K E M I J S K I I N Š T I T U T H a j d r i h o v a 1 9 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a
VARNO DELO V KEMIJSKEM LABORATORIJU Obvezna uporaba osnovne varovalne opreme!
mag. Muharem Husić
2013
Stran 2 od 28
1 UVOD
Varnost in zdravje pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne do konca delovne dobe. Pojem varnost in zdravje pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da skladno z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oz. preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo zdravstveno in psihofizično varnost. Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam ter stalno izboljševati stanje oz. stopnjo varnosti in zdravja pri delu.
2 PRAVNA UREDITEV VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
V naši državi urejajo vprašanja varnosti in zdravja delavcev:
Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD/ (Ur. l. RS, št. 43/11), ki je začel veljati 3. 12. 2011, in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 70/08 – UPB1, spremembe) in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
Zakon o delovnih razmerjih /ZDR/ (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 46/07, odločba US: U-I- 45/07, Up-249/06-22, 103/07, 45/08 – ZArbit) in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/ (Ur. l. RS, št. 72/2006 – UPB3, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 71/08, 76/08, 118/08, Skl. US: U-I-163/08-12) in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti;
tehnični predpisi, standardi in normativi.
3 UKREPI ZA VARNO IN ZDRAVO DELO V LABORATORIJU
Vsi, ki delajo v laboratoriju, so odgovorni za lastno varnost in varnost drugih zaposlenih.
Pri delu v laboratoriju je veliko virov možnih nevarnosti, kot so kemikalije in plini, biogene snovi, radioaktivne snovi, steklovina, rezalni laboratorijski pribor in oprema, elektrika, optična sevanja ipd. Pred začetkom dela v laboratoriju se prepričajte, da ste v celoti seznanjeni s pomembnimi informacijami o vašem delovnem okolju. To so:
klicna številka v sili 112 ter načrt/navodila o poti reševanja in zasilnem izhodu na razpolago na vidnem mestu,
seznam mest, kjer so gasilni aparati, omarice z vsebino za prvo pomoč, prha za spiranje celega telesa ter naprave in sredstva za izpiranje oči, če nesreča privede do politja po telesu ali brizganja nevarne snovi v oči,
navodila za delo ter ustrezni znaki opozarjanja, prepovedi in drugi znaki, ki so potrebni za označevanje,
odgovorna oseba v laboratoriju, na katero se lahko obrnete za informacije in nasvete,
odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu, odgovorna oseba in ekipa za prvo pomoč.
Stran 3 od 28
Poleg tega:
naredite seznam nevarnih snovi, s katerimi boste delali, in ugotovite, s kakšnimi tveganji so povezane. V ta namen si lahko ogledate varnostne liste, stavke, ki opozarjajo na nevarnosti (H), in preventivne stavke (P), spletno stran proizvajalca nevarnih snovi in druge vire, ki so vam na razpolago;
vedno poskrbite, da na vhodih, hodnikih, poteh v laboratorijih, na stopnicah, zasilnih izhodih in evakuacijskih poteh ni ovir;
poskrbite, da bodo obiskovalci seznanjeni z veljavnimi predpisi v laboratoriju.
3.1 Priporočila za uporabo in vzdrževanje steklovine in druge laboratorijske opreme
Nosilci steklenic
Steklovino pred uporabo preglejte in tisto, ki je počena, zlomljena, popraskana ali drugače poškodovana, odstranite.
Previdno ravnajte s steklovino, ki nima obrusov, in pri čiščenju obvezno uporabljajte zaščitne rokavice proti vbodu.
Pri vakuumiranju uporabljajte samo steklovino, ki je namenjena za vakuumiranje.
Steklenico med prenašanjem držite z obema rokama ali uporabite nosilec steklenic; če prenašate več kot dve steklenici, lahko uporabite tudi voziček.
Uporabljajte le opremo, ki je brezhibna in certificirana.
Gorilniki ali kateri koli drugi viri vžiga ne smejo biti v bližini dela z vnetljivimi tekočinami.
Obrusov ne smete odstranjevati na silo, zato pri sestavljanju steklenih aparatur namažite steklene ventile in obruse.
Aparaturo sestavite tako, da se lahko gorilniki, kopeli in druga oprema v nujnih primerih hitro odstranijo.
3.2 Vakuumske črpalke
Mehanske vakuumske črpalke, ki se uporabljajo v laboratorijih, lahko pomenijo:
mehanske nevarnosti (gibljivi deli),
kemične nevarnosti (hlapi iz oljnih črpalk),
nevarnosti požara pri nepravilnem delovanju – če so v bližini vnetljive ali gorljive snovi, se lahko pregrejejo in vnamejo.
Previdnostni ukrepi:
Prepričajte se, da so električni kabli in stikala brez napak.
Črpalke ne uporabljajte v bližini vnetljivih kemičnih snovi, papirja, kartona in drugih vnetljivih snovi.
Uporabite vakuumske cevi s steno predpisane debeline, zamenjajte stare cevi (lahko zmanjšajo učinkovitost), uporabljajte najkrajše cevi, ne uporabljajte topil, ki lahko poškodujejo črpalko.
Vedno zaprite ventil med vakuumsko posodo in črpalko, da preprečite sesanje vakuumskega olja v sistem; če kaplja, pod črpalko postavite posodo za lovljenje olja, preverite količino olja in menjajte olje, kadar je to potrebno, ipd.
Najbolj primerno je vakuumsko črpalko postaviti v digestorij.
Vedno nosite predpisano osebno varovalno opremo.
Vodite evidenco o menjavi olja in rednem vzdrževanju črpalke.
Stran 4 od 28
3.3 Nevarnost električnega toka
Na delovnih mestih pa tudi v življenjskem in naravnem okolju nas vedno bolj obdajajo električne instalacije in naprave. Tudi laboratoriji so opremljeni z različnimi električnimi napravami. Električna oprema se uporablja za segrevanje, ohlajevanje, mešanje, črpanje in pri merilnih instrumentih.
Popravila na električni napeljavi lahko opravljajo samo strokovno usposobljene osebe. O okvari, nepravilnem delovanju ali pomanjkljivostih na električni opremi takoj obvestite odgovorno osebo.
Pred uporabo električne opreme preverite, ali je izolacija v brezhibnem stanju.
Če ste odkrili poškodovane električne kable, izključite napravo in obvestite odgovorno osebo.
Električne podaljške uporabljajte v izjemnih primerih za krajši čas in ne vlecite električnih kablov po tleh.
Delovna površina pod električno opremo ne sme biti mokra.
Pri delu z električno opremo tla in roke ne smejo biti mokri.
Ne priključujte preveč elementov v eno vtičnico.
Podaljškov ne smete uporabljati, ko so zviti ali upognjeni.
Vse električne naprave morajo biti pravilno prizemljene in v bližini ne sme biti vnetljivih snovi.
Stikala na aparaturah morajo biti v položaju »izklop pred priključitvijo na vtičnico«, da preprečite iskro.
Pred posegom v napravo (čiščenje ali menjava sestavnih delov ...) se prepričajte, da je stikalo na aparaturi izklopljeno.
Po končanem delu preverite, ali so vse električne naprave izklopljene.
Kabel mora biti viden v vsakem trenutku, da se stalno preverja, ali je v dobrem stanju.
3.4 Optična sevanja
Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično (med 100 in 400 nm), vidno (med 380 in 780 nm) in infrardeče sevanje (med 780 nm in 1 mm).
Pri delu v laboratoriju obstaja možnost večjega števila izvorov optičnega sevanja.
Optična sevanja lahko resno ogrožajo zdravje delavcev, predvsem njihove oči in kožo.
Posebno nevarna so tista sevanja, ki jih ne vidimo ali občutimo. Najbolj izpostavljeni deli telesa so roke, obraz, glava in vrat.
Roke zaščitite z rokavicami s slabo prepustnostjo za optična sevanja.
Pri delu z ultravijolično svetlobo nosite očala, ki ščitijo pred morebitnimi poškodbami oči.
Na očalih morajo biti jasne oznake, za kateri spekter valovnih dolžin in katero raven zaščite so namenjena.
Stran 5 od 28
4 NEVARNE SNOVI
Ali so kemične snovi varne?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z da ali ne. Škodljivi učinki kemičnih snovi so namreč odvisni od toksičnosti in izpostavljenosti tej toksičnosti. Toksičnost je lastnost kemične snovi, izpostavljenost pa je odvisna od načina, kako se uporabljajo kemikalije. Raven izpostavljenosti je odvisna od koncentracije nevarnih kemikalij in časa izpostavljenosti. Veliko nevarnih snovi nas ne opozori nase z vonjem, čeprav so lahko prisotne v nevarnih koncentracijah v zraku na delovnem mestu, in tako lahko imajo različne učinke.
4.1 Akutna in subakutna izpostavljenost
Akutna izpostavljenost je kratkotrajna. Ko snovi vdihavamo ali se absorbirajo skozi kožo, govorimo o enkratni izpostavljenosti, ki traja nekaj sekund, minut ali ur (navadno do 15 minut). Pri snoveh, ki jih zaužijemo, uporabljamo izraz enota ali odmerek. Za akutne zastrupitve je značilno tudi hitro spreminjanje klinične slike, ki se kaže kot trenutno izboljšanje ali poslabšanje zdravstvenega stanja.
Poti vstopa kemikalij v telo človeka Vdihavanje
Absorpcija skozi kožo (razlitje na nezavarovano kožo) Zaužitje nevarne snovi
Stran 6 od 28
Subakutna izpostavljenost je srednjega trajanja (med akutnim in kroničnim), in sicer do tri tedne, subkronična do tri mesece.
Kronično izpostavljenost označuje dolgo trajanje. Če snovi vdihavamo ali prehajajo v telo skozi kožo, govorimo o podaljšani ali ponavljajoči se izpostavljenosti, ki traja devet, deset dni do nekaj let.
Koža je pomemben zaščitni ovoj telesa, vendar nas ne more vedno zaščititi pred nevarnostmi na delovnem mestu. Kemikalije se namreč lahko absorbirajo v telo neposredno skozi zdravo kožo. Ko so v telesu, se lahko absorbirajo v krvni obtok – tako pridejo v ciljne organe in nanje učinkujejo škodljivo. Obstaja veliko snovi na delovnih mestih, ki lahko v določenih okoliščinah povzročijo poklicne kožne bolezni in poškodbe in so glavni vir poklicnih bolezni kože.
Nekatere kemikalije, kot so močne kisline in baze, povzročijo poškodbe na koži takoj, druge pa šele po tem, ko smo jim bili izpostavljeni nekaj časa.
Naše telo ima več vgrajenih mehanizmov, ki lahko delujejo kot opozorilni signali, ko so prisotne nevarnosti:
vonj, kihanje, kašelj, izcedek iz nosu. Včasih nas ti pojavi opozarjajo na možno nevarnost, v nekaterih primerih pa nam tudi pomagajo odstraniti nevarne snovi iz dihal. Absorpcija skozi kožo:
Telesni odzivi na nevarnosti Jedko za kožo Poškodbe kože –dermatitis
Organi in tkiva, na katera lahko vplivajo strupene kemikalije
Ne glede na način vstopa v človeško telo lahko nevarne kemične snovi, še posebej če niso pravilno uporabljene, posredno ali neposredno škodujejo zdravju delavcev. Danes so raziskani vplivi na človeško telo le za približno 4000 kemičnih snovi. Nekatere negativno učinkujejo na določene organe ali organske sisteme, druge se v telesu akumulirajo.
Stran 7 od 28
Tveganje za poškodbo ali bolezen je odvisno od trajanja izpostavljenosti določeni kemični snovi, pogostnosti te izpostavljenosti in koncentracije snovi, ki ji je delavec izpostavljen. Vpliv na človeški organizem je odvisen tudi od dovzetnosti posameznika za določeno kemično snov. Vsi možni negativni vplivi določene kemične snovi na človeško telo se nikoli ne bodo pojavili pri vseh izpostavljenih delavcih enako. Velja pa, da daljša izpostavljenost (več let) in večji odmerek pomenita večje tveganje za zdravje.
Koncentracije snovi v zraku na delovnem mestu, pri katerih običajno ne pričakujemo negativnih učinkov na zdravje izpostavljenih delavcev, so podane s t. i. mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost. Koncentracija, ki je nižja od mejne vrednosti, še ne pomeni popolne varnosti za delavca. Treba jo je znižati do najnižje možne stopnje pod mejno vrednost. Negativni učinki na zdravje delavcev se kažejo kot prehodne ali trajne okvare zdravja, poklicne bolezni, invalidnost ali celo smrt.
Nekatere nevarne snovi, ki povzročajo lokalne in sistemske učinke
V spodnji tabeli so prikazane nekatere vrste strupenih učinkov, ki jih lahko povzročijo kemikalije.
Tabela vključuje: strupene kemikalije (npr. ali je rakotvorna, strupena, povzroča alergične reakcije itd.);
različno časovno delovanje na del telesa, da se bolezen razvije; vrsto učinka kemičnih vzrokov in nekatere primere kemikalij, ki povzročajo te učinke.
Stran 8 od 28
Vrste strupenih učinkov kemikalij
Strupeni učinki
Prizadeti del telesa
Časovni razpon do
pojava
Učinek Snov
Dražilni ali jedki
Ponavadi oči, pljuča in koža
Nekaj minut do nekaj dni
Vnetje,opeklineinmehurji na izpostavljenih delih telesa. Pogosto se zaceli po akutni izpostavljenosti. Kronična izpostavljenost lahko povzroči trajne poškodbe.
Amonijak, žveplova kislina, klor, dušikov oksid, fosgen, natrijev hidroksid ipd.
Fibrogeni Ponavadi pljuča Leta Postopno kumulativna izguba pljučne funkcije vodi do invalidnosti in smrti pri kronični izpostavljenosti.
Boksitni prah, azbest, prah sladkornega trsa, azbest, prosti kremen ipd.
Alergijski Vsak organ, vendar večinoma pljuča in koža
Dnevi do leta Lahko povzroči kronične pljučne bolezni, podobne astmi, in trajno invalidnost. Na koži lahko povzroči dermatitis.
Toluen, di-izocianat (TDI), amini, krom, nikelj, kobalt, biogeni prah, utrjevalci za epoksidne smole ipd.
Dermatitis Koža Dnevi do leta Vnetje in luščenje kože, kožni izpuščaji.
Kronične izpostavljenosti dražilom, alergijskim snovem, topilom ali detergentom
Močne kisline in baze, detergenti, ogljikov tetraklorid, trikloretilen ipd.
Rakotvorni Vsi organi, pogosto koža, pljuča, mehur
10–40 let Rak na prizadetih organih in tkivih, prezgodnja smrt
2-naftilamin, vinilklorid, kloroform, nekateri katrani in olja, benzidin, benzen, azbest, nekatere težke kovine ipd.
Strupeni Vsi organi, vendar pogosto jetra, možgani, ledvice
Nekaj minut do več let
Smrt celic v ključnem organu in s tem povezana nezmožnost organa za opravljanje pomembnih bioloških funkcij. Lahko je vzrok smrti.
Ogljikov tetraklorid, metanol, živo srebro, arzen, svinec, antimon, kadmij, ogljikov monoksid, vodikov cianid ipd.
Zadušitve Pljuča Nekaj minut Kemični dušljivci se vežejo z beljakovinami, ki prenašajo kisik. Zastrupitev povzročijo že zelo majhne koncentracije strupov (0,5 vol. %).
Acetilen, ogljikov monoksid,
cianovodikova kislina, žveplovodik ipd.
4.2 Splošna načela pri delu z nevarnimi snovmi v laboratoriju
V laboratoriju vedno nosite zaščitno varovalno opremo.
Pri delu s kemikalijami je treba zaščitna očala vedno nositi tako, da je onemogočeno brizganje v oči.
Nikoli ne uporabljajte kemikalij, ki niso jasno označene in če niste popolnoma prepričani, da je v embalaži prava snov.
Oznake za kemikalije preberite pazljivo in se prepričajte, da ste izbrali pravo.
Ne združujte snovi, če to ni bilo izrecno naročeno.
Pipetiranje kemikalij z usti je prepovedano.
Pri delu s kemikalijami se izogibajte stiku s kožo in očmi.
Kislino vedno dodajajte počasi v vodo, nikoli ne dodajate vode v kislino.
Razbiti živosrebrni termometer dajte zelo pazljivo v ustrezno embalažo za odpadne kemikalije.
Pred uporabo odprtega ognja (gorilnika) preverite, ali so v bližini vnetljive snovi.
Kemikalij ne postavljajte preblizu roba delovne površine ali police.
Kemikalij ne shranjujte v bližini virov toplote (radiatorji, sonce ali drugi viri). Če so vnetljive, bi lahko izbruhnil požar.
Kemikalij ne shranjujte v embalaži, namenjeni za shranjevanje živil.
Stran 9 od 28
Hrane in pijače ne shranjujte v laboratorijskih hladilnikih.
Uporabljajte ustrezne rokavice, ki so odporne na nevarne snovi.
V laboratoriju so prepovedani kajenje, pitje in uživanje hrane.
Kemikalij nikoli ne odložite v smeti ali zlijte v odtoke.
Gasilni aparat in komplet prve pomoči mora biti vedno pri roki.
Ne delajte v laboratoriju sami. Če morate delati, poskrbite, da je varnostna služba ali kdo drug obveščen, da ste v laboratoriju.
Laboratorijske halje, rokavic ali druge osebne varovalne opreme ne nosite iz laboratorijskih prostorov.
Pri delu v laboratoriju ne uporabljajte mobilnih telefonov in slušalk za poslušanje glasbe. Lahko so moteči in s tem povečajo možnost za nesreče in poškodbe, lahko pa so tudi onesnaženi z nevarnimi snovmi.
V navodilih za varno delo z nevarnimi kemičnimi snovmi mora biti naveden postopek čiščenja/absorpcije.
Ustrezna čistila/absorbcijska sredstva morajo biti stalno pripravljena in postavljena na vidnem mestu.
Absorpcijska sredstva so različne krpe, granulati ipd. Poleg njih mora biti postavljena embalaža za nevarne snovi, kamor se odlaga uporabljeni absorbent.
4.3 Pravilna uporaba digestorijev
Opremo in druge predmete je treba dati najmanj šest centimetrov za krilom, po možnosti na sredino digestorija, da se zmanjša izpostavljenost zaposlenih nevarnim hlapom, ki bi lahko prišli v laboratorijski prostor zaradi turbulence zraka.
Šipa je izdelana iz varnostnega stekla, da zaščiti zaposlene pred ognjem, brizganjem in eksplozijo.
V digestoriju ne puščajte papirja, papirnih brisač in drugih materialov, ki se lahko zalepijo na ventilator in s tem zmanjšajo pretok zraka skozi digestorij oz. poslabšajo prezračevanje.
Digestorija ne uporabljajte za shranjevanje kemikalij, kot nadomestek za omaro.
Prekomerno hranjenje kemikalij in drugih predmetov v digestoriju ali pred njim zmanjša potreben pretok zraka v napo.
Če je treba v digestoriju hraniti veliko opreme, jo dvignite 1,5 cm od delovne površine, da se omogoči pretok zraka pod njo.
Stran 10 od 28
4.4 Laboratorijski red
Osnovna pravila varnega dela morajo biti zapisana v laboratorijskem redu in izobešena na vidnem mestu.
Poleg zaposlenih jih morajo upoštevati tudi praktikanti, diplomanti, snažilke, obiskovalci in drugi, ki pridejo v laboratorijske prostore.
Navodila, ki se nanašajo na določeno snov, opremo ipd., pridobite sproti ali si jih preberite v spričevalu za nevarne snovi (varnostnem listu), navodilih za delo, na spletni strani proizvajalca nevarnih snovi in v drugih virih. Vaša dolžnost je, da ta navodila upoštevate.
Neurejen prostor in blokiran gasilni aparat
Delovne površine morajo biti čiste in brez nepotrebnih kemikalij.
Po koncu dela je treba očistiti delovne prostore.
Vsi prehodi in steze v laboratoriju naj bodo prosti in naj vam zagotavljajo varno hojo in varen izhod v sili.
Ne blokirajte dostopa do reševalne opreme (npr.
gasilni aparati, voda za izpiranje oči itd.).
Določeni morajo biti postopki splošnega čiščenja prostora in tudi navodila za čiščenje posamezne opreme.
Postopek mora biti določen posebej za zaposlene v laboratoriju, za tiste, ki izvajajo čiščenje (čistilci prostorov, ki so redno zaposleni ali opravljajo čiščenje po pogodbi), in za zunanje izvajalce, ki izvajajo posebna čiščenja po pogodbi (npr. čiščenje odvodov iz digestorijev, čiščenje tlačnih površin idr.).
4.5 Osebna varovalna oprema (OVO)
Zaščitite sebe in druge pred možnimi poškodbami in smrtjo. Najpomembneje je, da se zavedate, da vas osebna varovalna oprema varuje samo, če jo nosite!
Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur. l. RS, št. 29/05, 23/06 popravljen) določa pogoje za osebno varovalno opremo, ki se daje v promet in se začne uporabljati tako, da se zagotovijo njen prosti pretok ter varnost in zdravje uporabnikov. Osebna varovalna oprema je tista, ki jo uporabljajo delavci pri delu, pri katerem se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, in jih varuje pred nevarnostmi na delovnem mestu in v delovnem okolju. Uporabljali naj bi jo samo tam, kjer delodajalec ne more s tehničnimi ukrepi dovolj omejiti tveganj in kjer ni mogoče drugače preprečiti škodljivega vpliva delovnih razmer ali drugače organizirati dela. Vsekakor naj imajo tehnični varstveni posegi prednost pred uporabo OVO.
Osebna varovalna oprema je razporejena v več kategorij – odvisno od tega, kje se uporablja, oz. od dejavnosti, v kateri se uporablja.
Osebna varovalna oprema kategorije I (preprosta) je tista, kjer konstruktor predvideva, da uporabnik lahko sam oceni stopnjo zagotovljenega varovanja pred minimalnimi tveganji in katerih učinke, če so postopni, lahko varno in pravočasno ugotovi. Sem spada izključno osebna varovalna oprema, ki uporabnika varuje pred minimalnimi tveganji.
Osebna varovalna oprema kategorije II (navadna) je tista, ki ne spada v kategorijo I ali III.
Stran 11 od 28
Osebna varovalna oprema kategorije III (zahtevna) je namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi ali pred nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva načrtovalec, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti. Ta kategorija zajema izključno filtrirne dihalne naprave za varovanje pred organskimi hlapi, anorganskimi in jedkimi plini, amonijakom, formaldehidom ipd. (v trdnem, plinastem in tekočem stanju) in pred dražilnimi, nevarnimi, strupenimi in radioaktivnimi plini ter dihalne varovalne naprave, ki omogočajo popolno izolacijo pred ozračjem, vključno s tistimi, ki se uporabljajo pri potapljanju. Pri izbiri osebne varovalne opreme je treba upoštevati vse možne nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri delu v laboratoriju, in jo uporabljati. Odgovorna oseba v laboratoriju mora zagotoviti, da vsi, vključno z obiskovalci, na območjih, kjer so shranjene ali se uporabljajo kemikalije oz. nevarne snovi, nosijo ustrezno osebno varovalno opremo. Podatki o vrsti osebne varovalne opreme, potrebne za določeno delo, ki se opravlja v laboratoriju, so v spričevalu za nevarne snovi (varnostnem listu), na spletni strani proizvajalca nevarnih snovi in v drugih virih.
4.6 Oprema za varovanje glave
Ponekod pri delu obstaja nevarnost poškodb glave zaradi padajočih ali odletavajočih predmetov, udarcev z glavo ob ostre robe ali tope ovire, dotika ob gibajoče ali vrteče se dele strojev, naprav in tudi zaradi termičnih učinkov. Industrijska zaščitna čelada, ki je bila načrtovana in izdelana za varovanje pred nevarnostmi električnega toka, varuje tudi pred udarom električnega toka pri naključnem dotiku z električnim vodom.
4.7 Oprema za varovanje oči in obraza
Očem je treba nameniti posebno pozornost in jih pri nevarnem delu zavarovati. Odvisno od vrste dela v laboratoriju obvezno nosite očala s stransko zaščito, če nosite korekcijska očala ali kontaktne leče, pa je obvezna stalna uporaba tesno prilegajočih se panoramskih očal in obraznega ščitnika. Tako varujete oči pred udarci, prahom, delci, optičnimi nevarnostmi in pred vbrizgi nevarnih snovi.
4.8 Varovanje sluha
Nedovoljen je vsak hrup, katerega raven in trajanje na določenem delovnem mestu oz. v delovnem prostoru presegata vrednosti, ki jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Ustrezna osebna varovalna oprema se izbere predvsem glede na raven in frekvenčno območje hrupa. Pri dodeljevanju oz. izbiri ustrezne osebne varovalne opreme je zaželeno, da poleg službe za varnost in zdravje pri delu sodeluje tudi zdravnik specialist medicine dela.
Stran 12 od 28
4.9 Varovanje dihalnih organov
Pri vdihavanju priteka svež zrak v pljuča in ta iz zraka jemljejo kisik. Izdihavamo zato, da se otresemo drugih plinov iz zraka, ki jih ne potrebujemo, in plinov, ki nastajajo v telesu. Človek lahko brez hrane živi približno trideset dni, brez vode tri dni, brez zraka pa le tri minute. Zato je zelo pomembno da se uporabljajo ustrezni filtri za varovanje: pred organskimi hlapi,anorganskimi in jedkimi plini, amonijakom, formaldehidom ipd. (v trdnem, plinastem in tekočem stanju); pred dražilnimi, nevarnimi, strupenimi in radioaktivnimi plini; in dihalne varovalne naprave, ki omogočajo popolno izolacijo pred ozračjem.
Razvrstitev filtrov za pline in hlape po EN 149:2001. Filtri so razvrščeni po zmogljivosti absorpcije in po nevarnih snoveh, ki jih lahko absorbirajo. Uporabnik mora pred vsako uporabo sistema za zaščito dihal točno preveriti, ali uporabljena zaščitna maska in filtri ustrezajo zahtevam glede na nevarno snov in koncentracijo.
4.10 Varovanje rok
Skrb za varovanje rok pri delu, posebno pri težkem in nevarnem, kjer so po statistiki najbolj ogrožene, naj bo premišljena, odgovorna in učinkovita. V poročilih o nezgodah pri delu žal prevečkrat preberemo, da so poškodbe rok (dlani, zapestij in prstov) v večini statistik uvrščene na prvo mesto. Kemične nevarnosti nastanejo pri uporabi trdnih, tekočih ali plinastih snovi, npr. pri delu s kislinami, z lugi, maščobami, olji, razredčili. Poškodbe so odvisne od vrste in koncentracije snovi, predvsem pa od izpostavljenosti oz. od časa delovanja teh snovi na roke. Zaščitne rokavice fizično varujejo pred stikom kože s toksičnimi snovmi, pred nizkimi in visokimi temperaturami in/ali pri težkem fizičnem delu pred velikimi mehanskimi obremenitvami. Pravilno izbrane in dosledno nošene zaščitne rokavice lahko obvarujejo pred poškodbami, alergijami, poklicnimi boleznimi, v nekaterih tehnologijah celo pred kožnim rakom.
Stran 13 od 28
4.11 Varovanje nog
V vseh statistikah nezgod pri delu so poškodbe zaradi padcev, zdrsov na zelo visokem mestu, pri čemer je slab čevelj zelo pogosto vzrok tudi za težje poškodbe. V laboratoriju ni dovoljena uporaba natikačev in sandal, tudi obutev z visoko peto in drsečimi podplati ni primerna. Obutev mora v celoti pokrivati nogo, varovati celo stopalo ter omogočiti trden in varen korak.
4.12 Varovanje telesa
Če je delavec med delom stalno izpostavljen biološkemu ali škodljivemu učinku tehnoloških procesov (umazaniji, prahu, vlagi, visoki temperaturi), mora imeti na voljo ustrezno varovalno oblačilo. Poznamo obleke za celo telo (npr. kombinezone) in varovalne obleke za posamezne dele telesa.
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora za vsak tip osebne varovalne opreme, preden jo proizvede ali da v promet, izpolniti naslednje zahteve: sestaviti tehnično dokumentacijo, ki jo na zahtevo predloži pristojnim organom; pripraviti ES-izjavo o skladnosti, ki potrjuje skladnost osebne varovalne opreme z določbami pravilnika; označiti z oznako CE vsak kos osebne varovalne opreme in s tem potrditi, da je oprema izdelana v skladu z določili pravilnika.
Znak skladnosti je sestavljen iz začetnic CE.
Stran 14 od 28
5 SISTEM RAZVRŠČANJA IN OZNAČEVANJA NEVARNIH SNOVI IN ZMESI(GHS)
Z namenom olajšanja svetovne trgovine in hkratnega varovanja zdravja ljudi in okolja so v okviru Združenih narodov razvijali usklajene kriterije za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in zmesi in rezultat tega pa je globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (Globally Harmonised System of Classification and Labelling of Chemicals, v nadaljnjem besedilu „GHS“).
Na osnovi sprejetega sistema so EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE sprejeli Uredbo (ES) št. 1272/2008 z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi.
Osnovni cilj Uredbe je izboljšanje komunikacije o nevarnostih za delavce, reakcijah v nujnih primerih in v prevozu, s skladnim označevanjem in – kjer je uporabno – skladnostjo varnostnih listov.
Za snovi (kemikalije) GHS velja od 1. 12. 2010, za zmesi pa bo začel veljati 1. 6. 2015. Do tega datuma se lahko na različnih zmeseh, npr. čistilih za gospodinjstvo, uporabljajo stari simboli za nevarnost.
V EU zaradi hudih zastrupitev umre na leto skoraj 2000 otrok, mlajših od 15 let! S pravilno uporabo izdelkov, ki vsebujejo nevarne kemikalije, bi lahko preprečili polovico nezgod in smrti otrok, mlajših od 15 let!
V laboratoriju se vsak dan srečujemo s snovmi, s katerimi moramo ravnati zelo previdno in po predpisih.
Zato je nujno, da poznamo grafične znake za nevarne lastnosti snovi in njihov pomen. Grafični znaki ali simboli so zgovorni sami po sebi, za večjo jasnost pa so dodana sporočila o nevarnosti (H-stavki), ki so nadomestila standardna opozorila (R-stavke), in sporočila o potrebnih preventivnih ukrepih (P-stavki), ki so nadomestila standardna obvestila (S-stavke). Pri delu s snovmi, označenimi z omenjenimi znaki, moramo pozorno prebrati navodila, saj je uporaba ustrezne osebne varovalne opreme obvezna. STAVKI H IN P (GHS/CLP).
Sporočila o nevarnosti opozarjajo:
H226 – zelo lahko vnetljiva tekočina in hlapi
H331 – strupeno pri vdihavanju
H334 – lahko povzroči simptome alergije ali astme ali težave z dihanjem pri vdihavanju Previdnostni stavki določajo:
splošne ukrepe (npr. P103 – pred uporabo preberite etiketo; P201 – pred uporabo pridobiti posebna navodila);
shranjevanje (npr. P210 – hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin – kajenje prepovedano; P234 – hraniti samo v originalni posodi);
prvo pomoč (npr. P301 + P310 – pri zaužitju takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika;
P304 + P341 – pri vdihavanju prenesti žrtev z oteženim dihanjem na svež zrak in jo pustiti počivati v položaju, ki olajša dihanje);
ukrepe preprečevanja (npr. P263 – preprečiti stik med nosečnostjo/dojenjem; P273 – preprečiti sproščanje v okolje).
Po GHS-označevanju so na etiketah zapisani:
ime, naslov in telefonska številka dobavitelja,
identifikatorji izdelka (ime, trgovsko ime, racionalna molekularna formula, CAS-številka …),
piktogram,
Stran 15 od 28
opozorilna beseda (Pozor, Nevarno),
stavki o nevarnosti (H),
previdnostni stavki (P),
količina (splošna uporaba),
dodatne informacije (dodatni stavki o nevarnosti …).
Opozorilna beseda označuje relativno stopnjo nevarnosti, ki bralca opozori na morebitno nevarnost; ločimo med dvema stopnjama:
Nevarno – označuje resnejše nevarnosti;
Pozor – označuje manj resne nevarnosti.
5.1 Znaki za nevarnost (piktogrami)
To so črni znaki z rdečo obrobo na beli podlagi. Poznamo jih devet in nimajo več enoznačnega pomena, ampak se pojavljajo v kombinaciji z različnimi opisi, definicijami in pojasnili.
FIZIKALNE NEVARNOSTI
Piktogram Razred in kategorija nevarnosti
GHS 01
Eksplozivno: eksplozivi, bolj nevarne samoreaktivne kemikalije (so termično nestabilne in lahko brez prisotnosti zraka razpadejo, pri tem pa se sprošča toplota) in bolj nevarni organski peroksidi
Nestabilni eksplozivi
Eksplozivi podrazredov 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 Samoreaktivne snovi in zmesi, vrsti A, B Organski peroksidi, vrsti A, B
GHS 02
Vnetljivo: plini, aerosoli, tekočine, trdne snovi; manj nevarne samoreaktivne kemikalije (so termično nestabilne in lahko brez prisotnosti zraka razpadejo, pri tem pa se sprošča toplota); pirofosforne kemikalije (v stiku z zrakom se zelo hitro vžgejo); samosegrevajuče se kemikalije; kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline; manj nevarni organski peroksidi (so termično oz. toplotno nestabilni lahko eksplodirajo, hitro gorijo, so občutljivi na udarec …)
Vnetljivi plini, kategorija nevarnosti 1 Vnetljivi aerosoli, kategoriji nevarnosti 1, 2 Vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1, 2, 3 Vnetljive trdne snovi, kategoriji nevarnosti 1, 2 Samoreaktivne snovi in zmesi, vrste B, C, D, E, F Piroforne tekočine in trdne snovi, kategorija nevarnosti 1 Samosegrevajoče se snovi in zmesi, kategoriji nevarnosti 1, 2
Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2, 3 Organski peroksidi, vrste B, C, D, E, F
GHS 03
Oksidativni plini, tekočine, trdne kemikalije (ob prisotnosti kisika lahko povzročijo vžig drugih kemikalij)
Oksidativni plini, kategorija nevarnosti 1
Oksidativne tekočine, kategorije nevarnosti 1, 2, 3 Oksidativne trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2, 3
GHS 04
Plini pod tlakom:
stisnjeni plini, utekočinjeni plini,
ohlajeni utekočinjeni plini, raztopljeniplini
GHS 05
Jedko za kovine (takšne kemikalije lahko razjedajo kovine) Kategorija nevarnosti 1
Stran 16 od 28
NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE
Piktogram Razred in kategorija nevarnosti
GHS 06
Akutna (takojšnja) strupenost (zelo škodljivi učinki, ki se pojavijo po vnosu kemikalije (oralno, dermalno, pri vdihavanju))
Kategorije nevarnosti 1, 2, 3
GHS 05
Jedko za kožo (takšne kemikalije razjedajo kožo), hude poškodbe oči Jedkost za kožo, kategorije nevarnosti 1A, 1B, 1C
Hude poškodbe oči, kategorija nevarnosti 1
GHS 07
Akutna (takojšnja) strupenost (zelo škodljivi učinki, ki se pojavijo po vnosu kemikalije (oralno, dermalno, pri vdihavanju), draženje kože, oči, preobčutljivost kože, specifična strupenost za posamezne organe (manj škodljivi učinki), draženje dihal, narkotični učinki (takšne kemikalije lahko povzročijo omamljenost)
Akutna strupenost (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorija nevarnosti 4 Draženje kože, kategorija nevarnosti 2
Draženje oči, kategorija nevarnosti 2 Preobčutljivost kože, kategorija nevarnosti 1
Specifična strupenost za posamezne organe – enkratna izpostavljenost, kategorija nevarnosti 3 Draženje dihalnih poti in narkotični učinki
GHS 08
Preobčutljivost dihal, mutageno za zarodne celice (lahko povzročijo dedne spremembe), rakotvorno (lahko povzročijo raka), strupeno za razmnoževanje (škodljivo vplivajo na plodnost in razvoj potomcev, specifična strupenost za posamezne organe (bolj škodljivi učinki), nevarno pri vdihavanju Preobčutljivost dihal, kategorija nevarnosti 1
Mutagenost za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A, 1B, 2 Rakotvornost, kategorije nevarnosti 1A, 1B, 2
Strupenost za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A, 1B, 2
Specifična strupenost za posamezne organe – enkratna izpostavljenost, kategoriji nevarnosti 1, 2 Specifična strupenost za posamezne organe – ponavljajoča se izpostavljenost, kategoriji nevarnosti 1, 2 Nevarnost pri vdihavanju, kategorija nevarnosti 1
NEVARNOSTI ZA OKOLJE
GHS 09
Nevarno za vodno okolje
Kategorija akutne nevarnosti 1 Kategoriji kronične nevarnosti 1, 2
Primerjava novega (GHS) in starega (EU) načina označevanja nevarnih snovi
5.2 Varnostni listi
Da bi imeli vsi, ki uporabljajo snovi kot take ali v pripravkih oz. izdelkih, potrebne podatke za varno ravnanje, se informacije prenašajo po dobavni verigi. To omogoča delodajalcu, da določi, ali so na delovnem mestu prisotni kakršni koli nevarni kemijski povzročitelji ali snovi, in da oceni morebitno tveganje ob uporabi teh snovi za zdravje in varnost delavcev. Zato je pomemben varnostni list. Če varnostni list ni na voljo, si mora uporabnik drugače priskrbeti informacije, ki mu omogočajo, da določi in izvede primerne varnostne ukrepe.
Stran 17 od 28
4. Ukrepi za prvo pomoč 5. Ukrepi ob požaru
6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih
7. Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje
8. Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita 9. Fizikalne in kemijske lastnosti
10. Obstojnost in reaktivnost 11. Toksikološki podatki 12. Ekološki podatki 13. Odstranjevanje 14. Transportni podatki
15. Zakonsko predpisani podatki 16. Druge informacije
Varnostni list vključuje 16 poglavij:
1. Identifikacija snovi/zmesi in podatki o dobavitelju 2. Ugotovitve nevarnih lastnosti
3 Sestava/podatki o sestavinah Vsebina varnostnega lista
5.3 Skladiščenje vnetljivih tekočin
Večje količine vnetljivih tekočin se shranjujejo v ustreznih ločenih skladiščih ali omarah iz negorljivega materiala, brez možnih virov vžiga.
Slovenska zakonodaja ne določa zahtev za omare, namenjene skladiščenju vnetljivih tekočin. Zahteve glede prezračevanja in požarne zaščite izpolnjujejo omare, izdelane po standardu EN 14470-1. Te zahteve so navedene v Smernici za laboratorije.
5.4 Odpadki
Odlaganje odpadkov lahko povzroči številne vplive na zdravje in okolje, vključno z izpusti v zrak, površinsko vodo in podzemne vode, odvisno od tega, kako z odpadki ravnamo. Načrtno ravnanje z odpadki lahko varuje javno zdravje in kakovost okolja ter podpira ohranjanje naravnih virov.
V skladu z Zakonom o varstvu okolja je odpadek določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Po Uredbi o odpadkih (Ur. l. RS, št.
103/2011) je nevarni odpadek tisti odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe; kot nenevarni odpadki se v skladu z zakonodajo obravnavajo vsi, ki niso uvrščeni med nevarne odpadke.
Stran 18 od 28
Inertni odpadki, kot jih opredeljuje predpis o odlaganju odpadkov, pa so tisti, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadajo, niso gorljivi in ne biorazgradljivi in tudi drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso škodljivi zdravju in tudi ne vplivajo na druge snovi ob stiku z njimi na tak način, ki bi lahko povečal obremenjenost okolja.
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011) določa mejne vrednosti izpustov snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po njihovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z izpusti snovi v površinske in podzemne vode, tla in zrak, in da se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
Odpadne kemikalije se morajo zbirati v primerni embalaži. Vsaka enota embalaže za zbiranje mora imeti na zunanji strani prilepljeno neizbrisno in vodoodporno nalepko z naslednjimi podatki:
naziv (sestava in vsebina) in klasifikacijska št. odpadka po Klasifikacijskem seznamu odpadkov (Uredba o odpadkih, Ur. l. RS, št. 103/2011),
simbol nevarnosti,
količina odpadne snovi (neto masa ali volumen),
delodajalec,
ime in priimek odgovorne osebe delodajalca.
Odpadki se redno odvažajo na mesto, namenjeno zbiranju nevarnih odpadkov, in se tam zbirajo do odvoza.
Mešanje različnih vrst odpadkov v posamezni enoti embalaže brez upoštevanja kompatibilnosti med kemikalijama ni dovoljeno. Če posamezen odpadek ni kompatibilen z drugimi odpadki, mora biti v lastni enoti embalaže za zbiranje.
Za infektivne odpadke mora biti določen način predhodnega steriliziranja, zbiranja in uničenja oz.
odvažanja. Razbita steklovina in drugi ostri odpadki se odlagajo v embalažo, ki je ni mogoče predreti.
Evidenčne liste za posamezne odpadke oz. skupine odpadke za potrebe njihove oddaje zunanjemu izvajalcu izpolni odgovorna oseba.
Kot dokazilo o oddaji odpadkov se uporabi kopija Evidenčnega lista. Evidenčni list pošiljke odpadkov.
Odpadki iz zdravstva Odpadni ostri predmeti Embalaža za trdne in tekoče odpadke
Primer: Interni oddajni seznam odpadkov
Izpolni odgovorna oseba (laboratorij) Zap. št. Klasifikacijska št. iz Uredbe
o ravnanju z odpadki
Naziv odpadka oz.
odpadne kemikalije
Embalaža Količina
Lokacija nastajanja odpadka (laboratorij)
Odgovorna oseba laboratorija
Datum
Stran 19 od 28
5.5 Izredni dogodki
Izredni dogodki so dogodki, pri katerih so nastale ali bi lahko nastale poškodbe pri delu, zdravstvene okvare ali pa je nastala »samo« materialna škoda.
Med izredne dogodke štejemo:
poškodbe pri delu,
bolezni v zvezi z delom,
požare,
izpuste kemikalij
okvare na sredstvih za delo.
O vsakem izrednem dogodku je treba takoj obvestiti odgovorno osebo.
5.6 Osnovna navodila za prvo pomoč ob izrednem dogodku na delovnem mestu Kadar koli kličete na številko 112 in potrebujete pomoč
službe nujne medicinske pomoči (NMP), si pri oblikovanju sporočila pomagajte z naslednjimi vprašanji:
KDO kliče?
KAJ se je zgodilo? Poškodba z nevarnimi snovmi (vrsta nevarne snovi, ki je povzročila težave, ter vrsta izdelka in sestavine, način vstopa v telo, ocena količine oziroma časa izpostavljenosti, starost, teža in kronične bolezni poškodovanca)
KJE se je pripetila nezgoda?
KDAJ se je zgodilo?
KOLIKO ljudi je treba oskrbeti?
KAKŠNE znake poškodb ali bolezni kažejo prizadeti?
KAKŠNO pomoč potrebujete? Opis podane prve pomoči in stanja pacienta VAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA LAŽJI KONTAKT!
Preden pokličete nujno medicinsko pomoč, se morate prepričati, kakšne zdravstvene težave ima poškodovanec/nenadno oboleli. Ustrezne podatke posredujte čim bolj zbrano in umirjeno, seznanjeni morate biti z zdravstvenim problemom, zaradi katerega kličete, dobro morate poslušati vprašanja in navodila dispečerja. Vedno počakajte na zvezi, saj vas bo strokovnjak na drugi strani zveze povprašal še po kakšnih drugih pomembnih dejavnikih in vam dal navodila za učinkovito ravnanje na kraju nesreče.
5.7 Prva pomoč pri zastrupitvah ali drugih poškodbah z nevarnimi snovmi (PP)
Delodajalec mora zagotoviti osnovna sredstva za prvo pomoč, kot je omarica za prvo pomoč na lahko dostopnem mestu in vedno na razpolago; vsebina omarice se mora sproti dopolnjevati z veljavnim sanitetnim materialom. Vsaka poraba sanitetnega materiala (namen porabe, količina, datum, uporabnik) se zapiše in o njej obvesti odgovorna oseba. Lokacije, na katerih so omarice prve pomoči, vodne pipe in prhe, morajo biti označene z ustreznim znakom za prvo pomoč, dostop do njih pa vedno prost.
Omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani:
Omarica za prvo pomoč
telefonska številka centra za obveščanje – 112;
naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika;
naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda;
ime in delovno mesto delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči.
Stran 20 od 28
Umirjenost je najboljša pomoč!
Nesreče pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi, niso redke in imajo včasih zelo resne posledice.
Povzroči jih lahko nepravilna uporaba, ko se praviloma ponesrečijo tisti, ki nevarne snovi uporabljajo, in tudi nepravilno shranjevanje, ko se lahko ponesreči kdor koli, ki je v bližini mesta shranjevanja.
Nesrečo je najbolje preprečiti, a če se vseeno zgodi, ohranite mirno kri. Ko skušate pomagati človeku, ki je bil izpostavljen nevarnim snovem, ohranite trezno glavo. Najprej poskrbite, da kemikalije ne bodo škodile tudi vam. Uporabite zaščitno opremo, odprite okno ali vklopite prezračevanje.
Kako ukrepati ob zaužitju?
Vdihavanje hlapov nevarnih snovi je zelo nevarno, sploh ker so nekatere nevarne snovi brez barve in jih tudi ne vonjamo. Če sumite na zastrupitev zaradi vdihavanja hlapov, takoj uporabite varovalno opremo, odprite okna oziroma poškodovanca odpeljite na svež zrak in pokličite reševalce.
Tistemu, ki je zaužil kemikalije, dajte velik kozarec hladne vode, nato takoj pokličite reševalce. Če je le mogoče, si prej pripravite informacijo o sestavinah izdelka, ki ga je poškodovani zaužil.
Brez navodil ne sprožajte bruhanja. Nevarne snovi namreč ne povzročijo težav le takrat, ko potujejo po prebavnem traktu navzdol, temveč lahko tudi takrat, ko gredo navzgor. Preverite nalepko na izdelku ali vprašajte reševalce. Nikoli ne izzovite bruhanja pri ljudeh, ki so v nezavesti ali ne morejo sedeti pokonci, imajo napad ali se jim blede.
Če je bruhanje priporočeno, ga sprožite in ostanite ob bruhajočem. Priporočeno je shraniti izbljuvano snov in jo skupaj z embalažo nevarne snovi predati reševalcem ali zdravniku.
Nevarne snovi hlapijo. Tudi če jih ne vidite in ne vonjate, so hlapi v zraku in se lahko tudi vnamejo.
Zato prostor, v katerem uporabljate nevarne snovi, dobro zračite med delom in po njem.
Kako ukrepati pri poškodbah kože in oči z jedkimi in dražilnimi snovmi?
Kožo umijte z vodo in milom, oči izperite z vodo, fiziološko raztopino, uporabite fosfatni pufer, boratni pufer ipd.:
pri izpiranju z velikimi količinami vode lahko hitro odstranite kemikalijo s površine (mehanski učinek),
pri izpiranju z velikimi količinami vode lahko razredčite kemikalijo in zmanjšate agresivnost,
voda deluje enako na vse nevarne kemikalije in ni nevarnosti, da se zgodi pomota,
dostopna je povsod na delovnem mestu in je cenovno ugodna.
Tudi voda ima nekaj slabosti: pri višjih koncentracijah je neučinkovita, poškodbe s kemikalijami lahko prepreči v prvih desetih sekundah po politju, hitro prodira v poškodovana tkiva in s tem pospešuje tudi prodiranje kemikalij ipd.
V zadnjem času se uporablja tudi raztopina Diphoterine, ki je precej bolj učinkovita od vode.
Diphoterine je hipertonična, amfoterna in kelirajoča dekontaminacijska raztopina za izpiranje kože in oči pri politjih z dražilnimi in jedkimi kemikalijami.
Stran 21 od 28
Ima veliko polivaletnih vezalnih mest, s katerimi absorbira in nevtralizira kisline, baze, oksidante, reducente in topila, hkrati pa zaradi svoje hipertoničnosti zaustavlja njihovo prodiranje v tkiva. Z izpiranjem kože in oči z raztopino Diphoterine v prvi minuti po politjih z dražilnimi in jedkimi kemikalijami lahko preprečite nastanek kemične opekline.
Fluorovodikova kislina je ena najnevarnejših anorganskih kislin (HF), ki jo uporabljajo v elektronski, kemični, steklarski, kovinski, avtomobilski in naftni industriji za luženje kovin, jedkanje, brušenje in poliranje stekla in keramike itd.
Zaradi sinergičnega delovanja vodikovih (H+) in fluoridnih ionov (F-) ima dvojno delovanje: jedko in toksično. H+ ob stiku s kožo ali očmi delujejo jedko in povzročijo kemično poškodbo povrhnjice kože in roženice zrkla ter s tem omogočijo prodor F- v tkiva. V tkivih F- neposredno zavirajo celične encime in vežejo kalcijeve (Ca2+) in magnezijeve (Mg2+) ione ter s tem dodatno posredno pospešijo presnovne procese in uničujejo celice in tkiva. Lahko povzroči sistemsko toksičnost, ki je odvisna od koncentracije pripravka HF in površine politega telesa ter tudi časa stika.
Stran 22 od 28
6 POŽARNA VARNOST
Požarna varnost je pomemben element kakovosti.
Varstvo pred požarom ureja Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/2007 z dne 12. 1. 2007). To področje obsega:
organiziranje, načrtovanje, izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom.
Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo.
Za dosego tega cilja so potrebni ustrezno načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom, odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja ter učinkovito gašenje požara. Prav tako je treba zagotoviti varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja, škodljive posledice požara ali eksplozije pa preprečiti ali vsaj zmanjšati.
Pojem evakuacija in zahteve, povezane z njo, so opredeljeni v omenjenem Zakonu o varstvu pred požarom, ki v četrtem členu govori, da so glavni cilji dejavnosti in ukrepi varstva pred požarom varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo.
Zahteve za evakuacijo podrobneje opisuje Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS, št. 52/2007 z dne 12. 6.
2007). Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oz. industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo, morajo izdelati požarni red.
Stran 23 od 28
Stran 24 od 28
Požarni načrt in načrt evakuacije je treba izdelati za objekte, v katerih po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti obstaja najmanj srednja požarna ogroženost, oz. za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.
Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali njegovih delov s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja ljudi na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. V njem morajo biti vrisani: položaj posamezne sobe ali posameznega prostora oz. točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje, ter položaj ročnih javljalnikov požara.
Lastniki ali uporabniki objektov morajo imeti izdelan načrt evakuacije in morajo najmanj enkrat na leto izvesti praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru ter voditi evidenco o času, sodelujočih in načinu izvedbe usposabljanja.
Požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije in priloge požarnega reda, ki morajo biti izobešeni na vidnem mestu, mora podpisati lastnik ali uporabnik objekta oz. dela objekta oz. pooblaščena oseba.
Stran 25 od 28
6.1 SREDSTVA ZA GAŠENJE POŽAROV
Delitev požarov po standardu SIST EN 2: Glede na vrsto goriv se požari delijo na pet glavnih razredov.
Tako poznamo naslednja gasila: za trdne snovi, tekočine, pline, lahke snovi in jedilna olja ter maščobe.
Sličice prikazujejo vrste požarov.
6.2 GASILA IN POSTOPKI GAŠENJA Z GASILNIKOM
Za večino gasilnih postopkov uporabimo snovi, s katerimi gasimo. Imenujemo jih gasila. V praksi so se uveljavila predvsem naslednja gasila: voda, pena, ogljikov dioksid, gasilni praški, haloni, nadomestki halonov in nekatera druga gasila.
Glavno pravilo pri gašenju požarov z gasilniki je, da se moramo najprej prepričati o velikosti požara in ustreznosti gasilnika (gasilnega medija) za gašenje požara. Če presodimo, da bomo požaru kos, izberemo ustrezen gasilnik in se požaru približamo v smeri vetra. Priporočljivo je, da si za gašenje pripravimo vsaj dva gasilnika, saj lahko kakšen tudi zataji.
6.2.1 Gasilnik za gašenje z vodo
Gasilniki z vodo se uporabljajo za gašenje požarov razreda A. Voda izhaja iz gasilnika s pomočjo potisne jeklenke s CO2. Ob aktiviranju je v njem tlak 4–6 barov. Domet curka znaša 2–3 m. Gasilnik je opremljen s šobo, ki omogoča razprševanje vode v kapljice. S tem se poveča gasilna učinkovitost vode, gasilo pa je bolje izkoriščeno.
6.2.2 Gasilnik za gašenje z zračno peno
Peno sestavljajo: voda, penilo in zrak. Pena prekrije gorečo tekočino ali trdno snov ter prepreči mešanje par z zrakom in nastajanje vnetljive zmesi.
Stran 26 od 28
6.2.3 Gasilnik za gašenje s CO2
Ogljikov dioksid je skoraj inerten plin, 1,5-krat gostejši od zraka. V območje gorenja ga dovajamo kot plin, ki zmanjša koncentracijo kisika. Gorenje s plamenom pri večini goriv preneha, če je v območju gorenja 30 % ogljikovega dioksida.
6.2.4 Gasilnik za gašenje s prahom
Gasilniki s praški se uporabljajo za gašenje požarov A, B, C, D in F.
Prašek s tokom nosilnega plina dovedemo v območje gorenja v plamenu ali na gorečo površino trdne snovi. Gasilni učinek je odvisen od vrste praška.
6.3 NAČIN AKTIVIRANJA GASILNIKA Z JEKLENKO Gasilniki se ločijo predvsem po tipu in načinu aktiviranja.
6.3.1 Gasilnik s prahom in pogonskim plinom CO2 v jeklenki
Ti gasilniki se aktivirajo s sprostitvijo plina iz jeklenke. Pri prehodu skozi vzbudno cev izhaja plin preko gasilnega sredstva in ga s tem rahlja, vzponska cev pa zagotavlja pravilno delovanje v pokončnem položaju.
Po aktiviranju pogonskega plina je treba počakati 3–4 sekunde, da se ustvari delovni tlak, nato pa s ponovnim pritiskom na ročico gasilnika ali ročico na ročniku začnemo gasiti.
6.3.2 Gasilniki s prahom pod stalnim tlakom
Pri teh gasilnikih ne potrebujemo vzbudne cevi in časovnega zamika pri aktiviranju. Takoj po aktiviranju lahko z ročico na glavi ali ročniku gasilnika začnemo gasiti.
Stran 27 od 28
6.3.3 Gasilniki za gašenje s CO2
Pri gasilnikih za gašenje z ogljikovim dioksidom izvlečemo varovalko, usmerimo šobo proti požaru in s pritiskom na ročico ali z odpiranjem ventila začnemo gasiti.
Stran 28 od 28
7 LITERATURA
Diphoterine. (online). 2009. (citirano: 30. 11. 2012). Dostopno na naslovu: http://msfera.si/nevarne_
kemikalije/drazilne-in-jedke-kemikalije/diphoterine/
.
Emergency safety showers. Plumbed-in body showers for laboratories. (online). 2006. (citirano: 30. 11.
2012). Dostopno na naslovu: http://www.broen.com/sitecore/content/BroenComOLD/Home/ESS/
Tekniskinformation/~/media/LAB/Teknisk%20information/ESS/Safety-check-leaflet.ashx.
Emergency safety showers. Plumbed-in eye wash units. (online). 2006. (citirano: 30. 11. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.broen.com/~/media/BroenCom/ESS/BROEN%20REDLINE %20Hand% 20eye%
20showers.ashx.
Horvat, J. Osebna varovalna oprema. (online). 2005. (citirano: 9. 6. 2010). Dostopno na naslovu:
http://www.sist.si/slo/z2/0512pregled.pdf.
Husić, M. Ergonomija in varstvo pri delu: gradivo za 2. letnik (Višješolski strokovni program Ekonomist).
(online). 2010. Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_
dokumenti/Ergonomija_in_varstvo_pri_delu-Husic.pdf.
Jug, A. Evakuacija. V: Posvet požarni red, požarni načrt, načrt evakuacije. Ljubljana, 2008, str. 65−79.
Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij. Ur. l. RS, št. 75/2009 z dne 29. 9. 2009.
Miran, B. Sekcija za klinično toksikologijo. 1. srečanje o kemijski varnosti: kemijske nesreče na delovnem mestu. Ljubljana: Gradivo, 2012.
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. (online). 2004. (citirano: 9. 6. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004101&stevilka =4349.
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem.
Ur. l. RS, št. 17/2006 z dne 17. 2. 2006.
Prva pomoč. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (online). 2007. (citirano: 10. 10. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.prva-pomoc.mddsz.gov.si/index77e6.html?sv_path=9592.
Prva pomoč. Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije. (online). 2009. (citirano: 10. 10. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.kemijskovaren.si/main.php?content=pregled&subcontent= prva _ pomoc.
Smernica za zagotavljanje varnosti in zdravja v kemijskih laboratorijih. Vodnik po kontrolniku za laboratorij. (online). 2012. (citirano: 20. 11. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.fkkt.uni-lj.si/
attachments/3753/priloga_2_vodnik.pdf.
Verbič, M., in Kovačič, B. Tehnika I–IV. Ljubljana: Gasilska zveza Slovenije, 2004. Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD/. Ur. l. RS, št. 43/11.
