UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
TEA VODE
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk
Stališ č a osnovnošolskih u č iteljev do e-dnevnika in e-redovalnice
DIPLOMSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Jože Rugelj Kandidatka: Tea Vode
Ljubljana, avgust, 2013
Za strokovno pomoč in usmerjanje se zahvaljujem svojemu mentorju izr. prof. dr. Jožetu Ruglju.
Najlepša hvala vsem učiteljem in učiteljicam, ki so si vzeli čas in izpolnili moj vprašalnik.
Posebno zahvalo izrekam svoji družini in Juretu, ki ste mi stali ob strani tekom celotnega študija in pisanja diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki ste na kakršen koli način pripomogli k nastanku mojega diplomskega dela.
Naučili so me, da pot napredka ni ne hitra ne lahka. (Marie Curie)
POVZETEK
Danes nam sodobna tehnologija narekuje življenje, delo in način dela. Za katerikoli poklic se odločimo, moramo obvladati delo z računalnikom in z drugo tehnologijo. Tako je tudi v učiteljskem poklicu.
Če se spominjamo svojih osnovnošolskih dni, opazimo, da so naši učitelji na začetku uporabljali le grafoskop in prosojnice, šele kasneje tudi računalnik in projekcijo.
Tehnologija se spreminja pri podajanju znanja učencem kot tudi pri vodenju šolske dokumentacije. Učitelji so pri pouku vpisovali podatke v dnevnike in redovalnice. Zdaj lahko to dokumentacijo urejajo s pomočjo računalnika in vnaprej pripravljenih programov.
Glavni cilj empiričnega dela diplomske naloge je preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do uporabe e-dnevnika in e-redovalnice. S pomočjo vprašalnika sem pridobila mnenja 501 vprašanca. Obdelava podatkov je pokazala, da ima večina učiteljev pozitivno mnenje glede uporabe e-dnevnika in e-redovalnice. Razlike pa se pojavljajo pri nekaterih trditvah glede na spol in starost vprašancev kot tudi glede na delovno dobo vprašancev.
Tako sem ugotovila, da so učitelji bolj naklonjeni elektronskemu načinu kot učiteljice in da starost učiteljev in delovna doba učiteljev tudi vplivata na mnenje glede uporabe e- dnevnika in e-redovalnice.
Ključne besede: šolska dokumentacija, dnevnik, redovalnica, osnovnošolski učitelji, stališča
Primary school teachers' opinion on the e-diary and e-gradebook SUMMARY
Nowadays, modern technology dictates our lives, work and the way we work. Regardless of our occupation, we must be fluent with computers and other types of technology. In this sense, the teaching profession is no exception.
If we think back to our primary school days, we may note that our teachers began by only using overhead projectors and transparencies, later on incorporating computer and LCD projector. Technology has changed as much in the case of passing knowledge on to students as it has with recording school documentation. In the past, teachers filled out the class register and grade book in class, but now this documentation is filled out with the aid of computer and pre-prepared programmes.
The main goal of the empirical research in the diploma work is to verify teachers' opinions on the use of electronic class registers and grade books. Using the questionaire, I obtained the opinions of 501 teachers. The data processing showed that a majority of the teachers had a positive attitude towards the use of electronic class registers and grade books.
Variations in the statements appeared depending on gender and age as well as the respondent's period of employment. Therefore, I have determined that male teachers are more inclined towards the use of the electronic method than female teachers and that the respondents' age and period of employment also influence their opinions on the use of electronic class registers and grade books.
Key words: school documentation, class register, grade book, primary school teachers, opinions
VSEBINSKO KAZALO
1 UVOD ... 1
2 DOKUMENTACIJA V OSNOVNI ŠOLI ... 2
3 ZGODOVINA ŠOLSKE DOKUMENTACIJE ... 5
4 ŠOLSKA DOKUMENTACIJA V DANAŠNJIH ČASIH ... 8
5 ŠOLSKI INFORMACIJSKI SISTEMI ... 11
5.1 LO.POLIS ... 11
5.1.1 Modul Šola – Dnevnik ... 16
5.1.2 Modul Šola – Redovalnica ... 19
5.2 EASISTENT... 20
5.2.1 eDnevnik ... 23
5.2.2 eRedovalnica ... 25
6 PRIMER OD KLASIČNE DO ELEKTRONSKE OBLIKE VODENJA DOKUMENTACIJE ... 26
7 EMPIRIČNI DEL ... 29
7.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA ... 29
7.1.1 Opredelitev problema... 29
7.1.2 Cilji raziskovanja ... 29
7.2 HIPOTEZE ... 29
7.3 RAZISKOVALNA METODA ... 30
7.3.1 Opis vzorca ... 30
7.3.2 Opis tehnike – instrumentarija ... 32
7.3.3 Zbiranje in obdelava podatkov... 32
7.4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PODATKOV ... 33
7.4.1 Testiranje hipotez ... 36
8 ZAKLJUČEK ... 52
9 VIRI IN LITERATURA ... 53
10 PRILOGE ... 56
10.1 PRILOGA 1: DOKUMENTACIJA V OSNOVNI ŠOLI ... 56
10.2 PRILOGA 2: SLIKOVNO GRADIVO ŠOLSKE DOKUMENTACIJE ... 68
10.2.1 Katalog ... 68
10.2.2 Matični list ... 71
10.2.3 Razrednica... 75
10.2.4 Šolska matica ... 77
10.3 PRILOGA 3: RODITELJSKA VPRAŠALNICA ... 80
10.4 PRILOGA 4: ANKETNI VPRAŠALNIK ... 83
KAZALO SLIK
Slika 1: Spominski list ...7Slika 2: Pesem za dekliški list ...7
Slika 3: Vstopna stran v Lo.Polis ...12
Slika 4: Spletni portal Lo.Polis ...15
Slika 5: Modul Šola – Dnevnik ...17
Slika 6: Primer zapisa vsebine ure ...18
Slika 7: Vnos ocen po učencih ...19
Slika 8: Vnos ocen po predmetih ...20
Slika 9: Uvodna stran aplikacije eAsistent ...21
Slika 10: eRedovalnica za starše ...22
Slika 11: Cenik uporabe eAsistenta za starše ...23
Slika 12: eDnevnik ...24
Slika 13: Vpis vsebine ure ...24
Slika 14: Vpis manjkajočih učencev ...25
Slika 15: eRedovalnica ...25
Slika 16: Opisne ocene...26
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura anketiranih učiteljev po spolu ... 30 Graf 2: Struktura anketiranih učiteljev po starosti ... 31 Graf 3: Struktura anketiranih učiteljev glede na delovno dobo poučevanja ... 31 Graf 4: Stališča učiteljev do e-dnevnika in e-redovalnice (primerjava povprečnih vrednosti po trditvah) ... 35 Graf 5: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na posameznih spremenljivkah ... 38 Graf 6: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na posameznih spremenljivkah ... 40 Graf 7: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na starostne razrede ... 41 Graf 8: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na spremenljivki e-dnevnik glede na starostne razrede... 42 Graf 9: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na spol ... 45 Graf 10: Primerjava povprečnih vrednosti na spremenljivki e-dnevnik glede na spol ... 46 Graf 11: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na število let izkušenj s poučevanjem ... 48 Graf 12: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na spremenljivki e-dnevnik glede na število let izkušenj s poučevanjem ... 49
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Stališča učiteljev do e-dnevnika in e-redovalnice (deleži in povprečne vrednosti po trditvah) ... 33 Preglednica 2: Povprečja odgovorov na posameznih spremenljivkah ... 38 Tabela Preglednica 3: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice in klasične redovalnice ... 38 Preglednica 4: Povprečja odgovorov na posameznih spremenljivkah ... 39 Preglednica 5: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-dnevnika in klasičnega dnevnika ... 40 Preglednica 6: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na starostne razrede ... 41
Preglednica 7: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-dnevnik glede na starostne razrede
... 42
Preglednica 8: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice ... 43
Preglednica 9: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-dnevnika ... 44
Preglednica 10: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na spol ... 45
Preglednica 11: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-dnevnik glede na spol ... 45
Preglednica 12: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice ... 46
Preglednica 13: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-dnevnika ... 46
Preglednica 14: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-redovalnica glede na število let izkušenj s poučevanjem ... 47
Preglednica 15: Povprečja odgovorov na spremenljivki e-dnevnik glede na število let izkušenj s poučevanjem ... 48
Preglednica 16: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice ... 49
Preglednica 17: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-dnevnika ... 50
1
1 UVOD
Šolska dokumentacija obsega vedno več različnih dokumentov. Te dokumente mora šola hraniti, nekatere eno leto, druge pet let in spet tretje deset let. Ta doba je lahko zelo dolga in dokumenti se nabirajo. Tako lahko nastane prostorska stiska pri hranjenju, dokumenti se lahko izgubijo, založijo ali pa se uničijo.
Ker pa se tehnologija z leti spreminja, se sedaj v šoli uporabljajo interaktivne table, grafoskope in prosojnice so zamenjali računalniki in projektorji. Ker morajo učitelji izpolnjevati vedno več dokumentov, so se pojavili programi, ki to delo učiteljem olajšajo.
Tako se dokumenti tudi težje izgubijo in uničijo. V Sloveniji sta zaenkrat dva taka programa. Podjetje Logos.si je naredilo program Lo.Polis in podjetje eŠola eAsistenta. Oba programa omogočata vodenje dnevnikov, redovalnic, šolske prehrane, matičnih listov … Seveda vse še ni popolno, pojavljajo se napake in pomanjkljivosti, vendar se obe podjetji trudita in nadgrajujeta programa.
Lo.Polis in eAsistent pa nista v pomoč le učiteljem, temveč tudi staršem učencev. Starši imajo preko spletne aplikacije dostop do vpogleda ocen (in tudi drugih podatkov) svojega otroka.
Tako se bom v svojem diplomskem delu predvsem dotaknila predstavitve programov obeh podjetij, na kratko pa bom predstavila tudi šolsko dokumentacijo in delček zgodovine le-te.
Ker pa nekateri učitelji raje uporabljajo klasične dnevnike in redovalnice oz. so jim bolj naklonjeni, bom v empiričnem delu raziskala stališča osnovnošolskih učiteljev do e- dnevnika in e-redovalnice. Prav tako bom preverila, ali na njihovo stališče vpliva starost vprašancev, spol in tudi delovna doba v učiteljskem poklicu.
2
2 DOKUMENTACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Dokumentacija v osnovni šoli je z uvedbo devetletke postala še obsežnejša. Vodenje dokumentacije za vsakega izmed učencev je po mnenju nekaterih učiteljev zelo kompleksen postopek. Mnogi se strinjajo, da delo učitelja obsega preveč birokracije.
Vodenje šolske dokumentacije določa več vrst zakonov:
• Navodila, interni akti šole,
• Pravilnik o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli,
• Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva,
• Pravilnik o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva arhivu,
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom,
• Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja,
• Zakon o arhivskem gradivu in arhivih,
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in
• Zakon o osnovni šoli.
Na podlagi 86. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 61/2012) je izdan Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli. Dokumentacija vsebuje:
a) Knjige in splošne dokumente:
• matična knjiga,
• šolska kronika,
• letni delovni načrt,
• letno organizacijsko poročilo,
• evidenca o izdanih spričevalih in drugih listinah in
• vzgojni načrt.
b) Dokumentacijo o delu strokovnih organov:
• zapisniki o sejah in
• razrednikova analiza pedagoškega dela v oddelku.
c) Dokumentacijo o delu strokovnih delavcev:
• letna priprava strokovnega delavca in
3
• sprotna priprava na vzgojno-izobraževalno delo.
d) Dokumentacijo o delu oddelkov:
• dnevnik,
• dnevnik in redovalnica učne skupine,
• dnevnik za podaljšano bivanje/jutranje varstvo,
• dnevnik za druge oblike dela z učenci,
• dnevnik vzgojnega dela,
• redovalnica z opisnimi ocenami,
• redovalnica s številčnimi ocenami,
• mapa vzgojnih opominov in
• zbirni športno-vzgojni karton.
e) Dokumentacijo o učencih:
• vpisni list,
• matični list,
• osebna mapa učenca, ki potrebuje pomoč oz. svetovanje,
• individualiziran vzgojni načrt,
• mnenje komisije za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo,
• zapisnik o popravnih in predmetnih izpitih učencev,
• zapisnik o ocenjevanju učenca, ki se izobražuje na domu in
• osebni športno-vzgojni karton.
f) Javne listine in potrdila:
• spričevalo o končanem razredu osnovne šole,
• zaključno spričevalo osnovne šole,
• potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti,
• kolesarska izkaznica,
• izpis iz evidence,
• obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu in
• potrdilo o šolanju.
g) Drugo dokumentacijo:
• obvestilo o sodelovanju pri interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole v šolskem letu,
4
• obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja,
• obvestilo o ocenah ob koncu ocenjevalnega obdobja med šolskim letom,
• potrdilo z opisno oceno dosežkov ob koncu šolskega leta za učenca, ki je vključen v posebni program vzgoje in izobraževanja,
• zaključno potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov za učenca, ki je končal posebni program vzgoje in izobraževanja,
• obvestilo o vzgojnem opominu,
• obvestilo ob prešolanju na drugo osnovno šolo med šolskim letom,
• obvestilo o izbirnih predmetih, za katere se je učenec odločil,
• soglasje staršev,
• prijava k nacionalnemu preverjanju znanja,
• druga obvestila staršem in
• zapisniki roditeljskih sestankov.
h) Dokumentacijo o vzgojno-izobraževalnem delu v bolnišničnih oddelkih:
• seznam učencev, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalno delo v bolnišnici,
• dnevnik,
• redovalnica z opisnimi ocenami,
• redovalnica s številčnimi ocenami,
• soglasje staršev o vključitvi učenca v izobraževanje v bolnišnici,
• osebna mapa učenca in
• obvestilo o učenčevem izobraževanju v bolnišnici.
Podana je tudi priloga s podrobnejšim opisom dokumentacije v osnovnih šolah (Priloga 1).
Vsak dokument mora vsebovati ime in sedež šole, ime in priimek podpisnika ter njegov podpis in pečat šole, vsi dokumenti, ki jih izdaja šola, pa morajo vsebovati tudi evidenčno številko in datum (Ur. l. RS, št. 61/2012).
Skladno s 36. členom Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Ur. l. RS, št. 80/04 in 76/08) imajo starši pravico do vpogleda v vse zbirke osebnih podatkov, ki se nanašajo na njihovega otroka. Staršem je potrebno omogočiti pregledovanje, prepisovanje in kopiranje teh podatkov. Imajo tudi pravico vedeti, komu so bili osebni podatki njihovih otrok posredovani.
5
Dokumentacija se praviloma vodi v elektronski obliki na način, da je omogočen tudi izpis na papir. Če šola vodi dokumentacijo v elektronski obliki v enotni podatkovni bazi, si mora z ustrezno programsko opremo zagotoviti dejansko ločitev uporabe in varovanje podatkov glede na njihovo naravo in pravico do razpolaganja z njimi (Ur. l. RS, št. 61/2012).
3 ZGODOVINA ŠOLSKE DOKUMENTACIJE
Z nastankom prvih šol so se pojavili tudi prvi zapisi o učencih. Šolska dokumentacija se je razvijala skladno z razvojem šolskega sistema.
V prvem obdobju ni bilo še nikakršnih zakonskih določb o vodenju dokumentacije, le nekateri vestni posamezniki so zapisovali pomembnejše podatke v cerkvene kronike.
Država je s svojim upravnim aparatom posegla na področje šolstva v času Marije Terezije.
Splošna odredba iz leta 1774 je vsebovala navodila učiteljem o vodenju šolske dokumentacije. Voditi so morali knjigo šolskih odredb, katalog, zlate in črne knjige, ki so jih pregledovali šolski nadzorniki. (Serše, 1995, str. 111.)
Drugi osnovnošolski zakon je izšel leta 1805. Glede na razvoj je bil veliko bolj natančen.
Učitelji so morali voditi knjigo šolskih odredb in popis šolskega okoliša, katalog o napredovanju učencev, zlato in črno knjigo, veroučne in izpitne knjige ter hraniti lepopisne vaje in spise učencev. Nekatere šole so spise vlagale v fascikle, ki so bili opremljeni z napisi in shranjeni na varnem mestu.
Tretji osnovnošolski zakon pa je bil še bolj natančen. »Na podstavi § 78. drž. š. z. in po dogovoru z deželnimi šolskimi oblastvi zdi se mi potrebno, da začasno razpišem nastopni šolski in učni red občnim ljudskim šolam, pridržujoč si prihodnje uredbe, katere se bodo po izkušnji in napredku ljudskega šolstva zdele potrebne, ter ozirajoč se tudi na to, da posamezni deželni zakoni o ljudskih šolah niso še dodelani. Ta ukaz dobi veljavo ob začetku šolskega leta 1870/71.« (Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, 1895, str. 105.) Še podrobneje pa se je na šolsko dokumentacijo navezoval razpis, ki je izšel 8. oktobra 1870.
Dokumentacija je takrat obsegala šolsko matico, katalog, kamor so vpisovali dečke in deklice ločeno, razrednico, matični list, tednik, šolsko naznanilo, zaznamek šolskih zamud, izpisnico, odhodnico, izposojilno knjigo, inventar, opravilni zapisnik, navodila za šolsko
6
kroniko itd. (Priloga 2). Kasneje so razrednico in tednik združili v en sam dokument, imenovan razrednica. V njo so zapisovali šolske zamude, domače naloge itd. Če primerjamo seznam današnje in takratne šolske dokumentacije, opazimo da je danes seznam veliko daljši.
Odhodnica ali odhodno spričevalo in odpustnica ali odpustno spričevalo sta bila dva različna dokumenta. Odpustnico so dobili učenci, ki so zaključili redno šolanje. V primeru, da pri učencih niso opazili napredka v znanju in so »obupali« nad njimi, so jim dali odhodnico.
Primer odpustnice:
Janez Smolar, rojen 14. majnika 1887. l. v Lembergu v šmarskem okraju je obiskoval ljudsko šolo od 1. novembra 1894. l. do 14. majnika 1901. l. in sicer v Lembergu, na Sladki gori v Šmarju in tukaj ter si je v II. oddelku III. razreda tukajšnje trirazredne šole pridobil tole odpustnico.
Njegovo obnašanje je bilo celo primerno, pridnost zadovoljna. V posameznih predmetih je napredoval takole:
Ves čas šolskega obiskovanja je zamudil 342 poludni, izmed teh 72 neopravičeno.
Opomba. Bil je oproščen: eno polletje.
Glede na to, kdo dobi odhodnico in kdo odpustnico, je bilo v kasnejših letih še veliko razpravljanj. »Odpustnico in odhodnico prištevati je gotovo najvažnejšim listinam, koje izdaja ljudska šola in koje sploh dobi v svoji mladosti človek, ki je obiskoval samo ljudsko šolo. Ž njim se zaključuje važen del človeškega življenja, oni ste dokaz, da je človek zadostil prvi dolžnosti, katero mu nalaga, država, da je izpolnil svojo šolsko dolžnost.«
(Strmšek, 1902, str. 5.) Tako takrat kot tudi danes je za učence, bodoče iskalce zaposlitve, spričevalo eden najpomembnejših dokumentov. Glede na to, da je takrat učenec dobil odpustnico samo na podlagi njegovih izostankov, je imel zaradi tega zelo oteženo iskanje zaposlitve, pa čeprav je bil lahko zelo pameten otrok, ki pa je bil občasno samo malo bolj len.
Na pobudo nekega učitelja pa so leta 1905 učenci dobili ob zaključku šolanja še Spominski list. To je bil dokument, ki ga je učencu izdala šola, katero je obiskoval. Ta dokument mu je služil kot spomin na šolanje.
7
Slika 1: Spominski list
Slika 2: Pesem za dekliški list
8
Ti predpisi so veljali vse do leta 1918. Zakonski predpisi, ki so izšli po letu 1919 pa niso vsebovali bistvenih sprememb na področju šolske dokumentacije. Med obema vojnama so namesto matice in šolske kronike uvedli matični list, namesto šolskih naznanil pa knjižice o šolskem napredku. V teh letih pa se je tudi pojavila t. i. roditeljska vprašalnica. Ta je obsegala sklop vprašanj za starše učencev novincev na prvem roditeljskem sestanku pred pričetkom šolanja. Bila naj bi jim v pomoč pri spoznavanju otrok (Priloga 3).
Leta 1965 je zavod za šolstvo izdal Navodila za organizacijo šolske dokumentacije v osnovnih šolah, ki je tovrstno dokumentacijo razdelil v dokumentacijo šolske uprave in administracije ter v dokumentacijo učno-vzgojnega dela. V prvo skupino so bili uvrščeni upravni in finančni dokumenti, v drugo pa vsa tista dokumentacija, ki je nastajala ob vzgojno-izobraževalnem procesu. (Serše, 1995, 113.)
Kot lahko ugotovimo, se šolska dokumentacija skozi desetletja ni bistveno spreminjala.
Vsebina dokumentacije je bila dokaj enaka kot sedaj, obseg je bil manjši in poimenovanja posameznih dokumentov so se spreminjala.
4 ŠOLSKA DOKUMENTACIJA V DANAŠNJIH Č ASIH
Računalnik je med učitelji že dobro sprejet pripomoček, ki ni namenjen le za prezentacijo učne snovi. (Grilj, 2009, str. 135.) Že mnogo let se pri pouku v šoli uporablja računalnik.
Veliko dejavnosti je z njim lažje izpeljati in marsikatera snov, predstavljena s pomočjo računalnika, je učencem lažje in bolje razumljiva. S tem je šel v pozabo marsikateri temeljni pripomoček pri posredovanju učne snovi, kot je npr. grafoskop. Tudi šolske table niso več take kot so bile, vedno bolj so v uporabi interaktivne table.
Zadnja leta pa računalnik ni v pomoč učiteljem le pri posredovanju učne snovi, ampak tudi pri vpisovanju ocen in vodenju vsakodnevne šolske dokumentacije. Med našteto dokumentacijo se vsi dobro spominjamo dnevnika in redovalnice. Oba pripomočka sta pri učencih mnogokrat zbujala strah in nelagodje. Vendar se tudi tu pojavljajo spremembe.
Vedno več je šol, ki ne uporabljajo več klasičnih načinov beleženja izostankov, vpisovanja ocen itd. Pojavili sta se t. i. elektronska redovalnica in elektronski dnevnik.
Začetne ideje in spremembe na tem področju so se začele pojavljati pred dobrim desetletjem. Pojavili so se prvi poskusi programov za elektronsko vodenje redovalnice.
9
Seveda so bile napake, ki pa so se skozi leta prakse manjšale in nastajale so vedno boljše različice programov. Ob prebiranju raznih člankov o e-redovalnici in e-dnevniku naletimo na vedno enake pomisleke.
Medtem ko je za nekatere elektronska redovalnica pot, ki se je ne da zajeziti, saj so prepričani, da bo računalniški svet krojil prihodnost, drugi opozarjajo na varnost osebnih podatkov in možnost, da lahko tovrstno neosebno komuniciranje poslabša odnose med starši in otroki ter skrha vezi med šolo in starši. (Prijatelj, 2001, str. 3.) Zakaj bi se trudili in delali nekaj na staromoden način, ko pa vemo, da nam sodobna tehnologija lahko olajša delo in prihrani veliko časa. Res je, da so vsi učitelji navajeni starega načina vodenja administracije, so v tem že popolnoma domači. Verjamem tudi, da se je marsikateremu učitelju težko naučiti uporabljati računalnik, kaj šele se privaditi na uporabo novih programov. Vendar pa se je mogoče vredno potruditi, stisniti moči iz sebe in se naučiti novih veščin, kajti te veščine nam lahko v poznejših časih prihranijo veliko dela in časa.
Spet drugi naj bi bili skeptični glede varstva podatkov. Seveda, lahko se zgodi, da se podatki v elektronski redovalnici izgubijo, da nekdo vdre v program itd. Vse to se pa lahko zgodi tudi s knjižno obliko redovalnice. Prav tako se lahko redovalnica izgubi, založi, podatki se izgubijo. Povsod tvegamo in če kdaj ne tvegamo, potem tudi ne moremo napredovati.
Zaradi elektronskega vodenja dokumentacije niso v prednosti le učitelji, vendar tudi starši.
Starši lahko preko sporočil SMS spremljajo svojega otroka. Tako so obveščeni o njegovih ocenah, izostankih, pohvalah, grajah itd. S tem so starši lahko v prednosti, saj jim otroci ne morejo več prikriti kakšne ocene. Lahko se pogovorijo in hitro razrešijo težavo otroka pri določenem predmetu. Res je, da se učenci lahko tako počutijo popolnoma pod nadzorom, vendar nekateri prav to potrebujejo, tisti, ki pa so že tako bolj pridni učenci, pa jim ta nadzor ne bo pomenil veliko.
»Na podlagi dolgoletnih izkušenj sem opazil, da obstaja zelo močna korelacija med izostajanjem in učnim uspehom dijakov. V razredih, kjer je bilo več izostankov, je bil učni uspeh slabši in obratno. Povezava med izostanki in učnim uspehom je torej ključna. Dijak, ki manjka pri pouku, ne posluša učne snovi, zato je tudi večja verjetnost, da bo dobil slabšo oceno. Posledica slabših ocen je tudi manjša motivacija za nadaljnje učenje.« (Leskovar,
10
2012, str. 231.) Zato je uporaba e-redovalnice in e-dnevnika pozitivna tako za učitelje in starše kot tudi za učence.
Zelo zanimiva pa je še ena ugotovitev. Veliko učiteljev je potrdilo, da odkar uporabljajo elektronsko redovalnico in dnevnik, ocene, vsebino učne ure, izostanke učencev itd.
vpisujejo sproti vsako uro. Tako tudi starši dobijo informacije hitreje in redno.
Ta sodoben način vodenja šolske dokumentacije pa naleti tudi na težave. Tekom študija na fakulteti sem opravila kar nekaj nastopov in prakse na različnih osnovnih šolah. Nekatere so zelo dobro tehnološko opremljene, spet druge pa malo slabše. Predvsem tiste šole, ki so manjše oz. so podružnične, imajo malo sodobne opreme. Ob tem mislim predvsem na računalnike. Če se šola odloči za elektronsko vodenje dokumentacije, potem mora omogočiti učiteljem, da lahko kadar koli dostopijo do katerega od računalnikov. Učitelji bi še bolj redno vpisovali ocene in ostale obveznosti, če bi imeli svoje manjše prenosne računalnike oz. zdaj bolj aktualne, tablične računalnike.
Šolska dokumentacija zajema več različnih vrst dnevnikov in redovalnic. Že v enem razredu tako ločimo klasični dnevnik in še vsaj dnevnik za podaljšano bivanje/jutranje varstvo. Vsakemu razredu pa pripada zraven še redovalnica in mnogo drugih dokumentov.
To pomeni, da morajo učitelji vedno znova zapisovati podatke učencev, tako v dnevnike, redovalnice … Elektronsko vodenje pa nam omogoča, da so podatki o učencih zapisani v programu in jih program sam še prenese v aplikacijo dnevnika, redovalnice … Tako nimamo nobenega dvojnega, trojnega pisanja podatkov.
Konec šolskega leta je potrebno izdati tudi spričevala za vse učence. Tu je bilo na klasičen način zopet veliko pisanja. Računalniška obdelava spričeval pa je enostavnejša. Ena izmed aplikacij nam omogoča tudi pisanje spričeval. Podatke o učencih in njihove končne ocene prenese iz drugih aplikacij ter jih vpiše na spričevalo. Naša naloga je le, da pregledamo, da ni prišlo do kakšne napake in spričevalo natisnemo. Enako lahko storimo tudi za izdajanje pohval.
11
5 ŠOLSKI INFORMACIJSKI SISTEMI
Osnovne šole se zadnje čase srečujejo z dvema informacijskima sistemoma. Podjetje Logos.si je razvilo sistem Lo.Polis, podjetje eŠola pa sistem eAsistent. Šole se same odločijo, s katerim podjetjem bodo sklenile pogodbo.
5.1 LO.POLIS
Tomaž Krišelj je ustanovitelj podjetja Logos.si. Sam se je že prej ukvarjal s programiranjem in leta 1989 ustanovil podjetje. »V začetku smo se ukvarjali z izdelavo tako programske kot tudi prodajo-strojne opreme, leta 1996 pa smo se odločili, da bomo izdelovali samo spletno programsko opremo,« je povedal direktor podjetja Logos.si, Tomaž Krišelj.
Z razvijanjem šolskega informacijskega sistema so se začeli ukvarjati leta 1997, ko so za ministrstvo za šolstvo izdelali programsko opremo za vpis v srednje šole in dijaške domove ter za nacionalno preverjanje znanj. Za ta korak so se takrat odločili predvsem zato, ker še ni obstajala programska oprema za to področje. Tudi šola je morala napredovati glede na razvoj okolice in takrat se je pojavila potreba tudi po racionalizaciji poslovanja ministrstva in šol. »Skozi leta smo sledili predvsem razvoju novih tehnologij in v skladu z željami in zahtevami šol pokrili tudi druga področja dela, npr. elektronsko arhiviranje, prehrano, evidentiranje delovnega časa itd.« pravi Krišelj. Z leti so pokrili vsa administrativna področja na šoli.
Njihov šolski informacijski sistem se imenuje Lo.Polis. Na tržišču je že dalj časa.
Srečujemo ga predvsem na osnovnih in srednjih šolah, ki se že dalj časa poslužujejo sodobnega vodenja evidence. Deluje na način, da na varnem mestu obstajajo baze podatkov šol, s katero po internetu varno komunicirajo tako udeleženci kot tudi izvajalci učno-vzgojnega procesa in tudi starši. Kot sem že omenjala je prednosti elektronskega poslovanja veliko. Direktor na tem mestu omenja predvsem ažurnost in varnost informacij.
»Dejavnost imamo registrirano pri Arhivu Republike Slovenije. V zvezi s tem imamo tudi potrjena notranja pravila. Podatki so varni podobno kot pri elektronskem bančništvu.«
12
Lo.Polis je organiziran kot »šolsko mesto«, to mesto pa sestavljajo različne »ustanove«, to so moduli.
Slika 3: Vstopna stran v Lo.Polis
Banka
Banka vsebuje vse ostale funkcionalnosti za obračun položnic:
• vodenje ostalih podatkov o učencu in plačniku (račun plačnika), o načinu plačila stroškov,
• v obračunu prehrane je upoštevano regresiranje (nastavitve za obračun prehrane in ostalih stroškov ostanejo shranjene za naslednje obračune),
• izdelava obračuna in priprava računov,
• možno je kasnejše popravljanje ali dodajanje računov (postavk na računu),
• možnost izdelave več obračunov mesečno,
• izpis računov na posebne položnice,
• avtomatsko knjiženje plačil z uvozom prejete datoteke iz zbirnega centra,
• pripravljeni so vsi izpisi, ki so potrebni za knjiženje,
• pregled plačanih in neplačanih računov, dolžnikov in opominov,
• račune lahko učenci poravnajo preko trajnika, program ta plačila poknjiži sam in
13
• preplačila se avtomatsko preknjižijo in zapirajo zapadle odprte račune.
Borza dela
Modul vsebuje prosta delovna mesta v vzgoji in izobraževanju. V njem lahko oddajamo oglase za delovna mesta, iščemo med oglasi, jih razvrščamo in urejamo.
Dogodki
V Dogodke se vpisuje vse dejavnosti, športne dneve, naravoslovne dneve, roditeljske sestanke in druge dogodke, ki se izvajajo v šoli poleg pouka. Poleg samih dogodkov pa se vpisuje tudi nadomeščanja učiteljev.
Evidenca delovnega časa
Kot nam že samo ime pove, tu vodimo svojo evidenco opravljenih delovnih ur.
Matični urad
Modul obsega vse osnovne podatke učencev, ki obiskujejo šolo, in zaposlenih na tej šoli.
Podatki se uporabljajo tudi v drugih modulih in na izpisih.
Pošta
To je modul za evidentiranje vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov. Evidenca v modulu je v pomoč pri iskanju in povezovanju dokumentov, pregledu rešenih ali nerešenih zadev, kdo jih rešuje … Obsega tri zbirke:
• zbirko nerešenih zadev (v njej se zadeve odpirajo, vnašajo se dokumenti …),
• tekočo zbirko (zbrane so vse rešene zadeve, ki pa jih je možno še urejati) in
• stalno zbirko (po zakonskem roku se zadeve preselijo v stalno zbirko).
Restavracija
Modul Restavracija lahko obsega več paketov, kot so:
• Abonenti (prijave in odjave obrokov, realizacija, zunanje stranke …),
• Delilni pult (prevzeti obroki, modul je prilagojen zaslonom na dotik),
• Kuhinja (delilni pulti, jedilniki, meniji, recepti, živila …) in
• Vodenje blaga (vodenje blaga v skladišču).
14 Stadion
To je modul za vodenje predpisanih postopkov pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja v devetletni osnovni šoli.
Tudi ta modul črpa učence in oddelke iz Matičnega urada v Lo.Polisu. Dodatno se vnesejo samo zunanji člani komisij in učilnice, v katerih potekajo preverjanja.
Statistični urad
Modul Statistični urad vsebuje razredna poročila, ki so v pomoč razrednikom pri pripravi statističnih podatkov razredov, in šolska poročila. Podatki se zbirajo ob ocenjevalnih obdobjih in ob zaključku šolskega leta. Prav tako tudi ta modul povzema podatke iz drugih modulov: Matični urad, Šola, Tempelj …
Šola
Modul Šola je del sistema Lo.Polis za vodenje in izpisovanje ocen učencem v devetletni osnovni šoli. Program pokriva vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja. Učitelji do svojih oddelkov ali predmetov, ki jih poučujejo, dostopajo preko uporabniških imen in gesel, ki jih na šoli dodeljuje administrator.
Tempelj
Je modul, kjer se učence razporeja po oddelkih in dopolnjuje podatke o izbirnih predmetih, ravneh zahtevnosti …
Tiskarna
Natisne vse vnesene podatke v različnih dokumentih.
Uprava
V Upravi se ustvarjajo nova uporabniška imena in dodeljujejo pravice dostopa do določenih podatkov v programu Lo.Polis. Na razpolago je le administratorju na šoli, ki razporeja pravice.
Zdravstveni dom
Vsebuje splošna navodila za delo z Lo.Polisom.
15 Železniška postaja
Ta modul vsebuje uvoz in izvoz podatkov v program Lo.Polis.
Lo.Polis pa ni na voljo le učiteljem na šoli, vendar tudi staršem učencev, ki šolo obiskujejo. Podjetje je oblikovalo spletni portal Lo.Polis. Na portalu ni le eRedovalnica, vendar tudi druge zanimive stvari za starše, učence in druge obiskovalce.
Slika 4: Spletni portal Lo.Polis
Elektronska redovalnica za starše vsebuje vse ocene, ki jih je njihov otrok že pridobil.
Dostopajo s svojim uporabniškim imenom in geslom. Vstop pa je mogoč le z digitalnim potrdilom. Uporablja se lahko digitalno potrdilo, ki ga starši že imajo za službo, elektronsko bančništvo …
Poleg elektronskega pregleda ocen, starši lahko prejemajo tudi elektronska in sporočila SMS. Storitev se imenuje eSporočila. Z njimi so starši dnevno ali tedensko obveščeni o dogajanju pri pouku – o izostankih, pohvalah ali grajah, pridobljenih ocenah, napovedanem preverjanju znanja in o drugih obvestilih, ki zadevajo njihovega otroka.
16 Cenik pošiljanja sporočil za enega otroka
Način pošiljanja
Kaj se pošilja Šolsko leto 2012/13*
Tedensko Povzetek izostankov in ocen 12 EUR/leto Tedensko za
2 starša Povzetek izostankov in ocen 18 EUR/leto Dnevno Dnevni izostanki in tedenski
povzetek, ocene, pohvale, graje ipd.**
24 EUR/leto
Dnevno za 2
starša Enaki podatki se pošiljajo na dva e-
naslova ali telefonski številki. 34 EUR/letno
* Cena velja do zaključka šolskega leta in že vključuje DDV.
** Sporočilo SMS vsebuje samo število pohval in graj, e-pošta pa besedilo v celoti.
Ker pa se razvoj sodobne tehnologije ne ustavi, so v podjetju Logos.si ravnokar tudi zaključili razvoj Lo.Polisa za pametne telefone in tablične računalnike. Za njihov sistem se zanimajo tudi v tujini, zato načrtujejo tudi širitev tja.
5.1.1 Modul Šola – Dnevnik
Med vso našteto dokumentacijo se učitelji vsakodnevno srečujejo s šolskim dnevnikom.
Klasični dnevnik so učitelji ves čas nosili s seboj, ga budno spremljali in tudi zaklepali v omare in predale. Program Lo.Polis pa vsebuje tudi modul Šola, ki vsebuje šolski dnevnik.
V nadaljevanju bom na kratko prikazala pomembnejše dele dnevnika in izpolnjevanje le- tega.
Moj dnevnik prikazuje vse dnevniške zapise na določen dan. Pod datumom na levi strani je zapisan urnik za izbrani dan.
17
Slika 5: Modul Šola – Dnevnik
S klikom na posamezno šolsko uro se nam odprejo podatki o izbrani uri. Tako lahko zapisujemo reditelje, ocenjevanja znanja in odsotnosti od ure.
S klikom na gumb Urejanje odsotnosti se nam odpre novo okno, kjer s klikom na učence označimo manjkajoče in jih potrdimo. Če je seznam manjkajočih naslednjo uro enak, samo uporabimo gumb Dodaj vse. S tem nam je prihranjeno kar nekaj pisanja.
Za posamezne učence lahko zapisujemo tudi pohvale, graje in opombe. Preprosto z dvoklikom odpremo učenca in zapišemo. Vse shranjene pohvale, graje in opombe se pošljejo staršem na mobilni telefon ali elektronski naslov. Tako imajo starši večji pregled nad svojim otrokom.
V dnevniku pa je tudi zelo pomemben zapis vsebine ure (Slika 6). Preprosto kliknemo na gumb Vsebina ure. Odpre se nam novo okno, kjer lahko zapišemo vsebino ure, domače naloge in druge opombe. Vse to lahko izpolnimo že pred dejansko uro, lahko med vikendom doma … Ko mi to uro izpeljemo, samo kliknemo na gumb Realizirano in vse vpisano se shrani. Brez težav lahko tudi kasneje spreminjamo napisano. Tako si lahko z elektronsko obliko prihranimo veliko dela že pred uro. Med vikendom doma lahko planiramo, kaj bomo delali pri določenih urah. Vse to lahko že zapišemo v program, zapišemo tudi domače naloge, ki bi jih dali. Kasneje, ko uro izpeljemo, samo še realiziramo in zapisano se shrani. Če nam ura odpade, pa zapisano samo kopiramo v drug
18
dan. S tem nam je prihranjenega veliko časa pri sprotnem pisanju. Takega načina dela si pri klasičnem dnevniku ne bi mogli privoščiti.
Med izpolnjevanjem klasičnega dnevnika se pojavi veliko napak tudi pri zapisovanju zaporednih ur posameznega predmeta. Velikokrat se zmotimo in preskočimo kakšno uro, nam nepričakovano odpade ura in brišemo zaporedne številke itd. V elektronski obliki dnevnika se zaporedne ure štejejo samostojno. Tako ne more priti do teh napak.
Avtomatsko pa se seštevajo tudi vse odsotnosti učencev. Za vse učence se zapisujejo izostanki, opravičene in tudi neopravičene ure. Ob koncu leta nam je tako prihranjeno ogromno časa s seštevanjem opravičenih in neopravičenih izostankov. Program nam omogoča tudi, da lahko vidimo, če se izostanki določenega učenca pojavljajo samo pri določenih urah. S tem vidimo, če se učenec izogiba predmeta in lahko sklepamo, da ima pri tem predmetu nekakšne težave. Tako mu lažje pomagamo pri premagovanju težav.
Slika 6: Primer zapisa vsebine ure
Omenila bi, da si v elektronski obliki hitro lahko ogledamo kateri koli dan, šolsko uro, predmet, kar koli si zaželimo. Lahko si ogledamo tudi ure, urnike in ostale stvari drugih
19
učiteljev, oddelkov itd. V zavihku Ocenjevanje znanja si lahko ogledamo vsa napovedana ocenjevanja znanja in dodamo tudi svojega. Tako lažje izberemo dan za ocenjevanje znanja, saj takoj vidimo, ali imajo učenci tisti dan napovedano še kakšno preverjanje ali ne.
Tako nam je prihranjeno nekaj časa, ko bi iskali učitelje ostalih oddelkov oz. skupin in jih spraševali za njihove termine ocenjevanj.
Modul Dnevnik nam omogoča še ogromno stvari, razne primerjave, preglede itd.
5.1.2 Modul Šola – Redovalnica
Modul Redovalnica učiteljem omogoča zapisovanje tako številčnih kot tudi opisnih ocen.
Elektronska redovalnica nam zopet omogoča boljšo preglednost in hitrejše brskanje med ocenami in učenci. Ocene lahko vnašamo po učencih (Slika 7) ali po predmetih (Slika 8).
Slika 7: Vnos ocen po učencih
S klikom na posameznega učenca se nam odpre celotna redovalnica za izbranega učenca.
Dobimo pregled nad njegovimi ocenami pri vseh predmetih. To nam, učiteljem, zelo olajša delo pri govorilnih urah, saj staršem lažje in hitreje podamo informacije o njihovem otroku. Ko oceno zapišemo, se zraven zapiše tudi datum, kdaj je bila ocena vnesena in ali je bilo to preverjanje pisno ali ustno. Tudi ta redovalnica je razdeljena na ocenjevalna obdobja. Na koncu tabele se nam sešteva tudi povprečna ocena učenca pri posameznem predmetu.
20
Slika 8: Vnos ocen po predmetih
Ocene pa lahko vnašamo tudi po predmetih. Na levi strani izberemo želeni predmet in nato še želeni razred. Dobimo pregled ocen celotnega razreda pri določenem predmetu. Ocene se zapisujejo na enak način kot pri vnosu po učencih.
Redovalnica pa je pomembna tudi ob zaključku šolskega leta. Vsako leto se učitelji razredniki ob koncu šolskega leta srečujejo s pisanjem šolskih spričeval. Za vsakega učenca morajo zapisati na obrazec vse predmete in zaključene ocene in na koncu še splošni uspeh. Z elektronsko redovalnico pa jim je tudi tu prihranjeno veliko časa in pisanja.
Redovalnica namreč omogoča tudi tiskanje na spričevala. Zaključene ocene za učence se prenesejo v obrazec. Učitelji le pregledajo podatke, vstavijo obrazec v tiskalnik in natisnejo spričevala.
5.2 EASISTENT
Aplikacija eAsistent (Slika 9) nam predstavlja rešitev, ki je nastala v sodelovanju z učitelji, razredniki, ravnatelji, s pedagogi, starši in z dijaki, njen glavni namen pa je izboljšati kakovost izobraževanja. Omogoča integracijo z že obstoječimi rešitvami in ima za cilj vzpostaviti enotni sistem, znotraj katerega se urejajo vse potrebne stvari v šolskem delovanju. (Urankar, 2010, str. 166.)
21
Slika 9: Uvodna stran aplikacije eAsistent
Podjetje eŠola je zelo mlado podjetje. Ustanovljeno je bilo leta 2011. Njihov način razvijanja informacijskega sistema je enak kot pri podjetju Logos. Začeli so s sodelovanjem s srednjimi šolami oz. z gimnazijami in nato še z osnovnimi šolami. K sodelovanju so povabili učitelje in kasneje tudi starše, da so jim pomagali razviti čim boljši sistem. Tudi eAsistent poleg redovalnice in dnevnika zajema še ostala administrativna področja na šoli. Program je prilagojen tudi za tablične računalnike.
Tudi to podjetje je za starše učencev postavilo spletni portal, preko katerega lahko dostopajo do informacij (Slika 10). Portal jim tako omogoča vpogled v ocene, ocenjevanja znanja, izostanke, pohvale, domače naloge … Poleg tega objavljajo na portalu tudi zanimive, aktualne članke v povezavi s šolanjem, ki jih starši lahko tudi komentirajo.
Staršem informacije o njihovem otroku sporočil SMS na mobitel. Skupaj s starši,
zaključka, da bodo vsa obvestila pošiljali v zamiku treh dni. Tako imajo otroci dovolj da sami doma sporočijo ocene, pohvale itd.
22
Slika 10: eRedovalnica za starše
Staršem informacije o njihovem otroku lahko pošiljajo na elektronski naslov ali preko na mobitel. Skupaj s starši, z učitelji in s svetovalnimi delavci
ka, da bodo vsa obvestila pošiljali v zamiku treh dni. Tako imajo otroci dovolj ijo ocene, pohvale itd. Starši imajo na voljo dva paketa
i naslov ali preko svetovalnimi delavci so prišli do ka, da bodo vsa obvestila pošiljali v zamiku treh dni. Tako imajo otroci dovolj časa,
dva paketa (Slika 11).
23
Slika 11: Cenik uporabe eAsistenta za starše
5.2.1 eDnevnik
Informacijski sistem eAsistent je po mojem mnenju dokaj enostaven za uporabo.
Uporabnikom, tako učiteljem kot tudi staršem, ni potrebno predhodno ničesar naložiti na svoj računalnik. Aplikacija eAsistent deluje v spletnem brskalniku.
Ko se prijavimo v aplikacijo, se nam na desni strani odprejo vrste dokumentacije. Dnevnik je zgrajen zelo enostavno (Slika 12).
Odpre se nam tedenski urnik. Izberemo dan in uro in jo odpremo z dvoklikom. Odpre se nam novo okno, kjer lahko izbiramo, kaj bomo vpisali za ta dan. Seveda naj
vpisujemo vsebino ure (Slika 1
24
Slika 12: eDnevnik
Odpre se nam tedenski urnik. Izberemo dan in uro in jo odpremo z dvoklikom. Odpre se nam novo okno, kjer lahko izbiramo, kaj bomo vpisali za ta dan. Seveda naj
vpisujemo vsebino ure (Slika 13), manjkajoče učence (Slika 14), domače naloge ...
Slika 13: Vpis vsebine ure
Odpre se nam tedenski urnik. Izberemo dan in uro in jo odpremo z dvoklikom. Odpre se nam novo okno, kjer lahko izbiramo, kaj bomo vpisali za ta dan. Seveda najpogosteje
če naloge ...
25
Slika 14: Vpis manjkajočih učencev
5.2.2 eRedovalnica
Tudi tu omogoča redovalnica vpis številčnih in prav tako opisnih ocen. S klikom na posameznega učenca enostavno vpišemo oceno, ki si jo je pridobil. Zopet imamo narejeno tabelo po ocenjevalnih obdobjih (Slika 15). Pregledujemo lahko po predmetih in razredih.
Slika 15: eRedovalnica
Skupaj z učitelji pa so za opisne ocene že vnesli v program standarde znanja. Tako učitelji lažje napišejo opisno oceno za posameznega učenca (Slika 16).
26
Slika 16: Opisne ocene
Ko sem uporabljala Lo.Polis in eAsistent, sem prišla do nekaj ugotovitev. Na začetku sem bila navdušena nad Lo.Polisom, vendar tisti trenutek še nisem poznala eAsistenta. Po pregledu obeh bi rekla, da bi se sama bolj nagibala k uporabi eAsistenta.
Lo.Polis je bolj »dolgočasen« v barvah. Prevladuje siva barva s strogimi, kvadratastimi oblikami gumbov, ukazov itd. Lahko bi rekli, da spominja na stare programe izpred desetletja. eAsistent je barvit in bolj sodobne oblike. Poleg tega pa je eAsistent tudi enostavnejši za uporabo. Ta podatek se mi zdi pomemben predvsem zaradi tega, ker je na večini šol še vedno velik delež učiteljev, ki so v poznejših letih. Ker se nekateri že tako težko navajajo na uporabo računalnika, jim zapleten program samo še bolj otežuje delo.
Na programa verjetno vplivata tudi podjetji. Logos je starejše podjetje, ki se že dalj časa ukvarja z razvijanjem Lo.Polisa, niso pa posodobili samega izgleda programa in uporabe.
Na drugi strani pa je eŠola, mlado podjetje, ki stoji na mladih ljudeh, ki dajo večji poudarek tudi na izgled in uporabnost izdelka.
6 PRIMER OD KLASI Č NE DO ELEKTRONSKE OBLIKE VODENJA DOKUMENTACIJE
Z elektronskim vodenjem dokumentacije sem se prvič srečala v OŠ Vodice. Barbara Kermavner je organizatorka informacijskih dejavnosti na omenjeni šoli in od leta 2000 je tudi odgovorna za uvajanje novitet pri opremi IKT in programih ter zadolžena za izobraževanje uslužbencev njihove šole.
»Tehnični napredek, administrativne zahteve pri izdaji šolske dokumentacije so me usmerili v pripravo Excelovih in Accesovih datotek za izpis obvestil o uspehu in spričeval.
Priprava datotek, zaradi vsakoletnega spreminjanja in menjave uradnih obrazcev, je bila zamudna. Učitelji in profesorji, ki računalniških veščin niso bili vešči, so v pripravljenih
27
predlogah težko zapisovali podatke brez dodatnega popravljanja in priprave na izpise.
Seveda je bil to povod za iskanje ustreznega programa, katerega finančno breme za šolo ni preveliko,« je povedala Barbara Kermavner. Tako je v šolskem letu 2000/01 našla Lo.Polis. Podjetje Logos je bilo takrat edino podjetje, ki je ponujalo tudi triletno dostopnost do arhiva in desetletno arhiviranje podatkov na njihovih strežnikih.
»Skozi desetletno obdobje so se zahteve po izdaji dokumentacije spreminjale in širile, Lo.Polis pa je skladno s tem nadgrajeval aplikacijo z novimi moduli. Module sem preverila in jih predstavila kolektivu, zanje pa smo se odločali glede na skupne potrebe.
Predstavitve kolektivu so vedno vključevale tudi praktični preizkus v računalniški učilnici.
Novost je namreč vedno sprejeta z nelagodjem, potrebna je uporabna predstavitev, da negotovost ali strah pred njimi ni več upravičen,« doda Barbara Kermavner. Pri tem bi dodala, da sem se tudi sama udeležila enega izmed predstavitev v kolektivu in lahko iz prve roke potrdim, da je bilo na začetku veliko neodobravanj s strani učiteljev. Predvsem jih je motilo, da se bodo morali učiti novih stvari.
Leta 2009 so v elektronsko obliko vodenja dokumentacije vključili tudi računovodstvo. V letu 2010 pa so dodali še abonente in preko modula začeli urejati še podatke vezane na šolsko prehrano. Dnevniške zapise so začeli voditi leta 2011, trenutno pa spoznavajo modula Pošta in Športno-vzgojni karton.
Tako lahko iz prve roke ugotovimo, da program Lo.Polis uporabljajo predvsem šole, ki se že dalj časa ukvarjajo z elektronskim načinom vodenja dokumentacije. Šole ostajajo zveste podjetju Logos, skupaj nagrajujejo sistem in dodajajo module. Barbara Kermavner pa navaja še druge razloge: »Naše potrebe, želje, predlogi so upoštevani in hitro tudi programsko rešeni. Aplikacije so uporabnikom prijazne, naš kolektiv pa jih glede na večletno uporabo pozna in uspešno uporablja. Napake odpravljajo hitro in uspešno, njihov odzivni čas lahko izrazim v urah. Za pomoč so vedno dostopni.«
Za uspešno delovanje elektronskega vodenja pa je potrebna tudi primerna programska oprema. Kot sem že omenila, je na nekaterih šolah velika težava prav opremljenost šole.
Za OŠ Vodice tu ni težave. »Sami za uspešno delovanje tudi poskrbimo. Programska oprema je dokaj nova, prav tako strojna oprema. Finančna konstrukcija obnove in sistem obnove opreme je postavljen dolgoročno, trenutno se oprema obnavlja na 4 leta. Sama mesečno spremljam novitete in tehnične možnosti hitrosti povezav in se ob novih, boljših
28
možnostih vedno odločimo za predvsem tehnično in finančno najugodnejšo. S pomočjo spremljanja razpisov ministrskih in evropskih sredstev so računalniško-tehnične izboljšave izvedljive in uspešne, za velik delež pri financiranju pa je zaslužna seveda naša občina,«
pove Barbara Kermavner.
29
7 EMPIRI Č NI DEL
7.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA
7.1.1 Opredelitev problema
V zadnjem letniku študija se študentje razrednega pouka srečamo s samostojno prakso. V tem času se prvič bolj podrobno seznanimo z vsakodnevnim poučevanjem, s pripravami doma, z izpolnjevanjem dnevnika in drugih dokumentov. Ko sem opravljala svojo prakso, pa sem zasledila, da dnevnik in ostale dokumente lahko izpolnjujemo tudi drugače. Na šoli, kjer sem opravljala prakso, sem prvič zasledila program Lo.Polis. Takrat so ga šole uporabljale predvsem za končne izpise spričeval. Kasneje sem se udeležila še nekaj predavanj o Lo.Polisu, ki jih je šola organizirala za svoje učitelje.
Ker nas na fakulteti o tem niso nič seznanili, tema pa me je zanimala, sem se odločila, da bo to moje diplomsko delo. Že na samih predavanjih o programu sem zasledila različna mnenja učiteljev o sodobnem načinu vodenja šolske dokumentacije. Nekateri učitelji so bili navdušeni nad tem načinom, spet drugi nasprotovali sodobnosti. Zato želim v svojem empiričnem delu preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do e-dnevnika in e- redovalnice. Zanima me tudi, ali so stališča odvisna od spola, starosti in let delovne dobe na področju poučevanja.
7.1.2 Cilji raziskovanja
• Seznaniti se z obstoječim stanjem stališč osnovnošolskih učiteljev do e-dnevnika.
• Seznaniti se z obstoječim stanjem stališč osnovnošolskih učiteljev do e-redovalnice.
• Ugotoviti, ali spol vprašancev vpliva na stališča do e-dnevnika in e-redovalnice.
• Ugotoviti, ali starost vprašancev vpliva na stališča do e-dnevnika in e-redovalnice.
• Ugotoviti, ali število let izkušenj s poučevanjem vpliva na stališča uporabe e- redovalnice in e-dnevnika.
7.2 HIPOTEZE
H1: Osnovnošolski učitelji imajo pozitivno mnenje do uporabe e-redovalnice.
H2: Osnovnošolski učitelji imajo pozitivno mnenje do uporabe e-dnevnika.
H3: Starost učitelja vpliva na stališ H4: Spol učitelja vpliva na stališ H5: Število let izkušenj s pou dnevnika.
7.3 RAZISKOVALNA METODA
Raziskovanje je bilo izvedeno z deskriptivno neeksperimentalno raziskovalno metodo.
7.3.1 Opis vzorca
V raziskavo sem vključila 50
šol po Sloveniji. Sodelovalo je 66 (13 %) u
Graf 1: Struktura anketiranih u V raziskavi je sodelovalo 65
od 31 do 40 let, 160 (32 %)
51 do 60 let in 2 (1 %) učitelja stara 61 let in ve 87 %
30
itelja vpliva na stališča uporabe e-redovalnice in e-dnevnika.
itelja vpliva na stališča uporabe e-redovalnice in e-dnevnika.
kušenj s poučevanjem vpliva na stališča uporabe e-
RAZISKOVALNA METODA
Raziskovanje je bilo izvedeno z deskriptivno neeksperimentalno raziskovalno metodo.
ila 501 osnovnošolskega učitelja in učiteljico z razli
Sodelovalo je 66 (13 %) učiteljev in 435 (87 %) učiteljic (Graf 1).
: Struktura anketiranih učiteljev po spolu V raziskavi je sodelovalo 65 (13 %) učiteljev starih do 30 let, 164 (33 %)
učiteljev starih od 41 do 50 let, 107 (21 %) čitelja stara 61 let in več (Graf 2).
Moški Ženske
13 %
87 %
dnevnika.
-redovalnice in e-
Raziskovanje je bilo izvedeno z deskriptivno neeksperimentalno raziskovalno metodo.
z različnih osnovnih iteljic (Graf 1).
(33 %) učiteljev starih učiteljev starih od
Graf 2: Struktura anketiranih u
Sodelovalo je 152 (30 %) učiteljev z delovno dobo od 1 do 10 let, 140 (28 %) u delovno dobo od 11 do 20 let, 132 (26 %) u
(16 %) učiteljev z delovno dobo nad 31 let
Graf 3: Struktura anketiranih u
do 30 let od 31 do 40 let
32 % 21 %
od 1 do 10 let
26 %
31
: Struktura anketiranih učiteljev po starosti
Sodelovalo je 152 (30 %) učiteljev z delovno dobo od 1 do 10 let, 140 (28 %) u
delovno dobo od 11 do 20 let, 132 (26 %) učiteljev z delovno dobo od 21 do 30 let in 74 iteljev z delovno dobo nad 31 let (Graf 3).
: Struktura anketiranih učiteljev glede na delovno dobo pou
od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let 61 let in ve
13 %
33 % 32 %
21 %
1 %
od 11 do 20 let od 21 do 30 let nad 31 let
30 %
28 % 16 %
iteljev z delovno dobo od 1 do 10 let, 140 (28 %) učiteljev z iteljev z delovno dobo od 21 do 30 let in 74
iteljev glede na delovno dobo poučevanja
61 let in več
nad 31 let
32 7.3.2 Opis tehnike – instrumentarija
Za zbiranje podatkov sem uporabila vprašalnik, sestavljen iz 24 trditev Likertovega tipa lestvice stališč. Z lestvico stališč Likertovega tipa sem preverjala različna stališča učiteljev in učiteljic (osnovnošolskih učiteljev) do e-dnevnika in e-redovalnice.
Učitelji so na vprašalnik odgovarjali na 5-stopenjski lestvici (5 – popolnoma se strinjam, 4 – se strinjam, 3 – niti niti, 2 – se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam).
7.3.3 Zbiranje in obdelava podatkov
Za namene diplomskega dela sestavljen vprašalnik sem najprej dala v reševanje nekaterim učiteljem razrednega pouka, da bi z njihovo pomočjo ugotovila morebitne pomanjkljivosti ali napake v vprašalniku. Popravljen vprašalnik sem vnesla v spletno aplikacijo za izdelavo anket in ga testirala na 3 osebah. Nato sem vabilo k reševanju spletne ankete poslala oziroma objavila na različnih spletnih mestih: poslala sem ga na elektronske naslove razrednih učiteljic in učiteljev (mentorjev nastopov, ki smo jih opravljali v sklopu študija, na osnovnih šolah; znancem in znankam) in jih prosila za posredovanje kolegom in kolegicam. Vabilo sem potencialnim respondentom posredovala preko družabnih omrežij in ga objavila na spletnih forumih, namenjenih (bodočim) učiteljem.
Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu maju 2013.
Opisne statistike (minimum, maksimum, standardni odklon in povprečje) in frekvence sem lahko razbrala že iz same spletne aplikacije, nato pa sem te podatke izvozila v program SPSS in s pomočjo t-testa in korelacij preverila hipoteze.
33
7.4 ANALIZA IN INTERPRETACIJA PODATKOV
Preglednica 1: Stališča učiteljev do e-dnevnika in e-redovalnice (deleži in povprečne vrednosti po trditvah)
Sploh se ne strinjam (1)
Se ne strinjam (2)
Niti niti (3)
Se strinjam (4)
Povsem se strinjam (5)
Povprečje
Delo z računalnikom mi ne
predstavlja težav. 0,6 % 5,6 % 12,2 % 35,1 % 46,5 % 4,2 E-dnevnik mi olajšuje
delo, ker sam šteje izostanke učencev.
7,4 % 4,8 % 14,4 % 36,1 % 37,3 % 3,9 E-redovalnica mi omogoča
lažje in hitrejše vodenje statistik.
4,4 % 6,8 % 22,6 % 34,5 % 31,7 % 3,8 Vsakodnevno uporabljam
e-dnevnik. 28,9 % 7,0 % 7,8 % 11,2 % 45,1 % 3,4
E-dnevnik je boljši kot
klasični dnevnik. 14,8 % 10,4 % 25,5 % 21,8 % 27,5 % 3,4 E-dnevnik in e-redovalnica
mi omogočata boljši pregled nad ocenami in izostanki učencev.
11,0 % 12,8 % 23,4 % 28,5 % 24,4 % 3,4
Uporaba e-redovalnice mi
olajšuje vsakodnevno delo. 8,2 % 11,2 % 37,3 % 23,8 % 19,6 % 3,4 Uvedba e-dnevnika je bila
potrebna. 11,8 % 15,6 % 29,7 % 26,7 % 16,2 % 3,2
E-dnevnik mi olajšuje delo, ker lahko vsebino ur vpisujem že vnaprej.
13,0 % 17,0 % 25,0 % 25,9 % 19,2 % 3,2 Vsakodnevno uporabljam
e-redovalnico. 28,0 % 10,6 % 15,6 % 16,8 % 29,0 % 3,1
Klasična redovalnica mi je
ljubša kot e-redovalnica. 15,6 % 23,0 % 25,0 % 20,6 % 16,0 % 3,0 V e-redovalnico je lažje
vdreti kot v klasično. 11,4 % 23,6 % 45,7 % 14,6 % 4,8 % 2,8 Za izpolnjevanje e-
dnevnika porabim veččasa kot za izpolnjevanje
klasičnega dnevnika.
23,0 % 19,4 % 26,3 % 19,6 % 11,8 % 2,8
34 E-redovalnica nam
učiteljem predstavlja le dodatno obremenitev.
21,8 % 26,5 % 25,7 % 15,6 % 10,4 % 2,7 Klasični dnevnik ima lepši
pregled nad podatki kot e- dnevnik.
23,2 % 22,4 % 28,5 % 17,0 % 9,0 % 2,7 Zaradi varnosti podatkov
se raje nagibam k uporabi klasične redovalnice.
21,2 % 25,5 % 27,9 % 16,4 % 9,0 % 2,7 Klasični dnevnik mi je
ljubši kot e-dnevnik. 24,6 % 22,8 % 20,2 % 19,6 % 13,0 % 2,7 Uvedba e-redovalnice se
mi zdi nepotrebna. 23,6 % 28,7 % 25,0 % 13,6 % 9,2 % 2,6 Uvedba e-dnevnika se mi
zdi nepotrebna. 29,9 % 26,1 % 21,0 % 15,2 % 7,8 % 2,4
Na šoli imamo premalo računalnikov, zato se raje nagibam k uporabi klasičnega dnevnika in redovalnice.
34,5 % 26,3 % 17,6 % 11,8 % 9,8 % 2,4
Ne zaupam sodobni tehnologiji, zato mi je ljubša klasična
redovalnica.
32,1 % 30,3 % 22,2 % 10,8 % 4,6 % 2,3
Uporaba e-dnevnika mi
otežuje vsakodnevno delo. 34,1 % 25,7 % 25,1 % 9,8 % 5,2 % 2,3 Uporaba e-dnevnika in e-
redovalnice je le "muha enodnevnica" in bo kmalu ukinjena.
33,1 % 27,5 % 26,7 % 9,2 % 3,4 % 2,2
Klasični dnevnik mi je ljubši, ker sem
nespreten/na z računalnikom.
49,7 % 25,7 % 15,0 % 6,8 % 2,8 % 1,9
Opomba: N (učitelji in učiteljice) = 501
Iz zgornje tabele je razvidno, da se osnovnošolski učitelji v večji meri strinjajo s trditvami, ki govorijo v prid uporabe e-redovalnice in e-dnevnika kot s tistimi trditvami, ki govorijo v prid uporabe klasične redovalnice in klasičnega dnevnika.
V največji meri se osnovnošolski učitelji strinjajo s tem, da jim delo z računalnikom ne predstavlja težav (s trditvijo se strinja oz. povsem strinja kar 82 % anketirancev). Skoraj tri
35
četrtine (73 %) se jih strinja s tem, da jim e-dnevnik olajšuje delo, ker sam šteje izostanke učencev. Dve tretjini anketirancev se strinjata s tem, da jim e-redovalnica omogoča hitrejše in lažje vodenje statistik. Dobra polovica učiteljev (56 %) vsakodnevno uporablja e- dnevnik. 53 % jih meni, da e-dnevnik in e-redovalnica omogočata boljši pregled nad ocenami in izostanki učencev.
Z vsemi ostalimi merjenimi trditvami se strinja manj kot polovica anketiranih učiteljev.
Graf 4: Stališča učiteljev do e-dnevnika in e-redovalnice (primerjava povprečnih vrednosti po trditvah)
Vse trditve, ki merijo v smer e-dnevnika oz. e-redovalnice so bile v povprečju ocenjene z oceno 3,1 ali več, medtem ko trditve, ki merijo v smer klasične redovalnice in klasičnega dnevnika s povprečno oceno 3 in manj. V prvi skupini trditev se v največji meri anketiranci strinjajo s tem, da jim delo z računalnikom ne predstavlja težav, da e-dnevnik olajšuje delo, ker sam šteje izostanke učencev in da e-redovalnica omogoča lažje in hitrejše vodenje statistik. Glede druge skupine trditev, ki merijo v smer uporabe klasičnega dnevnika in redovalnice, se anketiranci v največji meri strinjajo s tem, da jim je klasična redovalnica
4,2 3,9 3,8 3,4 3,4 3,4 3,4 3,2 3,2 3,1 3,0 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,6 2,4 2,4 2,3 2,3 2,2 1,9
1 2 3 4 5
Delo z računalnikom mi ne predstavlja težav.
E-dnevnik mi olajšuje delo, ker sam šteje izostanke učencev.
E-redovalnica mi omogoča lažje in hitrejše vodenje statistik.
Vsakodnevno uporabljam e-dnevnik.
E-dnevnik je boljši kot klasični dnevnik.
E-dnevnik in e-redovalnica mi omogočata boljši pregled nad ocenami in … Uporaba e-redovalnice mi olajšuje vsakodnevno delo.
Uvedba e-dnevnika je bila potrebna.
E-dnevnik mi olajšuje delo, ker lahko vsebino ur vpisujem že vnaprej.
Vsakodnevno uporabljam e-redovalnico.
Klasična redovalnica mi je ljubša kot e-redovalnica.
V e-redovalnico je lažje vdreti kot v klasično.
Za izpolnjevanje e-dnevnika porabim več časa kot za izpolnjevanje klasičnega … E-redovalnica nam učiteljem predstavlja le dodatno obremenitev.
Klasični dnevnik ima lepši pregled nad podatki kot e-dnevnik.
Zaradi varnosti podatkov se raje nagibam k uporabi klasične redovalnice.
Klasični dnevnik mi je ljubši kot e-dnevnik.
Uvedba e-redovalnice se mi zdi nepotrebna.
Uvedba e-dnevnika se mi zdi nepotrebna.
Na šoli imamo premalo računalnikov, zato se raje nagibam k uporabi … Ne zaupam sodobni tehnologiji, zato mi je ljubša klasična redovalnica.
Uporaba e-dnevnika mi otežuje vsakodnevno delo.
Uporaba e-dnevnika in e-redovalnice je le "muha enodnevnica" in bo kmalu … Klasični dnevnik mi je ljubši, ker sem nespreten/na z računalnikom.
36
ljubša kot e-redovalnice, da je v e-redovalnico lažje vdreti kot v klasično in da za izpolnjevanje e-dnevnika uporabijo veččasa kot za izpolnjevanje klasičnega dnevnika.
7.4.1 Testiranje hipotez
Pred samim testiranjem hipotez sem na podlagi merjenih trditev najprej oblikovala nove spremenljivke (vrednosti so izračunane kot povprečje odgovorov na izbranih trditvah), na katerih sem nato testirala hipoteze.
1. spremenljivka: e_dnevnik
• Vsakodnevno uporabljam e-dnevnik.
• E-dnevnik je boljši kot klasični dnevnik.
• Uvedba e-dnevnika je bila potrebna.
• E-dnevnik mi olajšuje delo, ker lahko vsebino ur vpisujem že vnaprej.
• E-dnevnik in e-redovalnica mi omogočata boljši pregled nad ocenami in izostanki učencev.
• E-dnevnik mi olajšuje delo, ker sam šteje izostanke učencev.
2. spremenljivka: e_redovalnica
• Vsakodnevno uporabljam e-redovalnico.
• E-dnevnik in e-redovalnica mi omogočata boljši pregled nad ocenami in izostanki učencev.
• E-redovalnica mi omogoča lažje in hitrejše vodenje statistik.
• Uporaba e-redovalnice mi olajšuje vsakodnevno delo.
3. spremenljivka: klasični_dnevnik
• Klasični dnevnik mi je ljubši, ker sem nespreten/na z računalnikom.
• Uporaba e-dnevnika in e-redovalnice je le »muha enodnevnica« in bo kmalu ukinjena.
• Uvedba e-dnevnika se mi zdi nepotrebna.
• Uporaba e-dnevnika mi otežuje vsakodnevno delo.
37
• Klasični dnevnik ima lepši pregled nad podatki kot e-dnevnik.
• Za izpolnjevanje e-dnevnika porabim več časa kot za izpolnjevanje klasičnega dnevnika.
• Na šoli imamo premalo računalnikov, zato se raje nagibam k uporabi klasičnega dnevnika in redovalnice.
• Klasični dnevnik mi je ljubši kot e-dnevnik.
4. spremenljivka: klasična_redovalnica
• V e-redovalnico je lažje vdreti kot v klasično.
• Klasična redovalnica mi je ljubša kot e-redovalnica.
• E-redovalnica nam, učiteljem, predstavlja le dodatno obremenitev.
• Uvedba e-redovalnice se mi zdi nepotrebna.
• Uporaba e-dnevnika in e-redovalnice je le »muha enodnevnica« in bo kmalu ukinjena.
• Ne zaupam sodobni tehnologiji, zato mi je ljubša klasična redovalnica.
• Zaradi varnosti podatkov se raje nagibam k uporabi klasične redovalnice.
• Na šoli imamo premalo računalnikov, zato se raje nagibam k uporabi klasičnega dnevnika in redovalnice.
H1: Osnovnošolski učitelji imajo pozitivno mnenje do uporabe e-redovalnice.
H0 (ničelna hipoteza): Pri osnovnošolskih učiteljih ne prihaja do razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice in klasične redovalnice.
H1 (alternativna hipoteza): Pri osnovnošolskih učiteljih prihaja do razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice in klasične redovalnice (mnenja do uporabe e-redovalnice so pozitivna).
38
Preglednica 2: Povprečja odgovorov na posameznih spremenljivkah
Zgornja preglednica kaže povprečja na obeh izbranih spremenljivkah. Povprečje na trditvah, ki govorijo v smer uporabe e-redovalnice znaša 3,4, medtem ko je povprečje na trditvah, ki govorijo v smer uporabe klasične redovalnice, le 2,6.
Graf 5: Primerjava povprečnih vrednosti odgovorov na posameznih spremenljivkah
Preglednica 3: Testiranje razlik glede mnenj o uporabi e-redovalnice in klasične redovalnice
3,4
2,6
1 2 3 4 5
e_redovalnica
klasična_redovalnica
