PORO ˇ CILO
() . – -
Visoka šola za management v Kopru od do
Poslanstvo Visoke šole za management
Vˇceraj le zamisel, danes uspešna poslovna šola
Visoka šola za management v Kopru
Študijski programi
Razvojna in raziskovalna dejavnost
Druge dejavnosti in sodelovanje šole z okoljem
Študenti
Zaposleni in njihov strokovni razvoj
Prostorski in drugi materialni pogoji
Finanˇcno poslovanje
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
Priloge
Poroˇcilo št.–je prvo javno poroˇcilo Visoke šole za management. V njem so zbrani podatki o delovanju šole v letih od ustanovitve do zakljuˇcka študijskega leta/. Poroˇcilo vkljuˇcuje vse pomembne elemente, ki izhajajo iz pogodbe o koncesiji in priporoˇcil Komisije za kakovost. Letno poroˇcilo bo izdano in javno predstavljeno vsako leto novembra za predhodno študijsko leto.
¡ ()¡. –¡ -
,
,
.: ,:
-:@-.
://.-.
.
: .
:
: ,
: ,
c
V kolikor smo kakšen pomemben podatek nehote izpustili oziroma spregledali, bomo veseli, ˇce nas boste nanj opozorili. Prav tako bomo veseli vaših predlogov, ki jih bomo skušali upoštevati pri oblikovanju prihodnjih poroˇcil.
Poslanstvo
Visoke šole za management
Visoka šola za management v Kopru zagotavlja kakovostno izobraževanje s podro- ˇcja managementa in ga povezuje z raziskovalnim delom, predvsem z aplikativnimi raziskavami. Management je pomembna in kompleksna strokovna disciplina; obvla- dovanje konceptov, metod, modelov in vešˇcin managementa pa kljuˇcna zmožnost vsake uspešne organizacije in napredne družbe.
Visoka šola za management izvaja dodiplomske visokošolske strokovne in podi- plomske specialistiˇcne študijske programe ter podeljuje ustrezne strokovne naslove. S programi funkcionalnega izobraževanja in svetovanja managementu sledi interesom gospodarstva in širše javnosti.
Visoka šola za management razvija in spodbuja kakovostno pedagoško in razisko- valno delo in razvija kulturo intelektualne radovednosti in inovativnosti. Z izobraže- vanjem in raziskovanjem prispeva Visoka šola za management h gospodarskemu in kulturnemu razvoju regije in Slovenije, saj so znanja iz managementa pomembno gi- balo razvoja in zagotovilo za konkurenˇcnost slovenskega gospodarstva na globalnem tržišˇcu.
Visoka šola za management je zavezana interesom študentov in zaposlenih na šoli, podjetij in drugih organizacij. Prilagaja se ekonomskim in razvojnim potrebam regije ter nacionalne in mednarodne skupnosti.
Vizija Visoke šole za management v Kopru je postati mednarodno uspešna poslovna šola,
zato nenehno teži k zagotavljanju kakovosti na vseh podroˇcjih.
Besedilo je sprejel senat Visoke šole za management na seji dne..in temelji na predlogih, ki so jih zaposleni pripravili v okviru petih študijskih delavnic v študijskem letu/.
Vˇceraj le zamisel, danes uspešna
poslovna šola
. . .
Program Visoke šole za management smo zaˇceli snovati jeseni leta , šola je bila ustanovljena. decembra, soglasje k študijskemu programu je. januarja
dal Svet za visoko šolstvo.
Visoka šola za management je poslovna šola po zgledu mnogih podobnih šol v razvitem svetu.
Prvo generacijo študentov smo vpisali v prvi letnik v študijskem letu /, prvo predavanje pa je bilo . oktobra . V študijskem letu / smo vpisali v . letnik izrednega študija študente, ki so imeli predhodno konˇcano višjo šolo (po programu, sprejetem pred ..).
Prvim petim diplomantom smo nazdravili. junija.
Danes, . novembra slovesno podeljujemo diplome diplomantkam in diplomantom izrednega študija, ki so se vpisali v študijskem letu / s predho- dno konˇcano višjo šolo. Med prvimi diplomanti sta tudi dva redna študenta iz prve generacije.
Diplomanti Visoke šole za management poleg diplome prejmejo še listino »Pri- loga k diplomi«, ki jo v skladu s Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Ur. l. št. /) priporoˇca Evropska komisija. Iz listine so razvidni podatki o diplomantu, vsebini in obsegu konˇcanega študijskega programa, nacio- nalnem šolskem sistemu in dosežkih študenta v ˇcasu študija, ki omogoˇcajo veˇcjo transparentnost in olajšujejo mednarodno primerljivost visokošolskih študijskih pro- gramov.
. . . :
Prostor in oprema – Visoka šola za management deluje v dobro opremljenih prosto- rih v samem središˇcu Kopra, ki pa so za sedanji obseg dejavnosti postali že pretesni.
Založba in knjižnjica – Visoka šola za management je od septembra do oktobra izdala lastnih uˇcbenikov ter gradiv za vaje. Glede pokrivanja programa z lastno študijsko literaturo je Visoka šola za management med prvimi v Sloveniji. Naša šola je v treh letih vzpostavila lastno knjižnico, ki trenutno obsega
knjig in prejema domaˇcih in tujih strokovnih revij.
Finance – ustanovitelji so v Visoko šolo za management vložili svoje dobre na- mere, vendar skoraj nobenih finanˇcnih sredstev. Tako se Visoka šola za management
¡ ()¡.–
financira iz sredstev koncesije Ministrstva za šolstvo in šport in iz lastnih dejavnosti, kamor sodi tudi izredni študij. Donatorjev ne prispevajo niti odstotka porabljenih sredstev. Kljub temu Visoka šola za management vsa leta posluje pozitivno.
Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management je sodobno zasnovan, mednarodno primerljiv in daje celovita, predvsem pa neposredno uporabna znanja za delovanje v dejavnosti podjetij in drugih organizacij. Management sodi po obsegu in številu predmetov med zahtevnejše primerljive poslovne visokošolske programe v Sloveniji.
() !
Študenti – v študijskem letu/ima Visoka šola za management rednih inizrednih študentov. Zanimanje za vpis v študijski program Management kljub zahtevnosti narašˇca. To velja še posebej za izredni študij, torej za slušatelje, ki že imajo izkušnje, so razgledani in kritiˇcni pri izbiranju. Zaradi poveˇcanega zanimanja za vpis in števila prijavljenih kandidatov vpisuje šola tudi v prvi letnik rednega študija vsako leto boljše študente in vse veˇc jih je tudi iz drugih krajev Slovenije. Zahteven študijski program si ustvarja sloves, ˇceprav je znano, da do diplome ni tako lahka pot.
Zaposleni na šoli – v študijskem letu / dela na šoli zaposlenih, od tega je redno zaposlenih in pogodbenih; med zaposlenimi je uˇciteljev ter asistentov. Asistenti študirajo na magistrskih in doktorskih programih ter si nabirajo pedagoške izkušnje ob izkušenih pedagogih ter strokovnjakih, ki jih uvajajo tudi v raziskovalno delo. Velja, da le kakovostno delo vsakega posameznika prispeva k uspešnosti šole.
Diplomirani ekonomisti Visoke šole za management pridobijo enakovredna temeljna znanja kot diplomanti drugi sorodnih visokih šol, vendar veˇc aplikativnih in pove- zovalnih znanj in vešˇcin. Priˇcakujemo, da se bodo naši diplomanti hitro znašli v delovnem okolju ter koristno in uspešno delovali za podjetje ali drugo organizacijo in širše družbeno okolje.
Diplomanti Visoke šole za management so primerni za vsa izvajalna, strokovna in poslovodna dela, kjer podjetja in druge organizacije zaposlujejo diplomirane eko- nomiste. Šola jih nenehno uˇci, da bodo morali lastno uspešnost doseˇci s strokovnim in prizadevnim delom. V uporabnost usmerjena znanja in vešˇcine, ki jih osvojijo v šoli, jim bodo zagotovo koristila pri delu in v življenju nasploh.
Trdimo, da je zgraditi takšno in tolikšno šolo praktiˇcno iz niˇc, v manj kot štirih le- tih, navsezadnje velik podvig. S ponosom se oziramo na dosedanje opravljeno delo.
Ponosni smo, da nam je uspelo: nam, študentom – tako rednim kot izrednim; nam, visokošolskim uˇciteljem in sodelavcem; nam, strokovnim sodelavcem šole; nam, šte- vilnim mentorjem študentov ob praktiˇcnem usposabljanju ter nam, obˇcanom in or- ganizacijam iz regije in vse Slovenije.
Dekan Direktorica
prof. dr. Mitja I. Tavˇcar mag. Nada Trunk Širca
Visoka šola za management v Kopru
Visoka šola za management v Kopru je samostojen visokošolski zavod, ki so ga de- cembra ustanovile tri obalne obˇcine: Mestna obˇcina Koper, Obˇcina Izola in Obˇcina Piran ter Gospodarska zbornica Slovenije – Obmoˇcna zbornica Koper. Šola je v študijskem letu/za izvajanje dodiplomskega študijskega programa Mana- gement pridobila državno koncesijo.
V treh letih delovanja je šola vzpostavila temeljne pogoje za delovanje in iz leta v leto izboljševala pogoje za študij in delo na šoli. Finanˇcna sredstva vlaga predvsem v vzpostavitev prostorskih pogojev za študente in zaposlene, v strokovni razvoj vseh zaposlenih, v nabavo uˇcnih pripomoˇckov, vzpostavitev knjižnice ter izdajanje uˇc- benikov in drugih publikacij, da bi dosegla prepoznavnost šole v okolju. Vse to je prispevalo h kakovostni izvedbi dodiplomskega študijskega programa Management in drugih dejavnosti, na kar kaže tudi vedno veˇcje zanimanje za vpis na to šolo.
V nadaljevanju navajamo podatke o organiziranosti šole in njenih dejavnostih, o študentih in zaposlenih ter o prostorskih in drugih pogojih v študijskih letih/,
/in/.
Organiziranost šole
Visoka šola za management je bila ustanovljena decembra ter registrirana ..
in je do vpisa prvih rednih ter izrednih študentov, torej do oktobra, de- lovala v številˇcno skromni kadrovski zasedbi treh ljudi. V letih in so bili sprejeti skoraj vsi temeljni akti, potrebni za delovanje šole: Statut, Merila za volitve v Akti šole
nazive visokošolskih uˇciteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih sodelavcev, Pravil- nik o postopku za volitve v nazive, Pravilnik o organiziranosti in sistemizaciji delov- nih mest, Pravilnik o plaˇcah in drugih prejemkih, Pravilnik o napredovanju delavcev v plaˇcilne razrede, Pravilnik o letni inventuri, Pravilnik o preverjanju in ocenjeva- nju znanja študentov, Pravila o diplomiranju in Pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad najuspešnejšim študentom na Visoki šoli za management.
V študijskem letu/ je šola zaživela v polnem obsegu, saj smo v tem letu prviˇc izvajali vse tri letnike rednega študija. V letu je bil dopolnjen Pravilnik o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest. Priloga pravilniku je organigram, ki kaže organizacijsko strukturo Visoke šole za management.
Organi šole so senat, upravni odbor, dekan, direktor ter študentski svet. Naloge in Organi šole in
organiziranost pristojnosti posameznih organov doloˇca Statut Visoke šole za management. Strokovni vodja šole je dekan, poslovodni pa direktor.
¡ ()¡.–
835$91, 2'%25 6(1$7
',5(.725 '(.$1
9LåML VWURNRYQL VRGHODYFL
LQ YRGMH SRGUR LM 3URGHNDQL
3URJUDPL LQ SURMHNWL 7DMQLåWYR HNRQRPDW
WHKQL QD VOXçED
0DQDJHPHQW 5D XQRYRGVWYR
0DQDJHPHQW IXQNFLM RUJDQL]DFLMH 6SORåQH NDGURYVNH
LQ SUDYQH ]DGHYH
.YDQWLWDWLYQH LQ NYDOLWDWLYQH PHWRGH ,QIRUPDWLND
(NRQRPLND UD XQR YRGVWYR LQ ILQDQFH äWXGLMVNH ]DGHYH LQ
PHGQDURGQR VRGHORYDQMH
6RFLRORJLMD LQ SVLKROR JLMD Y PDQDJHPHQWX 5HIHUDW ]D
åWXGHQWVNH ]DGHYH
3UDYQH YHGH .QMLçQLFD
7XML SRVORYQL MH]LNL
6LVWHPVNH²LQIUDVWUXNWXUQHGHMDYQRVWLQHSHGDJRåNLGHODYFLRSUDYOMDMRQDORJHVNXSQHJDSRPHQD
=DORçED
.DWHGUHSHGDJRåNLGHODYFLVH]GUXçXMHMRJOHGHQD]QDQVWYHQHGLVFLSOLQH
'RGLSORPVNLåWXGLMVNLSURJUDPLUHGQLLQL]UHGQLåWXGLM 3RGLSORPVNLVSHFLDOLVWLQLåWXGLMVNLSURJUDP 3URJUDPL]DL]SRSROQMHYDQMDVHPLQDUMLWHDML« 5D]LVNRYDOQLLQUD]YRMQLSURMHNWL 'UXJLSURMHNWLåROH
Slika: Organigram šole leta
Pedagoški delavci izvajajo študijski program; po podroˇcjih se združujejo v kate- drah (tabela ). Strokovni, tehniˇcni in administrativni sodelavci opravljajo sistemske in podporne dejavnosti šole.
Na šoli delujejo tudi tri komisije: Komisija za študentske zadeve, Komisija za Komisije izbor priznanj in nagrad študentom ter Komisija za kakovost.
–
Predmeti – ožja strokovna podroˇcja Letnik
Temelji managementa
Predstojnik: dr. Mitja I. Tavˇcar Odloˇcanje in urejanje zadev Namestnik: mag. Mirko Markiˇc Urejenost podjetja – Strukture
Strateški management
Prenavljanje podjetja
Svetovanje managementu
Management nepridobitnih organizacij
Makroekonomsko okolje
Praktiˇcno usposabljanje – delovna praksa v organizaciji
,
Trženje
Predstojnik: dr. Gabrijel Devetak Trženje
Namestnik: dr. Borut Likar Management storitev
Proizvodnja (proizvajanje)
Inoviranje in proizvodnja – Inoviranje
Poslovna matematika in statistika
Urejenost podjetja – Informatika
Predstojnik: dr. dr. Janez Usenik Modeli za management
Namestnik: dr. Denis Trˇcek Praktiˇcno usposabljanje – metodološki del ,
,
Ekonomika poslovnega sistema
Predstojnik: dr. Dane Melavc Obdavˇcitev podjetja
Namestnik: dr. Franko Milost Raˇcunovodstvo
Financiranje
Komuniciranje in vodenje – komuniciranje
Komuniciranje in vodenje – vodenje
Predstojnik: dr. Tonˇci A. Kuzmani´c Kadri in delovno pravo – kadri
Namestnik: dr. Marjana Merkaˇc Kultura in etika
Gospodarsko pravo – obligacijsko pravo Predstojnik: mag. Niko Abrahamsberg Gospodarsko pravo – statusno pravo
Namestnik: dr. Zvone Vodovnik Delovno pravo
Anglešˇcina ,,
Predstojnik: Alenka Kocbek Nemšˇcina ,,
Namestnik: Mirella Ceglar Jurinˇciˇc Italijanšˇcina ,,
Tabela: Katedre Visoke šole za management, kot so jih ˇclani senata potrdili na seji dne...
Delo organov in komisij
Naloge in pristojnosti organov in komisij opredeljuje Statut Visoke šole za manage- ment v Kopru.
Funkcijo v. d. dekana je do aprila opravljala mag. Nada Trunk Širca. Na Dekan
seji senata dne .. je bil za dekana izvoljen prof. dr. Mitja I. Tavˇcarja, izredni profesor za mednarodno trženje in teorijo politike organizacije. Mandat dekana traja dve leti.
¡ ()¡.–
Na podlagi Statuta šole, ki je opredelil loˇcitev strokovne in poslovodne funkcije Direktor je bila na seji Upravnega odbora dne..mag. Nada Trunk Širca imenovana
za direktorico Visoke šole za management. Funkcijo je zaˇcela opravljati dne . .
, za dobo štirih let.
Do oblikovanja senata Visoke šole za management v skladu s statutom so bili Senat (po . ˇclenu Akta o ustanovitvi ) ˇclani senata vsi visokošolski uˇcitelji, ki so
sodelovali pri pripravi študijskega programa Management, in sicer: viš. pred. mag.
Niko Abrahamsberg, doc. dr. Lucija ˇCok, izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, pred. Šarolta Godniˇc, red. prof. dr. Štefan Ivanko, izr. prof. dr. Livij Jakomin, red. prof. dr. Janko Kralj, pred. Marija Lovrenˇciˇc, red. prof. dr. Ferdinand Marn, doc. dr. Janez Mayer, red. prof. dr. Dane Melavc, izr. prof. dr. Franko Milost, viš. pred. mag. Iztok Ostan, viš. pred. mag. Andrej Pirš, red. prof. dr. Leon Repovž, izr. prof. dr. Boris Snoj, doc.
dr. Boris Šuštar, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar, izr. prof. dr. dr. Janez Usenik ter izr.
prof. dr. Josip Zohil.
Preveliko število ˇclanov je oviralo delo senata, zato so njegovi ˇclani dne..
sprejeli sklep, po katerem je senat deloval v naslednji sestavi: doc. dr. Janez Mayer, red. prof. dr. Dane Melavc, red. prof. dr. Janko Kralj, izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg, red. prof. dr. Štefan Ivanko, izr. prof. dr. Livij Jakomin, izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar in mag. Nada Trunk Širca.
Pomembnejše naloge prvega senata so bile sprejetje študijskega programa Mana- gement in Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpeljava habilitacijskih postopkov za visokošolske uˇcitelje in sodelavcev. Senat je zasedal osemnajstkrat.
Na seji senata dne..je bil konstituiran drugi senat z dveletnim mandatom v sestavi: red. prof. dr. Dane Melavc, red. prof. dr. Janko Kralj, izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, viš. pred. mag. Niko Abrahamsberg, red. prof. dr. Štefan Ivanko, pred.
Alenka Kocbek, doc. dr. Tonˇci A. Kuzmani´c, viš. pred. mag. Mirko Markiˇc in izr.
prof. dr. Mitja I. Tavˇcar. Senat je na seji dne .. imenoval izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcarja za dekana.
Pomembnejše opravljene naloge senata so sprejem Pravil o diplomiranju, obli- kovanje káteder, sprejem kreditnega sistema in postopki habilitacj. Do sedaj je senat imel sej.
Upravni odbor šole je prviˇc zasedal.., ko se je konstituiral v sestavi, ki Upravni odbor se ni spremenila skozi vsa tri študijska leta. Sestavljajo ga predstavniki ustanoviteljev:
Zmago Furlan – Koper, dr. Oliver Bajt – Mestna Obˇcina Koper, Matjaž Ukmar – Obˇcina Piran, Vojko Maver – Obˇcina Izola; predstavniki delavcev šole:
prof. dr. Gabrijel Devetak, doc. dr. Tonˇci Kuzmani´c, Silva Bratož, Mira Sedmak in predstavnik študentov: Denis Benjamin Kmetec. Predsednik Upravnega odbora je Zmago Furlan. ˇClani so imenovani za dobo štirih let.
Pomembnejše naloge odbora: sprejem vseh aktov Visoke šole za management, obravnava in sprejemanje letnih poroˇcil ter zakljuˇcnih raˇcunov in sprejemanje naˇcrtov dela in usmeritev šole. Upravni odbor se je v treh študijskih letih sestal krat.
Prvi Študentski svet je zaˇcel delovati v št. letu /, v »polni« sestavi pa Študentski svet šele v študijskem letu /, ko smo prviˇc izvajali vse tri letnike rednega študija.
Clani Študentskega sveta v letuˇ /so: Denis Benjamin Kmetec – predsednik, Mojca Krafogel, Leon Šikovec, Tijana Despiniˇc, Martina Lukežiˇc, Dejan Davidoviˇc, Faila Pašiˇc, Robert Pišek in Jožica Medoš.
Pomembnejše naloge sveta so zastopanje študentov v organih šole, obravnavanje in podajanje mnenj k pomembnim aktom šole, o študijskih ih študentskih zadevah ter spodbujanje in sodelovanje pri obštudijskih dejavnostih.
Komisija za študentske zadeve je zaˇcela delovati v študijskem letu/. ˇClani Komisija za
študentske zadeve komisije so viš. pred. mag. Niko Abhrahamsberg (predsednik), doc. dr. Tonˇci A.
Kuzmani´c in Alenka Grašiˇc Vuk.
Pomembnejše naloge komisije: obravnavanje individualnih vlog in prošenj rednih in izrednih študentov v zvezi z urejanjem njihovega statusa, obravnavanje dopolnitev Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja, priprava predlogov sklepov za senat.
Komisija za študentske zadeve se je v treh študijskih letih sestala krat.
Komisija za izbor nagrad in priznanj študentom je bila imenovana na podlagi Pra- Komisija za izbor
nagrad in priznanj študentom
vilnika o podeljevanju priznanj in nagrad najuspešnejšim študentkam/om na Visoki šoli za management, ki ga je sprejel senat šole na . seji dne . . . Komisijo sestavljajo predstavniki študentov in predstavniki zaposlenih na šoli: predstavniki štu- dentov – Mojca Krafogel – predsednica, Tijana Despiniˇc, Majda Habe; predstavniki zaposlenih na šoli: viš. pred. mag. Mirko Markiˇc in Nataša Vraneš.
Komisija je na podlagi kriterijev iz pravilnika izbrala kandidate za študijski leti
/in/. Sestala se je petkrat.
Komisijo za kakovost je senat šole imenoval na seji dne . . . Sestavljajo Komisija za
kakovost jo ˇclani pedagoških in nepedagoških delavcev šole in predstavnik študentov: prof. dr.
Mitja Tavˇcar, mag. Nada Trunk Širca, viš. pred. mag. Mirko Markiˇc, Nataša Vraneš, Mojca Krafogel – predstavnica študentov.
Komisija je v študijskem letu/priˇcela s projektom priprave naˇcrta razvoja šole, vzpostavila je mehanizme za ugotavljanje kakovosti šole, vodila je študijske de- lavnice za zaposlene, na katerih je nastajalo besedilo poslanstva in vizije šole. V na- slednjih študijskih letih bo na podlagi dosedanjih izkušenj pripravila celovit program spremljenja kakovosti šole.
Pedagoški kolegij sestavljajo vsi pedagoški delavci šole, na seje pa so vabljeni vsi Pedagoški kolegij
zaposleni. Sestaja se dvakrat na leto – ob priˇcetku in koncu predavanj v študijskem letu. Kolegij obravnava predvsem letna poroˇcila o izvedbi študijskega programa in sprejema izvedbene dogovore za naslednje študijsko leto.
Pedagoški kolegij je do sedaj imel šest sej.
Druge dejavnosti šole
V treh letih delovanja je bila šola usmerjena predvsem v zagotavljanje pogojev za ka- kovostno izvedbo dodiplomskega študijskega programa Management. V študijskem letu / je senat šole sprejel kreditni sistem po evropskem kreditnem sistemu
(European Credit Transfer System). Pripravili smo tudi dva specialistiˇcna štu- dijska programa, eden od teh je že v postopku akreditiranja na Svetu za visoko šolstvo.
V naslednjih letih bo poudarek na spremembah obstojeˇcega dodiplomskega štu- dijskega programa v smeri veˇcje izbirnosti (v okviru kreditnega študija) ter na upeljavi podiplomskih študijskih programov. Veˇc poudarka bomo namenili tudi raziskoval- nemu delu in uvajanju študentov v aplikativno raziskovalno dejavnost.
Podroˇcja dejavnosti šole so predstavljena v nadaljevanju.
¡ ()¡.–
Priprava in izvajanje dodiplomskih študijskih programov Management – visokošolski strokovni študijski program
Priprava in izvajanje podiplomskih specialistiˇcnih študijskih programov Management v izobraževanju (v postopku akreditacije)
Management v evropskem okolju (v pripravi)
Priprava in izvajanje študijskih programov za izpopolnjevanje Temeljne vsebine managementa v izobraževanju
Uˇceˇca se organizacija (za mentorje študentom na praksi in uˇcitelje) Teˇcaji tujih jezikov za poslovne namene (v pripravi)
Priprava in izvajanje raziskovalnih in razvojih projektov Temeljne in aplikativne raziskave s podroˇcja managementa
Svetovanje managementu in drugi projekti
Razvojni in drugi projekti v interesu razvoja kot institucije
Seminarji in programi funkcionalnega izobraževanja
Programi izbirnih vsebin za srednješolce
Programi stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev
Teˇcaji tujih jezikov za poslovne namene
Teˇcaji raˇcunalniškega usposabljanja
Organizacija in izvedba strokovnih posvetov, predavanj, sreˇcanj in poletnih šol
Sodelovanje na regionalnem in nacionalnem nivoju
Mednarodno sodelovanje
Študijski programi
Visoka šola za management izvaja dodiplomske visokošolske strokovne študijske pro- grame in podiplomske specialistiˇcne študijske programe. V prvih treh letih je izvajala dodiplomski študijski program Management, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Pri- pravila pa je tudi dva specialistiˇcna študijska programa.
Dodiplomski študijski program Management
Pri pripravi študijskega programa Management so sodelovali ˇclani prvega senata (glej poglavje Organiziranost šole) in strokovnjaki iz prakse: mag. Ladislav Aliˇc, mag. Janez Brank, pred. Alenka Kocbek, Bruno Koreliˇc, dipl. ing. in mag. Nada Trunk Širca.
Ekspertna mnenja o študijskem programu so podali: prof. dr. Dušan Radonji´c,
, Univerza v Mariboru, mag. Milan Jelenc, Intereuropa, prof. dr. Alessio Lokar, Univerza v Vidmu in prof. dr. Janko Kralj,, Univerza v Mariboru.
Študijski program je sprejel Svetza visoko šolstvo. Diplomanti pridobijo stro- kovni naslov diplomirani ekonomist oz. diplomirana ekonomistka (dipl. ekon.).
Študijski program Management je zasnovan po zgledu triletnih poslovnih šol v Predstavitev
študijskega programa tujini – collegov. Je sodobno zasnovan in mednarodno primerljiv. Razdeljen je na tri približno enake izvedbene sestavine: predavanja, vaje in praktiˇcno usposabljanje v podjetjih in drugih organizacijah. Predavanja vodijo visokošolski uˇcitelji z ustreznimi habilitacijami in veliko praktiˇcnimi izkušnjami. Vaje, kjer študenti preverjajo prido- bljena znanja in pridobivajo vešˇcine, potekajo v majhnih skupinah. Praktiˇcno uspo- sabljanje izvajamo s kratkimi seminarji, naˇcrtovanjem, poroˇcili, skupinskim obrav- navanjem, sodelovanjem z mentorji iz podjetij ter drugih organizacij, kjer študentje delajo.
Za visokošolski študijski program Management velja pet temeljnih, nadvse po- Temeljne usmeritve
membnih usmeritev:
. Trdno verjamemo, da podjetja in druge organizacije niso le orodja za doseganje ciljev, temveˇc skupnosti ljudi, ki delujejo v njih in tistih, s katerimi delujejo v okolju. Zato se skozi vse tri letnike vzporedno vijejo strokovne poslovodne in vedenjske vsebine o vodenju ljudi. Od prvega dne uveljavljamo spoznanje, da so moˇcne in uˇcinkovite ter uspešne le organizacije, kjer se ljudje dobro razumejo, sodelujejo in se spoštujejo; kjer velja, da je vsak svoje sreˇce kovaˇc – vendar v sodelovanju z drugimi; kjer sta poštenost in omikanost samoumevni.
. Vsako izmed treh let študija ima svoj namen. V prvem letu gradimo strokovne temelje – tako splošne (matematika, statistika, ekonomika) kot poslovodne (po- litika, trženje, odloˇcanje), vedenjske (komuniciranje, vodenje) in pravne (obli- gacijsko in statusno pravo). Pri tem noˇcemo biti površni, zlasti splošni in pravni
¡ ()¡.–
predmeti so za marsikogar trd oreh. V drugem letniku gradimo na strokovnih temeljih neposredno uporabne vsebine, aplikacije, ki obravnavajo osnovne de- javnosti v podjetju ali organizaciji – inoviranje, proizvajanje izdelkov ter izva- janje storitev, trženje – in nadgradnjo, tako management ljudi, delovno pravo, organiziranje, informatiko in še kaj. V tretjem letniku povezujemo znanja in vešˇcine prvih dveh let v vseobsežno celoto.
V programu Management je ta letnik namenjen integrativnim znanjem, kamor sodijo strateški management, prestrukturiranje podjetij in svetovanje manage- mentu, management storitev, management nepridobitnih organizacij, izbrana poglavja iz etike in kulture, financiranje podjetij in še kaj. Predvsem s temi predmeti skušamo študente nauˇciti, kako povezati in praktiˇcno uporabiti pri- dobljena znanja. Nadvse pomembna sestavina je diplomsko delo, v katerem študenti pokažejo, kako znajo v šoli pridobljena znanja in vešˇcine uporabiti na izbrani zadevi iz prakse.
. Skozi ves program sega študij tujih jezikov. Slovenski izobraženec in manager, ki ne obvlada vsaj enega ali dveh tujih jezikov, ne more biti uspešen v svetu, kjer meje pomenijo vse manj. V šoli dosledno uˇcimo poslovno uporabo jezikov in pripravljamo študente, da se lahko takoj vkljuˇcijo v mednarodne stike in poslovanje.
. Temelj uˇcinkovitega študija na Visoki šoli za management so lastni uˇcbeniki.
Od nosilcev predmetov priˇcakujemo, da napišejo uˇcbenike, ki so posebej pri- lagojeni programu šole. Po jedrnato napisanih, preglednih, za uˇcinkovit študij urejenih in povrh še znaˇcilno oblikovanih uˇcbenikih je šola postala prepo- znavna tudi na knjižnem trgu.
. Študijski program Management je zahteven in terja zavzeto in stalno delo, je pa sodoben in daje diplomantom dobro izhodišˇce za uveljavljanje v poklicnem življenju. Diplomirani ekonomisti Visoke šole za management bodo iskani so- delavci. Vendar pa tudi diploma Visoke šole za management ni jamstvo za osebno uspešnost. To si moramo vsi in vsak dan znova prislužiti z zavzetim delom – vsak je paˇc svoje sreˇce kovaˇc.
Takšen je v osnovnih potezah študijski program Management, predmetnik je Predmetnik in kreditni sistem predstavljen v tabelah–.
V študijskem letu/ je senat sprejel kreditni sistem študija, po evropskem kreditnem sistemu (kreditne toˇcke za posamezen predmet so razvidne iz pred- metnika). V študijskem letu/pripravljamo prenovljen program, ki bo štu- dentom ponudil veˇc izbirnih predmetov.
Diplomirani ekonomisti Visoke šole za management imajo osnovna znanja iz Profil diplomanta poslovne matematike in statistike, ekonomike, raˇcunovodstva in financiranja, orga-
niziranja in politike organizacij, gospodarskega in delovnega prava ter komunici- ranja in vodenja ljudi, aplikativna znanja pa zlasti na podroˇcju trženja, proizvaja- nja in inoviranja. Posebnost programa so integrativna znanja na podroˇcju strateškega managementa, managementa storitev, managementa v nepridobitnih organizacijah, prenavljanja podjetij in svetovanja managementu. Ta znanja povezujejo naˇcrtova- nje, organiziranje, vodenje in nadziranje. Diplomanti Visoke šole za management so
Št. Predmet Št. kred.
toˇck
Št. ur predavanj
Št. ur vaj
Poslovna matematika in statistika
a Komuniciranje in vodenje – komuniciranje
b Komuniciranje in vodenje – vodenje
Ekonomika poslovnega sistema
Temelji managementa
Trženje
a Gospodarsko pravo – statusno pravo
b Gospodarsko pravo – obligacijsko pravo
Odloˇcanje in urejanje zadev
/ I. tuj jezik– angleški, italijanski ali nemški jezik (obvezni jezik na nadaljevalnem nivoju)
/ II. tuj jezik– angleški, italijanski ali nemški jezik (fakultativni jezik na zaˇcetnem ali nadaljevalnem nivoju)
()
Praktiˇcno usposabljanje
¯Seminar o uˇcenju in izdelavi seminarske naloge
¯Raˇcunalniški praktikum
¯Seminar – analizna predstavitev podjetja
¯Seminar – tržna raziskava
Skupaj
Tabela: Dodiplomski študijski program Management –. letnik
usposobljeni za uˇcinkovito in uspešno delovanje v podjetjih in drugih organizacijah.
Diplomirani ekonomisti Visoke šole za management so usposobljeni za hitro uva- janje v delo in prevzemanje nalog v osnovni dejavnosti ali strokovnih službah pod- jetij in drugih organizacij. Dobro vedo, da podjetja in druge organizacije delujejo v kompleksnih in spremenljivih okolišˇcinah ter da zato ni enostavnih receptov za uˇcin- kovitost in uspešnost, ki si jo morajo v konkurenci priboriti vsak dan znova. Tudi zase prinašajo diplomanti iz šole spoznanje, da si morajo osebno uspešnost in razvoj prislužiti z zavzetim delom in nenehnim izpopolnjevanjem.
Razpis za vpis v. letnik rednega in izrednega študija je v Razpisu za vpis, ki ga Vpisni pogoji
vsako leto objavi Ministrstvo za šolstvo in šport ter izide praviloma v mesecu januarju.
Pogoj za vpis v. letnik je opravljena matura ali zakljuˇcni izpit (štiriletni srednje- šolski program).
Ce je kandidatov veˇc, kot jih lahko šola sprejme, je vpis omejen. Pri izbiri kan-ˇ didatov šola upošteva uˇcni uspeh pri maturi oziroma zakljuˇcnem izpitu, % toˇck, in uˇcni uspeh v . in. letniku srednje šole,% toˇck.
Pogoj za vpis v . letnik je diploma višješolskega študija (po programu, spreje- tem pred . januarjem). Za pridobitev visoke izobrazbe morajo kandidati poleg obveznosti iz . letnika opraviti še pet diferencialnih izpitov iz predmetov: Temelji managementa, Ekonomika poslovnega sistema, Trženje, Gospodarsko pravo – statu- sno pravo ter Komuniciranje in vodenje. Glede na smer višješolskega študija so lahko kandidati nekaterih diferencialnih izpitov oprošˇceni.
¡ ()¡.–
Št. Predmet Št. kred.
toˇck
Št. ur predavanj
Št. ur vaj
Obdavˇcitev podjetja
a Inoviranje in proizvodnja – inoviranje
b Inoviranje in proizvodnja – proizvodnja
a Urejenost podjetja – strukture
b Urejenost podjetja – informatika
Trženje
a Kadri in delovno pravo – kadri
b Kadri in delovno pravo – delovno pravo
Raˇcunovodstvo
Modeli za management
/ I. tuj jezik– angleški, italijanski ali nemški jezik (obvezni jezik na nadaljevalnem nivoju)
/ II. tuj jezik– angleški, italijanski ali nemški jezik (fakultativni jezik na nadaljevalnem nivoju)
()
Praktiˇcno usposabljanje
¯Seminar – priprava na delovno prakso v organizaciji in naˇcrt dela
¯Delovna praksa v organizaciji tedni
Skupaj
Tabela: Dodiplomski študijski program Management –. letnik
Ce je sprejet sklep o omejitvi vpisa vˇ . letnik, so kandidati izbrani glede na povpreˇcno oceno višješolskega študija.
Redni študij traja tri leta, sledi eno leto absolventskega staža. Predavanja in vaje Redni in izredni študij
se izvajajo od. oktobra do. maja in so razporejena skozi ves teden.
Casovna razporeditev predavanj in vaj za izredni študij je prilagojena zaposlenimˇ študentom. Predavanja in vaje se izvajajo vzporedno. Fond ur predavanj in vaj se skrˇci na% predvidenega obsega ur za redni študij. Pri tem se poveˇca delež samostojnega uˇcenja, tako da študij za posamezen letnik zahteva od študenta delovnih ur, ki poleg predavanj in vaj vkljuˇcujejo tudi pripravo seminarskih nalog in samostojno uˇcenje. Trie letnike se izvede v štirih letih.
Študentje Visoke šole za management pridobivajo znanja in vešˇcine iz študijskega Oblike dela programa s predavanji, vajami in praktiˇcnim usposabljanjem.
Predavanja so namenjena pridobivanju temeljnih teoretiˇcnih znanj.
Vaje so namenjene utrjevanju in poglabljanju znanja ter pridobivanju vešˇcin s podroˇcja managementa. Z analiziranjem in reševanjem konkretnih primerov iz prakse študentje preverjajo razumevanje teorije.
Praktiˇcno usposabljanje je obvezen del študijskega programa in obsegaur.
Smotri praktiˇcnega usposabljanja na Visoki šoli za management so sooˇcanje štu- dentov z realnostjo v podjetjih in drugih organizacijah, preverjanje teoretiˇcnih znanj pri reševanju praktiˇcnih problemov in usposabljanje študentov za uporabo analitiˇcnih in izvedbenih vešˇcin.
Redni študenti del praktiˇcnega usposabljanja opravijo v podjetjih/organizacijah
Št. Predmet Št. kred.
toˇck
Št. ur predavanj
Št. ur vaj
Strateški management in management sprememb
a Prenavljanje podjetja – prestrukturiranje podjetja
b Prenavljanje podjetja – svetovanje managementu
Makroekonomsko okolje
Management nepridobitnih organizacij
Management storitev
Kultura in etika
Financiranje
Praktiˇcno usposabljanje
¯Seminar – poroˇcila o delovni praksi v organizaciji
(iz. letnika)
¯Seminar o raziskovanju in izdelavi diplomskega dela
¯Seminar – priprava na delovno prakso v organizaciji in naˇcrt dela
¯Delovna praksa v organizaciji tednov
¯Seminar – poroˇcila o delovni praksi v organizaciji (iz. letnika) in priprava osnutkov tez za dispozicijo diplomskega dela
Skupaj
Diplomsko delo
Vse skupaj
Tabela: Dodiplomski študijski program Management –. letnik
predavanja vaje praktiˇcno usposabljanje skupaj
število ur
delež v študijskem programu ,% ,% ,% %
Tabela: Število ur po posameznih oblikah
(štiri tedne v . letniku in pet tednov v . letniku), del pa – v obliki seminarjev – na šoli (Metodološki praktikum – v . in. letniku). Praktiˇcno usposabljanje v pod- jetjih/organizacijah je namenjeno poglobljenemu spremljanju delovnih in poslovnih procesov ter preverjanju spoznanj teorije v praksi. Pri metodološkem praktikumu pridobijo študenti znanja iz raˇcunalništva in se sistematiˇcno spoprimejo s prehodom iz srednje v visoko šolo, seznanijo se z naˇcini za izdelavo seminarske naloge (. letnik) ter z raziskovalnimi metodami v managementu, kar je obenem osnova za pripravo na izdelavo diplomskega dela (. letnik).
Izredni študenti z veˇc kot petimi leti delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto z vodstvenimi izkušnjami, so oprošˇceni praktiˇcnega usposabljanja.
Število ur po posameznih oblikah dela je predstavljeno v tabeli.
Študentje Visoke šole za management v procesu izobraževanja sprotno prever- Pogoji za
dokonˇcanje študija jajo in dokazujejo doseženo znanje in usposobljenost z aktivnim sodelovanjem pri
¡ ()¡.–
vajah in predavanjih, s pisnimi testi – kolokviji in seminarskimi nalogami ter z ak- tivnim vkljuˇcevanjem v delovno okolje. Študij zakljuˇcijo z izdelavo in zagovorom diplomskega dela, ki je usmerjeno v kritiˇcno reševanje izbrane zadeve iz prakse.
Podiplomski specialistiˇcni študijski programi
Šola je pripravila dva specialistiˇcna študijska programa, ki sta v postopku akreditiranja.
Podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju je dne Management v izobraževanju
..sprejel senat Visoke šole za management in je predložen v soglasje Svetu
za visoko šolstvo. Program temelji na sorodnem študijskem programu Manchester Metropolitan University.
Visoka šola za management bo program izvajala po pogodbi o franšizingu z Man- chester Metropolitan University in v sodelovanju s Šolo za ravnatelje. Pogodba velja za dve generaciji študentov, za vsako dve leti.
Študijski program je namenjen vodilnim in vodstvenim delavcem na podroˇcju vzgoje in izobraževanja. Po zakljuˇcenem študiju bo mogoˇc prehod v magistrski štu- dijski program na Manchester Metropolitan University.
Osnutek podiplomskega specialistiˇcnega študijskega programa Management za Management za Evropo
Evropo je senat Visoke šole za management že obravnaval in podal pozitivno mnenje.
Program je zasnovan tako, da daje študentom temeljna znanja iz politiˇcne, eko- nomske in pravne integracije Evrope, strateškega managementa ter jih seznani s pro- cesi globalizacije. V drugem semestru lahko študenti izbirajo med smermi: Finance, Marketing, Kadri in Kakovost, oziroma poglabljajo znanja iz managementa v evrop- skem okolju (lobiranje itd.).
Po dokonˇcni potrditvi na senatu Visoke šole za management bo program dan v nadaljnje akreditiranje na Svet za visoko šolstvo.
Razvojna in raziskovalna dejavnost
Šola se je uspešno vkljuˇcila v kar nekaj projektov na nacionalnem in mednarodnem nivoju, veliko pa je naredila na tudi vsebinah, ki podpirajo razvoj šole kot institucije in njenih dejavnosti. Razvojno in raziskovalno dejavnost v preteklih letih smo str- njeno zapisali v štirih sklopih, ki se zaradi narave raziskovalne dejavnosti medsebojno velikokrat tudi prepletajo:
Temeljne in aplikativne raziskave s podroˇcja managementa
Mednarodni projekti
Projekti za podjetja in druge organizacije ter svetovanje managementu
Razvojni in drugi projekti, ki podpirajo razvoj šole kot institucije
Projekte smo poskušali urediti po letih, tako kot so se pojavljali. Nekateri zapisani projekti so se že iztekli, nekateri pa še trajajo. Zapisali smo tudi tiste projekte, ki so bili v letu/ le idejno zasnovani in jih bomo realizirali v naslednjih letih.
Temeljne in aplikativne raziskave s podroˇcja managementa
V letu/je senat šole sprejel sklep, da pri nadaljnjem razvoju raziskovalne dejav- nosti upoštevamo Pravilnik o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti in Pravilnik o uporabi kvan- titativnih kriterijev za razvršˇcanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive. V naslednjem študijskem letu nameravamo sprejeti dopolnitev statuta za razi- skovalno dejavnost. V tej smeri bomo opravili razvrstitev kandidatov za raziskovalce v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive.
Zaposleni na šoli so predvsem v okviru svojih magistrskih nalog ter priprav na prijavo doktorskih diseratacij opravili veˇc raziskav (nekatere še niso zakljuˇcene). Na- vajamo naslove raziskovalnih nalog: Etika sodobnega dialoga kultur, Kontrastivna analiza propagandnih sporoˇcil, Modeliranje direktorskega informacijskega sistema s pomoˇcjo objektnostne tehnologije in mehke logike, Model sistema za podporo od- loˇcanja v podjetju, Model internacionalizacije za mala in srednja podjetja, Vpliv gra- dnje avtoceste na razvoj Slovenske Istre, Naˇcrtovanje karier, Inoviranje managementa proizvajanja kot pogoj za odliˇcno kakovost poslovanja v podjetju tranzicijskega go- spodarstva, Od linearnega teksta k hipertekstu: kvalitativni prelom v razvoju infor- macijske tehnologije.
¡ ()¡.–
Šola namerava v študijskem letu/spodbuditi in finanˇcno podpreti pred- vsem aplikativne raziskave s podroˇcij, ki so zastopane v okviru kateder šole. Prav tako se bo odzvala na pobude iz okolja.
Mednarodni projekti in pogodbe
Study Program of Environmental Sciences and Management v okviru programa Tempus:
nosilec projekta je Politehnika Nova Gorica, partnerji pa so še Univerza Roskilde – Danska, Univerza Benetke – Italija. Namen projekta je priprava univerzitetnega študijskega programa o okolju, Visoka šola za management sodeluje pri pripravi iz- birnega modula »okoljski management«. Projekt se je zaˇcel letain bo zakljuˇcen v letu .
Approaching Europe – a Training Course for Europeisation of a Training Institution v okviru programa Phare. Nosilec projekta je bila Šola za ravnatelje, partnerji v pro- jektu pa so bili Arhus College – Danska, Alborg College – Danska in Tehniˇcna srednja šola Tabor – ˇCeška. V okviru projekta smo pripraviliin izdali publikacijo.
Visoka šola za management je sodelovala s prispevkom o Evropski uniji in vklju- ˇcevanju Slovenije v projekte ter pomagala pri informatizacijski izvedbi projekta.
Projekt se je zaˇcel izvajati leta in se zakljuˇcil spomladi.
Business Ethics in Poland and Slovenia within the period of their Political and economical Transition:nosilec raziskave je Poljska akademija znanosti. Visoka šola za management je partner v raziskavi. Temeljni cilj raziskave je ugotoviti vpliv kulturnih razlik med Poljsko in Slovenijo pri oblikovanju rešitev za osnovne moralne dileme na podroˇcju poslovne etike. Raziskava se je zaˇcela v juniju in bo zakljuˇcena do konca leta
.
Uvajanje elementov managementa v obˇcinsko upravo na primeru Mestne obˇcine Koper v okviru programa Phare: nosilec projekta je bila Mestna obˇcina Koper; projekt so vodili Danci. Namen tega projekta je bil prouˇciti delovanje lokalne skupnosti; kot pilotska obˇcina pa je bila izbrana Mestna obˇcina Koper. Visoka šola za management je sodelovala pri pripravi analize stanja in izobraževanja zaposlenih. Projekt se je zaˇcel v letu in zakljuˇcil spomladi.
V študijskem letu / smo podpisali pismo o sodelovanju s Facultad de Ci- encias Economicas y Estadistica, Rosario, Argentina, v prihodnjem letu pa nameravamo skupaj pripraviti vsaj en projekt – predvidoma izmenjavo študentov in uˇciteljev.
Pilotska izvedba podiplomskega (master of science) študijskega programa Management in Education;spomladismo priˇceli s pilotsko izvedbo programa, ki poteka skladno s franšizing pogodbo z Manchester Metropolitan University in v sodelovanju s Šolo za ravnatelje. V okviru pilotske izvedbe nastajajo študijska gradiva, posebnost te izvedba pa je tudi eksterni nadzor s strani angleške univerze, dvojno ocenjevanje seminarskih nalog in ocenjevanje študentov preko t. i. »mape dosežkov«. V okviru pogodbe je dovoljen vpis dvema generacijama. Projekt se bo zakljuˇcil predvidoma v letu . Vzporedno s prvo izvedbo poteka tudi postopek akreditacije podobnega programa kot specialistiˇcnega študija.
Izobraževanje in položaj ravnateljev v razliˇcnih šolskih sistemih:projekt vodimo s so- delovanjem Šole za ravnatelje kot »tihim« partnerjem v projektu. Comenius projekt
bo nadgrajen s primerjalno analizo še nekaterih drugih neevropskih sistemov. V ta del projekta je vkljuˇcen naš gostujoˇci raziskovalec z Japonske (od maja do fe- bruarja ). Projekt se je zaˇcel v letu in bo zakljuˇcen spomladiz izdajo publikacije.
Priprava modula European perspectives on leading schools kot skupnega modula v podiplomskih programih managementa v izobraževanju. Visoka šola za management sodeluje kot partner; nosilec projekta pa je Univerza Falun – Švedska, partnerji pa so še iz Finske, Portugalske, Anglije, Italije in Poljske. V oktobru je prišlo v Sloveniji do pripravljalnega obiska v okviru Socratesa, za leto / pa je bil prav tako v okviru Socratesa prijavljen projekt priprave modula.
V letu / smo prijavili pripravljalni obisk v okviru Socratesa; bil je odobren. V študijskem letu / bomo obiskali University of Lancaster v Veliki Britaniji z namenom, da bi prijavili skupni projekt, predvidoma razvoj izbirnega modula v okviru dodiplomskega programa Management s podroˇcja psihologije in sociologije v managementu.
V študijskem letu / smo iz lastnih sredstev financirali pripravljalni obisk na Aarhus Business Collegu na Danskem. Poteka prijava projekta v okviru programa Socrates / – razvoj modulatuji jeziki za posebne namene – business languages.
Nosilec projekta je naša šola, kot partnerji se nam bodo pridružili Aarhus Business College – Danska in Faculty of Business and Economics, Univerza Peˇc – Madžarska.
Projekti za podjetja in druge organizacije ter svetovanje managementu V junijusmo s projektomIzobraževanje managerjev v slovenskih gospodarskih druž- bahkandidirali na razpis Ministrstva za gospodarske zadeve. Projekt ni bil izbran.
ProjektPrestrukturiranje slovenskega gospodarstvasmo pripravili v sodelovanju s Slo- venskim inštitutom za management, Ljubljana, s katerim smo kandidirali na razpis Ministrstva za gospodarske zadeve v maju. Tudi ta projekt ni bil izbran.
Mreže uˇceˇcih se šolje projekt, ki je povezal osem osnovnih šol z namenom vzposta- vljanja sistema kakovosti v njihovih institucijah. Nosilec projekta je Šola za ravnatelje, Visoka šola za management je v okviru projekta za udeležence izvedla študijski pro- gram za izpopolnjevanje Uˇceˇca se organizacija. Projekt sofinancira Zavod za odprto družbo Slovenije in se je zaˇcel jeseni , zakljuˇcil pa se bo predvidoma spomladi
z izdajo publikacije.
Naˇcrtovanje lastnega razvoja – vsak je lahko uspešen! je program – uˇcni naˇcrt, za- snovan kot izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole, posamezne vsebine pa bi se lahko izvajale kot interesne dejavnosti oziroma program razrednih ur, tako v osnovni kot tudi srednji šoli. V okviru projekta, ki ga sofinancira Zavod za odprto družbo Slovenije, je bil v letu /pripravljen uˇcni naˇcrt, ki ga bomo v tem letu posre- dovali v presojo Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje. V študijskem letu
/bodo posamezne vsebine v okviru interesnih dejavnosti izvedli na osmih osnovnih šolah, izdan pa bo tudi delovni zvezek za uˇcence in priroˇcnik za uˇcitelje.
Univerza na Primorskem je projekt, ki ga vodi Visokošolsko središˇce v Kopru, zasnovan je bil maja in še ni dokonˇcan. Visoka šola za management ima interes
¡ ()¡.–
sodelovati v projektu, saj je sestavni del visokošolske dejavnosti v regiji, hkrati pa je
strokovno usposobljena za podroˇcje institucionalnega managementa.
Razvojni in drugi projekti, ki podpirajo razvoj šole kot institucije Nekatere od dejavnosti, ki jih navajamo v nadaljevanju, so sicer omenjene v sklopu drugih poglavij poroˇcila, ker pa obenem pomenijo projekte, ki podpirajo razvoj šole kot institucije, jih navajamo tudi v tem poglavju.
Izvajanje dodiplomskega študijskega programa Management: samo izvedbo programa Študijski program Management smo zasnovali kot projekt, saj smo program za študente rednega študija prviˇc izve-
deli v celoti šele v študijskem letu /. Vzporedno z izvajanjem so nastajali tudi uˇcbeniki in druga študijska gradiva. Manjše spremembe v naˇcinu izvajanja so bile na osnovi sistematiˇcnega spremljanja vpeljane sproti, predvsem strnjeno izvajanje kraj- ših predmetov, izvajanje praktiˇcnega usposabljanja, vpeljava uvajalnega seminarja za bruce in metodološki seminar kot priprava na diplomsko delo. V študijskem letu
/ je senat sprejel kreditni sistem (po sistemu).
Uvajalni seminarja za bruce smo poskusno uvedli že v študijskem letu /. Naslednje leto smo program razširili in sedaj obsega skupno ur (Uˇcim se uˇciti, Raˇcunalniški praktikum, O pisanju seminarskih nalog). V študijskem letu/
bomo projekt zakljuˇcili s pripravo Priroˇcnika za bruce.
Metodološki seminar kot priprava na diplomsko delo:seminar smo vpeljali v študijskem letu / in obsega ur. V študijskem letu / bo izšel priroˇcnik za študente – absolvente.
Študijski vodnik:v študijskem letu /smo zasnovali publikacijo za študente z naslovomŠtudijski vodnik.Prva številka vodnika je izšla za študijsko leto/; vsi študentje ga dobijo ob zaˇcetku leta in odslej bo izhajal vsako leto.
Uvedba kreditnega sistema in izbirnosti v dodiplomskem študijskem programu Manage- ment. V letu / je senat na seji dne . . sprejel kreditni sistem na snovi
(European Credit Transfer System); spremembo smo posredovali v soglasje na Svetza visoko šolstvo. V študijskem letu/bomo v okviru projekta izpe- ljali spremembo dodiplomskega študijskega programa Management, ki bo vkljuˇcevala pripravo izbirnih predmetov.
Priloga k diplomi – diploma supplement:v okviru projekta smo pripravili tudi pro- totip dokumenta, ki ga bodo prejeli že prvi diplomanti šole. V študijskem letu
/ bomo dokument dodelali in ga pripravili tudi v angleškem jeziku ter vzpostavili informatizacijsko podporo za izdelavo tega dokumenta.
Sodelovanje – šola – podjetja in druge organizacije:idejna zasnova projekta je nastala v študijskem letu /in sicer v okviru prenove praktiˇcnega usposabljanja v dodi- plomskem študijskem programu Management. Projekt bomo predvidoma zakljuˇcili v študijskem letu/. V okviru tega projekta bomo vzpostavili tesnejše sode- lovanje s podjetji in drugimi organizacijami v Sloveniji, predvsem na podroˇcju zago- tavljana delovne prakse študentom in izobraževanja mentorjev v podjetjih (program Uˇceˇca se organizacija in drugo izobraževanje), vzpostavili pa bomo tudi mednarodno izmenjavo študentov pri delovni praksi.
Priprava podiplomskega specialistiˇcnega programa Management v izobraževanju,ki ga je Razvoj novih študijskih programov
sprejel senat na seji dne . . in je namenjen predvsem vodilnim delavcem v izobraževalnih organizacijah. Program je v postopku akreditiranja na Svetu RS za visoko šolstvo. Program je Visoka šola za management pripravljala v sodelovanju s Šolo za ravnatelje in Manchester Metropolitan University.
Priprava podiplomskega specialistiˇcnega programa Management za Evropo,ki ga bo še v tem letu obravnaval senat Visoke šole za management, po potrditvi na senatu pa ga bomo posredovli v postopek akreditiranja na Svet za visoko šolstvo. Projekt smo zasnovali že v letu in sicer v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za manage- ment, pred obravnavo na senatu pa se bo v strokovno oziroma aplikativno presojo programa vkljuˇcila Luka Koper.
Priprava študijskega programa za izpopolnjevanje Temeljne vsebine managementa v izo- braževanju, ki ga je sprejel senat na seji dne.., Svet za visoko šolstvo pa je dal soglasje na seji dne . .. Program ima štiri module: Razsežnosti mana- gementa in managerski procesi; Teorija organizacij in odnosi z okoljem; Ravnanje s ˇcloveškimi viri; Management virov (financiranje). Program je Visoka šola za mana- gement pripravljala v sodelovanju s Šolo za ravnatelje in Manchester Metropolitan University in ter identiˇcen prvemu semestru v specialistiˇcnem programu Manage- ment v izobraževanju.
Priprava študijskega programa za izpopolnjevanje Uˇceˇca se organizacija, ki ga je sprejel senat šole na seji dne . . . Ta program ima štiri module: Na poti k uˇceˇci se organizaciji; Svet se spreminja; Uˇcimo se, da bi znali delati; Sodelovalno uˇcenje in osebna uˇcinkovitost. V študijskem letu / smo program pilotsko izvedli s
uˇcitelji osnovnih šol v okviru projekta Mreže uˇceˇcih se šol. V študijskem letu
/bomo program izvedli za mentorje študentom na delovni praksi v okviru projekta Mreža sodelovanja – šola – podjetja in druge organizacije.
Informiranje o šoli:poleg rednih informativnih dni smo v študijskem letu/
Spodbujanje vpisa v študijski program Management
izvedli informativne dneve tudi na nekaterih srednjih šolah in na vseh enotah izre- dnega študija. Od priˇcetka delovanja šole smo sistematiˇcno informirali potencialne kandidate za redni ter izredni študij, svetovalne delavce na srednjih šolah in kadrovske službe v podjetjih ter drugih organizacijah. Z rednim informiranjem bomo nadalje- vali tudi v naslednjih letih, bolj sistematiˇcno pa bomo vpeljali seznanjanje vseh veˇcjih srednjih šol, zlasti gimnazij in ekonomskih šol s študijskim programom Management.
Pilotska izvedba izbirnih vsebin za srednješolce: v študijskem letu / so bile pripravljene idejne zasnove programov za srednješolce. V študijskem letu/
bo šola finanˇcno podprla pripravo študijskega gradiva za nekatere vsebine in iz lastnih sredstev omogoˇcila izvedbo programov na nekaterih srednjih šolah.
Dober študent: projekt je bil zasnovan v študijskem letu /. Sprejeli smo Spodbujanje
študentov k študiju in obštudijskim dejavnostim
Pravilnik o nagrajevanju najboljših rednih študentov in podelili nagrade za študijski leti / in /. V študijskem letu / bo pravilnik razširjen na na- grajevanje izrednih študentov in dobrih diplomskih del ter študentskih raziskovalnih nalog.
Raziskovalno delo študentov:študenti v okviru rednih seminarskih nalog opravijo tudi zelo zanimive mini raziskave. Naloge lahko predstavijo v okviru razliˇcnih regi- onalnih ali nacionalnih razpisov. V študijskem letu / namerava šola siste- matiˇcno spodbuditi udeležbo na takšnih razpisih, dobre študente pa vkljuˇciti tudi v raziskovalne naloge v okviru raziskovalnega dela na šoli.
¡ ()¡.–
