravilnika.

VI. DOLOČANJE DELA OSEBNEGA DOHODKA NA PODLAGI MINULEGA DELA

34. člen

(1) Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela v znesku 0,5⁰/o dela osebnega dohodka na podlagi živega dela pripada civilni osebi za vsako začeto leto pokojninske dobe, ko napolni dve leti te dobe.

(2) Civilni osebi — ženski, ki ima 25 let pokojninske dobe, pripada za vsako naslednje leto pokojninske dobe del osebnega dohodka na podlagi minulega dela v znesku 0,750/o dela osebnega dohodka na podlagi ži- vega dela.

(3) Celoten znesek dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko znaša največ 17,5^/0 dela osebnega dohodka na podlagi živega dela.

(4) S pokojninsko dobo po prvem in drugem odstavku tega člena ni mišljena pokojninska doba, ki bi bila civilni osebi priznana za čas, ko ji mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja — službe v JLA (488. člen zakona).

VII. OSEBNI DOHODEK MED SLUŽBO V TUJINI 35. člen

(1) Civilnim osebam v službi v tujini se osebni .dohodek in drugi denarni prejemki določijo po predpisih o osebnih dohodkih aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v tujini.

VOJAŠKI URADNI LIST

(10)

Štran 314 — Številka 9 VOJAŠKI URADNI LIST Petek, 15. marca 1985 (2) Civilni osebi, poslani v tujino zaradi šolanja ali

izpopolnjevanja, pripada štipendija. Znesek štipendije se določi po predpisih o štipendijah in drugih nadome- stilih med šolanjem ali izpopolnjevanjem v tujini.

(3) Osebi iz drugega odstavka tega člena, katere družina je v Jugoslaviji, pripada poleg štipendije osebni dohodek oziroma del osebnega dohodka v Jugo- slaviji, in sicer;

1) med bivanjem v tujini do treh mesecev — del osebnega dohodka na podlagi živega dela, del osebnega dohodka na podlagi minulega dela in armadni dodatek;

2) med bivanjem v tujini nad tri mesece — 750/o dela osebnega dohodka na podlagi živega dela, dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela in armadnega dodatka.

(4) Osebi iz drugega odstavka tega člena, ki nima družine ali pa njena družina ni v Jugoslaviji, pripada poleg štipendije del osebnega dohodka v Jugoslaviji, in sicer:

1) med bivanjem v tujini do treh mesecev — 50^(,/o dela osebnega dohodka na podlagi živega dela, dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela in armadnega dodatka;

2) med bivanjem v tujini nad tri mesece — 300/o dela osebnega dohodka na podlagi živega dela, dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela in armadnega dodatka.

(5) Tretji in četrti odstavek tega člena se uporab- ljata tudi za civilne osebe, ki se pošljejo v tujino na šolanje ali izpopolnjevanje, štipendije pa ne dobivajo od ZSLO.

VIII. DRUGI DENARNI PREJEMKI 1. Plačila za dežurstvo v vojaških

zdravstvenih ustanovah 36. člen

Civilnim osebam — zdravstvenemu osebju, ki de- žura v vojaški zdravstveni ustanovi, pripada plačilo za dežurstvo. Znesek tega plačila se določi glede na skupino delovnih mest, v katero je uvrščeno delovno mesto, na katero je civilna oseba postavljena, vrsto vojaške zdravstvene ustanove, v kateri dežura, ter čas, ko dežura.

37. člen

(1) Plačilo za dežurstvo v vojaških zdravstvenih ustanovah se civilnim osebam — zdravstvenemu osebju določi po predpisih o osebnih dohodkih in drugih denarnih prejemkih aktivnih vojaških oseb ter potem pravilniku.

(2) Glede zneska plačila za dežurstvo so civilne osebe — zdravstveno osebje, katerih delovna mesta so uvrščena v I. do VII. skupine delovnih mest, ize- načene 2 oficirji, civilne osebe, katerih delovna mesta so uvrščena v VIII. skupino in nižje skupine delovnih mest, pa z nižjimi oficirji.

(3) Civilnim osebam — zdravstvenemu osebju, ki prejemajo plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena za dežurstvo v vojaški zdravstveni ustanovi, ne pripada povečanje osebnega dohodka iz 50., 52. in 53.

člena tega pravilnika.

2. Plačilo za službo v izrednih razmerah 38. člen

Civilnim osebam v službi v enotah — ustanovah, ki so na določenem območju, na katerem so ugotov- ljene izredne razmere (6. člen zakona o splošni ljud-

ski obrambi — Uradni list SFRJ, št. 21/82) in tam opravljajo naloge, pripada plačilo v mesečnem znesku 50/o osebnega dohodka, ne vštevši armadnega dodatka.

39. člen

Ne glede na 38. člen tega pravilnika lahko komandant korpusa ali starešina na višjem položaju na predlog komandanta polka ali starešine na njemu enakem ali višjem položaju, glede na težo in zahtevnost nalog pri izvajanju ukrepov pripravljenosti in drugih ustreznih ukrepov ter konkretnih nalog, določi vsem ali posameznim, civilnim osebam v določeni enoti — ustanovi tudi višji znesek tega plačila, vendar največ do 10⁰/o osebnega dohodka, ne vštevši armadnega dodatka.

40. člen

Osebam iz 38. in 39. člena tega pravilnika preneha pravica do plačila za službo v izrednih razmerah na podlagi odločitve zveznega sekretarja za ljudsko obrambo na predlog načelnika Generalštaba JLA.

3. Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni

41. člen

(1) Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni (drugi odstavek 464.

člena zakona) pripada civilni osebi pod pogoji, določe- nimi v predpisu, ki velja za zavarovance — delavce v kraju, kjer službuje.

(2) Ce je s predpisom iz prvega odstavka tega čle- na urejeno, da za določeno obdobje, dokler traja za- časna zadržanost z dela zaradi bolezni, izplačuje nadomestilo osebnega dohodka organ oziroma organizacija, v kateri je civilna oseba zaposlena, se določi lOO0/« nadomestilo osnove, določene z omenjenim predpisom. Ce je civilna oseba v tem obdobju v stacionar- ni zdravstveni ustanovi ali drugi specializirani ustanovi, se nadomestilo določi v višini, pod pogoji in na način, ki jih določa predpis iz prvega odstavka tega člena.

4. Denarne nagrade 42. člen

Civilnim osebam se podeljujejo denarne nagrade po predpisih o osebnih dohodkih in drugih denarnih prejemkih aktivnih vojaških oseb v mejah zneskov denarnih sredstev, ki so za to določena v načrtu nalog in financiranja enote — ustanove.

43. člen

(1) Znesek denarne nagrade, ki se podeli civilni osebi, se določi po osnovi za določanje nagrade po predpisih iz 42. člena tega pravilnika, pri čemer se v to osnovo ne všteva poseben dodatek, z osebnim dohodkom in armadnim dodatkom aktivne vojaške osebe, ki bi ji pripadala po teh predpisih, pa sta mi- šljena osebni dohodek in armadni dodatek civilne osebe, ustvarjena na dan podelitve denarne nagrade.

(2) Predpisi o posebnih nagradah za preskušanje podmornic, ki veljajo za aktivne vojaške osebe, se uporabljajo tudi za civilne osebe, pri čemer so glede zneskov posebne nagrade civilne osebe, katerih delovna mesta so uvrščena v I. in II skupino delovnih mest, izenačene s komandantom podmornice, civilne osebe, katerih delovna mesta so uvrščena v III.

in IV. skupino delovnih mest — s pomočnikom komandanta podmornice, civilne osebe, katerih delovna mesta so uvrščena v V. in VI. skupino delovnih mest

— z drugimi oficirji, civilne osebe, katerih delovna mesta so uvrščena v VIII. skupino delovnih mest in nižje skupine, pa z nižjimi oficirji.

(11)

Številka 9 — Stran 31Ž 3. Odpravnina

44. člen

(1) Civilni osebi, ki ji služba preneha, ker izpol- njuje pogoje za osebno pokojnino, ali na njeno zahte- vo, da bi uživala pravico do pokojnine, pripada odpravnina glede na leta pokojninske dobe, in sicer;

1) nad 1 do 10 let pokojninske dobe — v znesku enega mesečnega osebnega dohodka;

2) nad 10 do 20 let pokojninske dobe — v znesku dveh mesečnih osebnih dohodkov; ^w

3) nad 20 do 30 let pokojninske dobe — v znesku treh mesečnih osebnih dohodkov;

4) nad 30 let pokojninske dobe — v znesku štirih mesečnih osebnih dohodkov.

(2) Civilni osebi, ki ji je bila izplačana odpravnina, ker ji je prenehala aktivna vojaška služba, se čas, ki ga je prebila v JLA kot aktivna vojaška oseba, ne šteje v leta pokojninske dobe za pridobitev odpravnine iz prvega odstavka tega člena.

(3) V primeru smrti civilne osebe pripada njenim družinskim članom odpravnina v znesku, ki se določi glede na leta pokojninske dobe civilne osebe, če nihče od družinskih članov nima pravice do enkratne denarne pomoči. Ce je znesek enkratne denarne pomoči nižji od zneska odpravnine, ki bi pripadala družinskim članom te osebe, se jim izplača razlika do polnega zneska odpravnine.

(4) Določbe 144. in 145. člena zakona se uporabljajo tudi pri izplačilu odpravnine družini civilne osebe v primeru iz tretjega odstavka tega člena.

45. člen

Civilni osebi iz tretjega odstavka 476. člena zakona, ki ji z njeno privolitvijo preneha služba, ter civilni osebi, ki ji služba preneha iz razlogov, navedenih v 1., 2., 4,, 5. in 6. točki prvega odstavka in drugem odstavku 475. člena zakona, se izplača odpravnina pod pogoji, in v zneskih, predpisanih v 1. in 2.

točki prvega odstavka ter drugem in tretjem odstavku 483. člena zakona, če ne uveljavi pravice do odpovednega roka ali če ji služba na njeno željo preneha pred iztekom odpovednega roka.

46. člen

Z osebnim dohodkom, na podlagi katerega se do- loči odpravnina iz 44. in 45. člena tega pravilnika, je mišljen osebni dohodek iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki pripada civilni osebi na podlagi odločbe, izdane neposredno pred prenehanjem službe.

IX. SKUPNE DOLOČBE 47. člen

(1) Del osebnega dohodka na podlagi živega dela, del osebnega dohodka na podlagi minulega dela, armadni dodatek in poseben dodatek se določijo v me- sečnih neto zneskih z odločbo pristojnega starešine, razen če gre za določitev štipendije po drugem odstavku 35. člena tega pravilnika.

(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega čle- na se ne izda posebna odločba, ampak se ta del osebnega dohodka izplača po seznamu za izplačilo ali drugem aktu, po katerem se civilni osebi obračunava osebni dohodek, če se znesek dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela poveča po 34. členu tega Pravilnika.

48. člen

Civilni osebi, ki je bila v službo v JLA sprejeta iz civila, se lahko, ko stopi na dolžnost, za prvi mesec dela izplača akontacija do 50% mesečnega zneska dela osebnega dohodka na podlagi živega dela, določenega glede na delovno mesto, na katero je postavljena.

49. člen

(1) Civilni osebi, ki se sprejme v službo v JLA in alternativno postavi na formacijsko mesto aktivne vo- jaške osebe, za katero nista določeni skupina delovnih mest in število točk — se do uvrstitve tega formacij-1

skega mesta v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega pravilnika, vendar največ do šest mesecev od dneva, ko je bila sprejeta v službo — določi in izplar

čuje akontacija dela osebnega dohodka na podlagi ži- vega dela, in sicer:

— če je za to mesto predvidena visoka strokovna izobrazba — v višini najmanjšega okvirnega zneska V. skupine delovnih mest;

— če je za to mesto predvidena višja strokovna izobrazba — v višini najmanjšega okvirnega zneska Vil. skupine delovnih mest;

— če je za to mesto predvidena srednja strokovna izobrazba — v višini najmanjšega okvirnega zneska XI. skupine delovnih mest.

(2) V primerih iz prvega odstavka tega člena se civilni osebi brez delovnih izkušenj oziroma opravlje- nega izpita (11. člen) najmanjši okvirni znesek ustre-

zne skupine delovnih mest zmanjša za 80/o.

50. člen

(1) Civilni osebi, ki se ji dejanski delovni čas v določenem obdobju ne more s prerazdelitvijo prera- čunati na predpisani poln delovni čas, se za delo, dalj- še od polnega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu:

nadurno delo) osebni dohodek poveča 500/o za polne ure nadurnega dela. Prt obračunavanju nadurnega dela se delo, ki traja nad 30 minut, šteje za polno delovno uro.

(2) Po prvem odstavku tega člena se ne šteje za nadurno delo tisto delo, ki se odredi iz razlogov, predpisanih v drugem odstavku 463. člena zakona.

51. člen '

(1) Civilni osebi, ki zaradi narave del in delovnih nalog, ki jih opravlja, ali zaradi drugih potreb službe v ustreznih obdobjih dela nadurno, se pove- čanje osebnega dohodka za to delo lahko določi tudi v mesečnem pavšalnem znesku največ do 200/o dela osebnega dohodka na podlagi živega dela (ne vštevši armadnega in posebnega dodatka), vendar mora ta znesek približno ustrezati dejanskemu nadurnemu delu.

(2) Povečanje osebnega dohodka civilnim osebam po prvem odstavku tega člena določi pristojni stare- šina po poprejšnjem soglasju armadnega komandanta, v bazenu Beograd, pa načelnika Personalne uprave ZSLO, razen za civilne osebe — voznike osebnih av- tomobilov.

(3) Mesečni pavšalni znesek povečanja osebnega dohodka za nadurno delo sa izplačuje, dokler je po- treba po takem delu. Ta znesek pripada civilni osebi, ki je v mesecu delala več kot polovico delovnih dni.

Civilni osebi, ki je v mesecu delala manj od polovice delovnih dni, se izplača 50⁰/o mesečnega pavšalnega zneska.

52. člen v Delo med prazniki, ko se po pravilu službe oboro- ženih sil ne dela, ter delo v dneh tedenskega počitka, se civilni osebi plača kot nadurno delo. Osebni dohodek, ki pripada civilni osebi za delo v teh dneh, se poveča za 100⁰/o.

53. člen

(1) Ce po razporedu dela civilna oseba dela v ne- deljo, se za ure dela v tem dnevu osebni dohodek poveča za 20^(,/o.

(2) Za ure nočnega delovnega časa (359. člen zakona) se osebni dohodek poveča za 300/o.

(12)

Stran 316 — Številka 9 VOJAŠKI URADNI LIST Petek, 15. marca 19^5 (3) Ce se nadurno delo opravlja med nočnim de-

lovnim časom, pripada civilni osebi poleg osebnega dohodka za nadurno delo po 50. in 52. členu tega pravilnika tudi povečanje osebnega dohodka po drugem odstavku tega člena.

' 54. člen

(1) V pogodbi za opravljanje začasnih ali občasnih del, ki jo sklene pristojni starešina z osebo, ki bo ta dela opravljala po drugem odstavku 437. člena zakona, se znesek denarnih prejemkov te osebe določi po osnovi, katero sestavlja del osebnega dohodka na podlagi živega dela, ki se po tem pravilniku lahko določi za delovna mesta, na katerih se opravljajo enaka ali podobna dela, ter poseben dodatek, če se opravljajo dela, za katera ta dodatek pripada. Znesek denarnih prejemkov se določi sorazmerno s časom, potrebnim za opravljanje teh del.

(2) Ce znesek, določen po prvem odstavku tega člena, ne ustreza osebi, s katero se sklene pismena pogodba, glede na njeno strokovno izobrazbo ali zahtevnost in pomen del in nalog, ki jih bo opravljala, se ta znesek lahko poveča do 500/o.

(3) Za opravljanje del in nalog, ki so posebnega pomena za JLA in terjajo posebno strokovnost, se iz- jemoma v pogodbi lahko določi večji znesek ob po- prejšnjem soglasju armandnega komandanta, v bazenu Beograd pa načelnika Personalne uprave ZSLO, če po prvem in drugem odstavku tega člena ni mogoče določiti ustreznega zneska denarnih prejemkov.

(4) Ce se pismena pogodba sklene zaradi opravljanja del, katerih izvršitev zajema tudi čas za priprave (prvi odstavek 449. člena zakona), se znesek denarnih prejemkov določi tako, da se upošteva tudi čas za pripravo.

55. člen

(1) Civilni osebi, ki ne dela poln delovni čas, se osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka določi sorazmerno s časom, ki ga prebije na delu, če ni s predpisi, ki veljajo za zavarovance — delavce v kraju, kjer službuje, drugače določeno.

(2) Civilni osebi, ki je postavljena na delovno mesto, za katero je zaradi posebnih delovnih pogojev določen delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, se osebni dohodek določi, kot da dela poln delovni čas.

56. člen

Civilni osebi, ki zaradi prekinitve delovnega pro- cesa v enoti — ustanovi, ne opravlja del in delovnih nalog na delovnem mestu, na katero je postavljena ali razporejena, do prekinitve pa je prišlo brez njene krivde, pripada osebni dohodek za poln delovni čas, ki bi ga prejemala, ko delovni proces ne bi bil pre- kinjen, če je to zanjo ugodnejše.

57. člen

(1) Del osebnega dohodka na podlagi živega dela in armadni dodatek po tem pravilniku pripadata civilni osebi od dneva, ko stopi v službo v JLA, do prenehanja oziroma prekinitve službe.

(2) Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela pripada od prvega dneva naslednjega meseca po pridobitvi pravice do tega dela osebnega dohodka oziroma od prvega dneva v mesecu, če je bila ta dan pri- dobljena pravica, do dneva prenehanja oziroma prekinitve službe.

(3) Posebni dodatek pripada civilni osebi od dneva, ko je začela delati pod posebnimi pogoji, do dneva prenehanja dela pod temi pogoji.

(4) Osebni dohodek, določen civilni osebi po 460.

členu zakona in 26. členu tega pravilnika, pripada od dneva, ko se je civilna oseba zglasila pri nadrejenem starešini zaradi razporeditve na delovno mesto.

(5) Osebni dohodek in plačila po tem pravilniku se civilni osebi izplačujejo mesečno za nazaj.

58. člen

Ce se osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka izplačuje za določeno število ur, se eno- urni znesek osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka določi tako, da se dnevni znesek osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka iz 466. člena zakona deli s sedem.

59. člen

V vseh primerih določanja zneskov po tem pravilniku se zneski zaokrožijo tako, da se zneski do 50 par ne upoštevajo, zneski nad 50 par pa zaokrožijo na dinar več.

X. PREHODNE DOLOČBE 60. člen

(1) Civilni osebi, ki je bila na dan uveljavitve zakona v službi v JLA, se znesek dela osebnega dohodka na podlagi živega dela z analogno uporabo tega pravilnika določi po:

1) skupini delovnih mest in številu točk;

2) letih pokojninske dobe;

3) oceni rezultatov dela.

(2) Skupina delovnih mest in število točk iz 1. toč- ke prvega odstavka tega člena se določita glede na delovno mesto, na katero je civilna oseba postavljena.

Civilni osebi, ki ni postavljena oziroma razporejena na delovno mesto (na razpolagi, odstranjena z dolžno- sti ipd.), oziroma ki je začasno postavljena z razpolage na delovno mesto, za katero je predvidena nižja ali višja stopnja strokovne izobrazbe od tiste, ki jo ta oseba ima, se skupina delovnih mest in število točk določita glede na delovno mesto, na katero je bila postavljena. Za ta delovna mesta določi skupine delovnih mest in število točk starešina iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika.

(3) V pokojninsko dobo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje pokojninska doba, dosežena do dneva uveljavitve zakona, vendar se pokojninska doba nad šest mesecev šteje kot polno leto, doba do šest

mesecev pa se ne šteje.

(4) Ocena iz 3. točke prvega odstavka tega člena se da na podlagi rezultatov dela civilne osebe, doseže- nih v zadnjih štirih letih, prebitih v službi v JLA, do dneva uveljavitve zakona. Civilni osebi, ki ni prebila v službi v JLA štiri leta, se daje ocena za obdobje, ko je bila tam v službi. Civilni osebi, ki ni bila postavljena oziroma razporejena na delovno mesto, se da ocena za ustrezno obdobje kot osebi, ki je bila postavljena oziroma razporejena. Civilni osebi, ki dlje od štirih let ni postavljena oziroma razporejena, se da ocena za celotno obdobje službe v JLA, če pa pristojni starešina ugotovi, da to ni mogoče, se šteje, da so rezultati dela te osebe ocenjeni z oceno »dobro«. Civilni osebi, ki je začasno postavljena z razpolage na delovno mesto, za katero je predvidena nižja ali višja stopnja strokovne izobrazbe od tiste, ki jo ta oseba ima, se da ocena kot osebi, ki ni postavljena oziroma razporejena. Ocena rezultatov dela teh oseb se da v skladu s 15., 17., 19. in 20. členom tega pravilnika in na način, predpisan v navedenih členih.

(5) Del osebnega dohodka na podlagi živega dela, ki je določen civilni osebi po drugem odstavku tega člena oziroma po 10. ali 11. členu tega pravilnika, se poveča za vsako leto pokojninske dobe glede na oceno rezultatov dela, in sicer:

— osebi z oceno »odlično« — po l,77fl/o;

— osebi z oceno »prav dobro« — po l,430/o;