Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, 1989, s. 7l -97
POSKODBE GOZDOV - SLOVENSKE POSEBNOSTI
Marjan SOLAR*
Izvletek
Prispevek prikazuje slovenske posebnosti raziskovanja fenomena propadanja gozdov in to v metodolo5kem, organizacijsko-izvedbenem, pojavno oblikovnem, kakor tudi ostalem smislu.
Slovenski prirodni, gozdnogospodarski, gozdno polkodovanostni in politidno upravni pogo- ji, kakor tudi na5e slovensko pojmovan je gozda in vseh njegovih vlog, so nam narekovali ne- koliko drugaEen pristop k celostnemu proudevanju propadanja gozdov (7). Osnovna znaEil- nost nalega pristopa je v tem, da Le ob popisu zberemo dim veE podatkov, da le-te v celoti vgradimo v na5o perspektivno gledano stopnjo polkodovanosti, ki ji pravimo stopnja ogroZe- nosti. Prispevku so priloZeni osnovni podatki popisa propadanja gozdov izl. 1987, v zakljuf- nih mislih pa si avtor prispevka dovoljuje nanizati nekaj kritidnih, za nale delo in bodoEnost gozda odlodujoiih misli iz minulih in sedanjih dni.
Kliuine besede: propadanje gozda, metodologija raziskovanja, popis poikodovanosti, stopnja ogroienosti
FOREST DISEASES _ SOME STOVENE CHARACTERISTICS Marjan SOteR*
Abstracl
The paper lists the Slovene characteristics of research on the phenomenon of forest decline from the point of view of methodology, organization and the actual realization, how often it occurs and in what form, as well as from other points of view. The natural condition.s in Slo- venia, together with conditions for forest management, forest diseases, and the political- administrative conditions, plus our Slovene understanding of the meaning of forests and their roles, influenced a diferent approach to the general study of forest diseases (T). The basic cha- racteristic of our approach to study is, that we try to gather as much information and data as possible already during inventory, and that we incorporate them completely into our '.per- spectively treated level of damage' which we call the level of being endangered. The basic data of inventory frorn 1987 is enclosed. In the closing remarks the author lists some critical ideas from past and present which are very important for our work and the future of the forests.
Key words: forest decline, methodology of reseerch, levet of damage, threatenings degree
* dipl. inl. gozd., 61000 Ljubljana,
vi5ji raziskovalni sodelavec, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo, Vedna pot 2
Zbornik go,-,c[arstva in lesarstva, 34
KAZALO
I UVODNE BESEDE, POJASNILA IN VODILA 2 METODOLOSKE POSEBNOSTI
2.1 Popisne posebnosti
2.2 Izvrednotevalne posebnosti
3 ORGANIZACIJSKO-IZVEDBENEPOSEBNOSTI 4 POJAVNO OBLIKOVNE POSEBNOSTI
5 POSEBNOSTI (ki morda tudi niso posebnosti), KI SO VEZANE NA FIZICNE DANOSTI PROSTORA IN SESTOJNE RAZMERE (korelacije)
6 KONTROLA IN PRIMERJAVE 7 ZAKLJIJeXT (aistusija)
8 PRILOGE
8.1 Posebna priloga
9 SEZNAM RAZPOLOZLJIVIH PODATKOV IO NEPOSREDNO UPORABLJENI VIRI
I I POSREDNO UPORABLJENI VIRI 12 ZUSAMMENFASSUNG
Solar, M.: Po.fkodbe gozdov - .slovenske posebnosti
r UVODNE BESEDE, POJASNILA IN VODILA
Mala d,e1ela na sondni strani Alp, ki je razpeta med Alpami, Panonsko niZino, Di- naridi in jadranskim submediteranom, je Slovenija. Njenih 20.000 km2 povr5ine je do polovice pora5[ene z goz{om, ki je prav tako raznolik kot so raznoliii vplivi, ki se v tem prostoru kriZajo.
Pestra, bogata in teZka je zgodovina tega prostora, ljudi, ki v tem prostoru delajo, Zivijo in gospodarijo.
Gozd, ki mu v razli(nih delih Slovenije razliEno pravijo, je Zivo vgrajen v slovensko bit, ima povsod enako pojmovno vrednost kot nekaj, kar je treba varovati, krepiti in 6e ne gre drugaie, tudi pestovati.
Prav gotovo pa ne bi bili ljudje, Ee ne bi delali napak tudi v gozdu, nekdaj in tudi danes.
Samosvoj, lep, donosen svet na evropskem zgodovinskem, prirodnem in kultur- nem "prepihu" je vtisnil peEat znalaju ljudi, pedat njihovemu pojmovanju gozda.
Kljub temu, da so propadanju gozdov v qgodovini botrovali razliEni vzroki, kot na primer labilni ekololki pogoji, potrebe druZbe po lesu in stranskih gozdnih dobri- nah (pa5a), sem prepri6an, da leZi glavni vzrok propadanja gozdov v preteklosti prav v Elovekovem pojmovanju gozda. Mislim, da Slovenci od nekdaj gledamo na gozd bolj fleksibilno in kompleksno kot mnoga ljudstva v na5em severozahodno leZeEem zaledju in bolj razumsko kot mnoga ljudstva v na5em jugovzhodnem nada- ljevanju. Posledice tak5nih "neslovenskih" gledanj na gozd so v prvem primeru ogromni kompleksi labilnih monokultur iglavcev, v drugem pa Kras.
Vse to sredujemo tudi v tem naSem malem prostoru! ee k temu dodamo 5e na5o or- ganiziranost gozdarstva v operativnem, politiEno upravnem, da ne pozabim, sa- moupravnem smislu, organiziranost druZbe ter na5e "trenutne" gospodarske in poli- tidne teiave in ne nazadnje na5e na visoki Soli in 5e bolj s prakso pridobljeno znanje, skoraj ne more biti drugade, da smo v kompleksnem raziskovanju fenomena propa- danja gozdov 5li malo drugaEno pot in o tej naj steEe beseda.
2 METODOTOSKE POSEBNOSTI 2.1 Popisne posebnosti (na terenu)
S popisom na terenu zajamemo vse drevesne vrste, vse razvo jne faze, ves gozd ne glede na lastni5tvo ali druZbeno gospodarsko kategorijo. Oceno posameznega dre-
Zbornik gozdarstvo in lesarstva, 34
vesa smo raz5irili daleE preko osutosti in porumenelosti. Ze ob popisu na terenu glo- boko poseZemo na podroEje vzroEnosti. Podrobno poleg splo5nih gozdarskih in ekolo5kih danosti opi5emo in kvantificiramo bolezni, Ikodljivce in li5aje,izvzorcev pa nato v laboratoriju doloEimo vsebnost celokupnega lvepla in kvaliteto dedne snovi. Posebna pozornost velja tudi opisu drugih moZnih (predvsem abiotskih) vzrokov za polkodovanost gozdov.
V tehnidnem smislu delamo s 24 drevesnim klastrom v obliki kvadrata s stranico 25 m (6), drevesa na terenu so oznaEena.
Navodila za opis zajemajo:
splo5na pojasnila (izbira vzorEnih ploskev in metoda snemanja) Seznam opreme in pribora
Navodila za izpolnjevanje obr azcev Priloge: obrazci, Sifranti
grafiEne in slikovne predloge
Sestavni del metodologije je navodilo za beleZenje sprememb (nadomestna drevesa, ploskve...). Delamo na osnovni 4x4 km popisni mreZi, ki jo v posebnih primerih (veEji deleZ iglavcev) vrstno zgo5Eujemo na 4x2 km. l6x16 km bioindikacijska mre- ia je sestavni del osnovne. Pri todkah osnovne mreZe si dovoljujemo 200 metrski premik.
LoEimo troje obrazcev:
Popisni obrazec it. l: - splo5ni podatki, popis rasti5Ea, sestoja, li5ajev, po5kodb (vezan na cca I ha gozda). Polno izpolnjen ima 64 podatkov.
Popisni obrazec St. 2: - popis posamiEnega drevja - starej5e razvojne faze (nad taksacijskim pragom), vezan na24 dreves, obiEajno ima okoli 450 podatkov, Stevilo pa je odvisno od zastopanosti drevesnih vrst v klastru.
Popisni obrazec it. 3: - popis posamiEnega drevja - mlaj5e razvojne faze (pod taksacijskim pragom) vezan na24 dreves, obiEajno ima okoli 150 podatkov.
Najpomembnej5e metodolo5ke posebnosti so, da tretjo stopnjo osutosti (l) zgorai omejuje 9090 in ne 10090, ocena nekroz (kar je osnova zarazvijanje diferencialne diagnostike), impresivni razredi porumenelosti (kombinacija deleZa in intenzitete kloroz) in zelo podrobna ocena vej, kjer poleg ugotavljanja suhih (pri vseh dreves- nih vrstah) pri listavcih ugotavljamo 5e prisotnost, deleZ inizrailenost Sibastih, Eopi- Eastih in krempljastih vej.
Pri borih na terenu doloEimo Stevilo Zivih letnikov iglic (takoimenovano iglidavost) in to potem po posebnem klju6u preradunamo v osutost.
Solar, M.: Po.ikodbe goz.dov - slovenske posebnosti
Priloga I - Obrazec 5t. I Priloga 2 - Obrazec 5t. 2 Priloga 3 - Obrazec 5t. 3 Priloga 4 - Sifrant I Priloga 5 - Sifrant 2, 3
Vse postavke na obrazcih so gradirane in kodirane!
2.2 lzv rednotevalne posebnosti
DoloEitev stopnje po5kodovanosti drevesa samo na osnovi osutosti in porumenelo- sti pove zelo malo , zelo malo predvsem s staliSda ogroZenosti dreves a. Ze ob samem zaEetku raziskav v letu 1985 smo razmi5ljali, kako bi se dokopali do kompleksne stopnje po5kodovanosti. Prav zaradi tega smo se pripravili na izredno podioben po- pis na terenu, ki je bolj podroben kot pri katerikoli drugi metodi. Postopno smo za- Eeli graditi na5o konEno stopnjo po5kodovanosti iz preteZne veEine na terenu zbra- nih podatkov. NaSa stopnja po5kodovanosti drevesa je matematiEni in izkustveni se5tevek na terenu doloEenih in graduiranih podatkov, ki so dodatno izvrednoteni Se s stali5da ogroZenosti dreves.
Ni vseeno trPr., kje se osutost, ki je osnovni kriterij za doloEevanje stopnje poSko- dovanosti dreves (predvsem iglavcev) pojavlja. Notranja osutost ima zagotovo manj5o teio kot zunanja. Isto velja za nekroze in kloroze. Bistvenega pomena je tu- di, Ee osutost poteka difuzno brez su5enja vrhov in stranskih vej v zgornjem aktiv- nem delu kro5nje. Pomemben kriterij za doloEitev stopnje po5kodovanosti listavcev so prav suhe veje. Menimo, da je kvaliteta vrha drevesa zelo pomemben kriterij za oceno po5kodovanosti, pa spet ne more biti enako pomemben kriterij za vse dreves- ne vrste.
Nekroze (odmrlo tkivo) moramo pri5teti k dejanski osutosti; tako smo pri$li do poj- ma potencialna osutost.
Zelo delikaten pojav so takoimenovani sekundarni poganjki. Po eni strani indicira- jo moEno po5kodovanost - prizadetost drevesa, po drugi pa zmanjSujejo njegovo ogroZenost (drevo dalj Easa hira) ali z drugimi besedami, podalj5ujejo neke vrste agonijo. Pojav je posebno znaEilen za jelko.
ee smo na terenu pri smreki ugotovili takoimenovani lameta sindrom, zakaj tega ne bi upo5tevali pri izvrednotenju.
Posebno vsebino predstavljajo neobidajne veje pri listavcih (3). Na terenu smo dolo- Eevali Sibaste, dopiEaste in krempljaste veje, morali pa bi 5e eno, dosedaj v literaturi
5e neopisano obliko vej, to so veje, ki so razvite v obliki kroga (v Zasavju jih je leta 198? determiniral avtor prispevka).
Zbornik gozdarslva in lesarslva, 34
Izredno teZko je bilo razloEevati normalno vrstno, rasno in rasti5Eno pogojeno obli- ko vej od patolo5ke. Tu nastopajo velike razlike med drevesnimi vrstami. Kar je za eno drevesno vrsto normalno, je za drugo lahko patolo5ko. To velja tako za tip neo- biEajne veje, kakor tudi za stopnjo izralenosti pojava. Tako je npr. EopiEasta veja pri bukvi vedno patololki pojav (s tem pa 5e ni reEeno, da je tudi imisijsko patolo5- ki), pri hrastu in kostanju pa je normalen pojav. Sele kadar so Eopidaste veje bolj Stevilne in bolj izraZene, so tak5ne veje pri hrastu in kostanju lahko tudi patoloSki pojav. Vzrok, da smo pri ocenjevanju stopnje po5kodovanosti pri listavcih in pri macesnu od konEne stopnje po5kodovanosti od5teli eno stopnjo, je sposobnost ob- navljanja asimilacijskega aparata. Listopadno drevje ima vedje moZnosti, da obnovi svoj asimilacijski aparat kot jih imajo iglavci. Zato je tudi ogroZenost listavcev pri enaki stopnji osutosti manjSa.
Podrobnosti naEina izvrednotenja terenskih podatkov so razvidne iz poglavja:
Metoda izvrednotenja terenskih podatkov popisa umironja gozdov.
Metoda za izvedbo terenskega popisa in meto da za izvrednotenje podatkov vsebuje Stevilne novosti oziroma originalnosti, ki so nastale pri nas. Pripombe, zakaj zbira- mo na terenu tako veliko Stevilo podatkov, namesto da bi se postavili pod drevo in kar ocenili, da drevo sodi npr. v 3. stopnjo po5kodovanosti, moramo zavrniti s Ste- vilnimi dejstvi kot so: konstrukcija na5e skupne stopnje poSkodovanosti daje vpo- gled v ogroZenost drevesne vrste kot take. UpoStevanje razlilnih vplivov na drevo nam ob upo5tevanju ekolo5kih (rasti5dnih) pogojev in sestojnih razmer Ze ob popisu daje osnovne podatke o vzrokih po5kodovanosti gozdnega drevja.
Na In5titutu za gozdno in lesno gospodarstvo smo razvili tudi takoimenovano od5te- valno metodo (D. Jurc), ki podatke o po5kodovanosti gozdnega drevja iz komplek- sa vzrokov biotske in abiotske narave pribliZuje tistemu delu poikodovanosti, ki ga povzroda onesnaienje zraka, torej bliZa rezultate iz kompleksa propadanja gozdov kompleksu umiranja gozdov. Prav to pa je tudi cilj, kateremu se Zelimo pribliZati tako mi kot tudi Stevilni drugi raziskovalci v svetu.
METODA IZVRBDNOTENJA TERENSKIHPODATKOV UMIRANJA GOZDOV Osutostd,reves dolo[amo po mednarodno modificirani lestvici:
0. stopnja - l. stopnja 2. stopnja
3. stopnja 4. stopnja
osutost od 0-10 90, 11-25 Vo 26-6090
61-9090 nad 91 9o
popreEno 5 slo 17 vlo
45 9o 85 9o 95 Vo
Solar, M.: Poskodbe gozdov - slovenske posebnosti
A) Velja zo vse drevesne vrste
I. Doloiite.v potencialne osutosti (dejanska osutost in oiid
DeleZ nekroz, ki jim delovno pravimo tudi oZig, doloEamo po istem principu kot osutost, le da upo5tevamo samo na drevesu 5e prisotne iglice ali liste. Potencialno osutost doloEamo v pisarni. Za tak5en naEin doloEevanja potencialne osutosti smo se odloEili zato, ker smatramo:
l) da je direktno ocenjevanje osutosti na terenu zelo zapleteno in je zato teZko ne- posredno oceniti konEno osutost, ko moramo preraEunavati na drevesu 5e prisot- ne odmrle vegetacijske organe ali dele le-teh, ki so 5e v tem letu zanesljivo izgub- ljeni.
2) da nam dejanska osutost brez upo5tevanja o1igapremalo pove o ogroZenosti dre- vesa.
Da bi ocenjevanje potencialne osutosti 5e poenostavili, smo na osnovi kornbinirane, ga preraEunavanja vrednosti iz zgornje lestvice pripravili posebno, spodaj navedeno tabelo. Do podatkov za sestavljanje tabele smo pri5li takole:
drevesu 2. stopnje osutosti (26-6070) manjka popredn o 45 0/o asimilacijskega apa- rata,2. stopnja oiliga pa pomeni, da je popreEno 45 9o preostalega asimilacijskega aparata odmrlega , brez funkcije. Ta del je 5e v tem letu zagotovo izgubljen, vendar te potencialne osutosti v dasu terenskega snemanja ne vidimo, zato jo radunalni5ko izraEunamo takole:
dejanska (vidna, doloEljiva) osutost - 450/0, delei. nekroz na preostalem asimila- cijskem aparatu * 45 90, kar v celotni asimilacijski masi predstavl ja25r/o (5 Vo od 55 9o) tako drevesu manjka 70v/o (45 + 25 Vo) asimilacijskega aparata, kar drevo razvr56a v 3. stopnjo (61-90s/o) osutosti, ki ji v tem primeru pravimo potencialna osutost.
Osnovna tabela za doloEevanje potencialne osutosti:
Osutost N
e k r o z
e
@
g
3 44
I
2 3, 3 4
I
@
3 4
3 4 4 4 4
4 4 4 4 4
Primer doloianja:
Drevesu smo na terenu ocenili 2. stop- njo osutosti in 2. stopnjo oZiga. lz ta- bele odEitamo 3. stopnjo potencialne osutosti
Zbornik golQarstva in lesarstva, 34
Potreba po doloEitvi potencialne osutosti se je poka zala ob pripravah na nalo l. in- venturo v letu 1985, ko smo imeli v dasu popisa na drevju zelo veliko nekroz biotske- ga, abiotskega in imisijskega porekla in ko drevesa na videz niso bila transparentna.
2. Dodatki Kvaliteta vrha:
Tip osutosti:
Porumenelost:
Tip odmiranja:
suh vrh zunanja srednja modna zunanje
Sekundarni poganjki: Stevilni in izraziti Suhe stranske veje: Stevilne in izrazite
- dodatek 0,50 stopnje 0,25
0,25 0 , 5 0 0,25 - odbitek 0,25 - dodatek 0,50
B) Velja za vse listavce razen bukve Neobidajne veje:
EopiEaste, Stevilne in izrazite - dodatek 0,50 stopnje
zaradi listopadnosti odstejemo od skupnega sestevka l. stopnjo.
C) Velja za posamezne drevesne vrste Smreka:
Lameta sindrom: izrazit - dodatek 0,25 stopnje Jelka:
Kvaliteta vrha: gnezdast - dodatek 0,25 stopnje Macesen:
Zaradi jesenskega odpada iglic od skupnega se5tevka od5tejemo l. stopnjo.
Bori:
Transformacijski tabeli (pretvorba igliEavosti v osutosti):
a) mersko drevje:
igliEavost 3 in ved = osutost 0 iglidavost2 = osutost I
igliEavost | :- 50 9o dreves - - osutost 2 50 9o dreves - osutost 3 i g l i E a v o s t 0 : o s u t o s t 4
b) podmersko drevje:
igliEavost 2 in veE - osutost igliEavost 1
igli[avost 0
0
z
4
Solar, M.: Poflkoclhe ,gozdov - .sloven.ske po.sebno.sti
Bukev:
NeobiEajne veje:
Sibaste - Stevil6ne in izrazite - dodatek 0,25 stopnje EopiEaste - prisotne O,Zs
EopiEaste - Stevilne in izrazite 0,75
krempljaste prisotne 0,50
Stevilne in izrazite 1,00
Na enak naEin izvrednotimo tudi podmersko drevje.
Menim, da je iz vsega 2. poglavja razvidno, da delamo po mednarodno, Ee Ze ne predpisani pa vsaj priporoEeni terestriEni metodi, ki v obdobju, ko je teZiSEe razi- skav na prouEevanju vzrodnosti samo se pridobiva na vrednosti,
3 ORGANIZACIJSKO-IZVEDBENE POSEBNOSTI
Po upravni plati je za izvedbo popisa propadanj a gozdov odgovoren Republiski ko- mite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - sektor gozdaistvo, po samoupravni plati pa Samoupravna interesna skupnost za gozdarstv-o Slovenije. Strokovno nad- gradbena vloga je zaupana Splo5nemu zdruZenlu gozdarstva Slovenije. IGLG (Insti- tut) je nosilec celotne strokovne osnove in stroiovni vodja terenskega popisa. Nalo- ea IGLG je tudi izvrednotenje podatkov, kontrola poiiru in izdelava ter razlaga vseh porodil. Popis narede za to posebej usposobljeni soaelavci gozdnih gospodar- stev po predhodnem temeljitem uvajalnem seminarju, ki ima naslednjo tehni6no, metodolo5ko in podroEno obliko:
- interno teoretiEno razlago - terensko praktiEno razlago
- .teste z dnevno oceno uspe5nosti - zakljuEke.
DoloEene lokalne posebnosti (Slovenija fitogeografsko spada v alpsko, panonsko, krasko-submediteransko, dinarsko regijo in osiednje slovensko z mesanjem vseh teh vplivov), obravnavamo na konkr.init primerih.
Delamo z dvoElanskimi ekipami (ing., tehnik), popredno dve todki dnevno. vse stroske terenskega popisa nosijo gozdna gorpojurstva.
NaEeloma je popisovanje med 15.7. in 15. 9.
4 POJAVNO OBLIKOVNE POSEBNOSTI
Kloroze v na5em prostoru niso pogoste, stalne in za kon6no stopnjo ogroZenosti od- loEilne. Nedvoumno se pojavljajo le na 0,890 v popis zajetih dreves. Na konEni re-
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34
zultat vplivajo vsega z l,l9o (glej poglavje kontrole in primerjave c). VeE kloroz se pojavlja na silikatni podlagi kot na apneni. VzroEno so v 90v/o vezane na po5kodbe in posledice (bolezni, Skodljivci) po5kodb. Najpogostej5i tip kloroz je "notranji t i p " .
NajpogostejSa oblika osutosti je takoimenovana difuzna (po celi kro5nji enakomer- no porazdeljena) osutost. Tudi takozvani "Fenstereffect" (okno v kro5nji drevesa) ni pogost. DeleZ suhih vrhov od leta do leta moEno niha. Imamo opravek s suhimi vrhovi, ki nekako stagnirajo in hitro napredujoEimi suhimi vrhovi . Z "lameta sin- dromom" si menda nihEe ni popolnoma na jasnem!
Zaradi pozeb,su5, delovanja bolezni in Skodljivcev in v obmoEjih z modno onesna- Zenostjo zraka (klasiEne imisije) imamo v dasu popisa na drevju razliEno koliEino in obliko odmrlega asimilacijskega aparata, zato le-tega na terenu kakovostno in koli- Einsko registriramo, kar nam omogoEa doloEitev potencialne osutosti (glej poglavje 2) in delo na diferencialni diagnostiki.
Za nai prostor (in zagotovo ne samo za naSe oEi) je znaEilna moEna diferenciacija oblike vej, deformacija in propadanje le-teh, zato smo to podroEje v popisu in pri izvrednotenju moEno in podrobno razdelali, ker menimo (predvsem pri listavcih), da je stanje vej odlodilni kriterij. za doloEitev stopnje po5kodovanosti in 5e bolj ogroZenosti drevesa, poleg tega pa je tudi veliko bolj nedvoumno in objektivno do- lodljiv (ponovno poudarjam za listave) kot osutost, ki bi ji pri listavcih morali reEi netvorba listov ali povr5inska ali oblikovna deformacija listov ali neobiEajnarazpo- reditev listov.
Tako v na5i metodiki loEimo suhe veje, Sibaste veje, EopiEaste veje in krempljaste veje, slednji tri oblike imajo za posamezne drevesne vrste dolodene "teile" in pomen, so lahko patolo5ke ali pa tudi ne (glej poglavje 2).
Izredno moEno in praktidno vsakoletno cvetenje in semenenje povzroEa barvno vi- zuelne, habitualno deformacijske in osutostne efekte. Koliko je pri tem soudeleZeno onesnaZeno ozradje, 5e ni nikjer dokazano.
5 POSEBNOSTI (ki morda tudi niso posebnosti), KI SO VEZANE NA FIZIdNE DANOSTI PROSTORA IN SESTOJNE RAZMERE (korelacije)
Na nivoju Slovenije smo stopnjo ogroZenosti drevesnih vrst prikazali tudi v odnosu do fiziEnih danosti prostora in sestojnih razmer. PriEujoEi prikaz je narejen za vse drevesne vrste skupaj in to samo povzetno (najpomembnejle).
Solar, M.: Poskodbe gozdov - slovenske posebnosti
Naj motnejie (najveije) ogroienost i nastopajo : - na srednje globokih in plitvih tleh
- na gladkem in tokastem povriju (gladkem s Strledimi skalami)
- v predelih daliiega zadrievanja megle, mraziiiih in na vetrovnih legah - v pretrganem, rahlem in-vrzelastem sklepu
- v dobro negovanih sestojih - paradoks
- na jugovzhodnih, jugozohodnih in severozahodnih legah - v vi5inskem pasu od 900-1200 m
- v prebiralnem gozdu - na suinih tleh.
6 KONTROLA IN PRIMERJAVE
Kontrolo rezultatou popisa propadanja gozdov delamo na veE nadinov, in sicer:
6.1 izvrednotenje po posameznih socialnih poloZajih:
I ( l - 4 ) : 5 1 , 0 v / o , I I ( l - 4 ) : 4 1 , 9 s l o , I I I ( l - 4 ) - 4 8 , 1 s / o , l , I I , I I I ( l - 4 ) : 4 3 , 7 s l o Komentar.' Nosilec po5kodovanosti je II. soc. poloZaj. Zajetje vseh treh socialnih poloZajev ne vpliva znaiilno na konEni rezultat.
6.2 Primerjava izvrednotenja po ECE metodi, ki upoSteva samo osutost in porume- nelost in na5im kompleksnim izvrednotenjem.
ECE (l-4) : 5290, Slovenija (l-4) : 43,7 slo
Komentar.' Razlika gre na ra6un odStetja ene stopnje pri listopadnih drevesnih vrstah zaradi obnovljivosti asimilacijskega aparata in redukcije stopnje po5kodova- nosti zaradi sekundarnih poganjkov.
6.3' Izvrednotenje odnosno doloiltev osutosti tako kot je narejeno jugoslovansko nacionalno poroiilo (Osutost : osutosti + kloroze)
(l-4) : 50,9 olo - ECE (52,00/a\
Komentar: Kloroze prispevajo k skupni po5kodovanosti samo I 90.
6.4 OdS(etje interpolac'ijskih toik
Rezultat: (l-4) 51,7vlo - 54,690 (vse toEke), (1985)
Komentar.' Razlika 2,9s/o veEja po5kodovanost pomeni da interpolacijske toEke niso bistveno vplivale na celovit prikaz po5kodovanosti gozda v slovenskem prostoru.
O P . ( l - 4 ) = vsa Po5kodovanost
Kontrolo popisa na terenu delamo nateloma samo na l6 x l6 km mreZi , na cca l0 Vo ploskev. Znaiilnih razhajanj ni.
Zbornik gozdarstva in lesorctva, 34
7 ZAKIJUCXI (diskusija)
Zaradi obSirnost i in zahtevnosti na5ega pristopa k prouEevanju fenomena propa- danja gozdov nam nekateri oEitajo kompliciranost. Ugotavljanje stanja je v svetu uteEena stvar, vzroEnost in perspektiva gozda pa sta v vseh pomembnej5ih postav- kah 5e zelo nedoredeni. Prav zaradi tega ie ob samem popisu modno poseZemo na podrodje vzrodnosti, z izvrednotenjem in pojmorn ogroZenost pa v perspektive dre- vesa ter gozda in prostora na splo5no. Ze pred prvo inventuro v letu 1984 se nam je zdelo Skoda, da s stoji5Ea, ki smo ga s teZavo dosegli, prinesemo samo nekaj podat- kov, morda samo osutost in porumenelost, in da niti pribliZno ne bi vedeli, zaradi Eesa je to nastalo.
Trenutno smo v Easu, ko je tudi pri nas fenomen propadanja gozdov priznan politi- Eno, upravno in skoro na vseh strokovnih in naravovarstvenih in5titucijah (7). A te- mu ni bilo vedno tako. Raziskovalci, ki so pred leti orali ledino na tem podroEju, so danes v svojih razmi5ljanjih predvsem o vzrokih in dimenzijah feno*.na precej dalj kot tisti, ki danes fenomen priznavajo ali pa so ga Sele zaEeli raziskovati. Tako se pionirji ponovno sredujejo s teZavami, ko sku5ajo stvari postaviti na pravo mesto in jim dati pravo razlago.
Zaradi malo veE denarja so v tej raziskovalni dejavnosti na5li mesto tudi raziskoval- ci, ki delajo zmedo predvsem na podroEju public relationa. Nekateri raziskovalci ne poznajo zadosti polivzrodnosti pojava, ne lodijo "semena od plev". Za nekatere je propadanje samo posledica onesnaZenega zraka, za druge tav gozdu Skodljivi kon- centraciji sploh ne obstoji. To sta dve nerealni skrajnosti.
Vemo, da je z na5im gozdom nekaj narobe, mestoma hudo narobe (no, ravno v tem slednjem primeru je pri nas vzroEnost - razen pri jelki - jasna). Mislim, da je veEi- na prepriEana, da onesnalen zrak daje osnovni ton propadanju gozdov, vendar in- tenzitetno in kakovostno razliEen v razlidnem prostoru. Vemo tudi to da med vsemi zgodovinskimi, ekolo5kimi in antropogenimi negativnimi vplivi lahko korigiramo samo slednje v naslovu onesnaZenja in da ta korekcija zagotovo gozdu ne more biti v Skodo. Lahko pa se zgodi, da pozitiven udinek ne bo tak, kakr5nega smo priEako- vali - tu je sedaj trenutek in mesto za dodatne raziskave vzro6nosti.
Stojimo na stali56u, da Siroko zastavljene raziskave lahko opraviEimo tem bolj, Eim veE podatkov v dobro nalemu gozdu prinesemo iz njega in prav zaradi tega se nam ta trenutek za prikazovanje velikopovr5inskega stanja gozdov, vzroEnosti in posle- didnosti, zdi terestidna metoda najprimernejSa . Znjo ubijemo veE muh na en mah in zvemo dosti o niZjih stopnjah po5kodovanosti in o stanju mlajSih razvojnih fazgozda.
In iisto za konec menim, da ni pojava, pa detudi je tako zaskrbljujoE kot fenomen propadanja gozdov, da ne bi imel svojega "fit-back-a" in ta v tem primeru leZi v
Solar, M.: Poikodbe gozdov - slovenske posebnosti
tem, da smo se naudili gledati gozd drugade, bolj poglobljeno in nestatiEno, da smo dobili ogromno Stevilo novih podatkov (samo ,u t rnitlon ha gozda v Sloveniji veE kot miljon) in da to daje stroki in nam samim raz3irjeno bazo znanja, ki zagotovo prej ali slej mora voditi v gozdov in tudi na5 borjli jurri.
Prispevek morda lamuia svoi pravi iasovni plasma. Govori o popisu propadanja gozdov v letu 1987 in o tskrat uporabliani metodotogiji. Tudi giedanje no 1"ro^"n propadonia gozdov se ie v marsi(em spremenito (s tem pa ni-reCeno, da iedno na boliie), Ns eni in drugi strani ostaioio ati po se na novo pojavljajo skrajneii, a k sre- ii jih je vedno manj.
Zaletos (1989) predvideni delni popis stanja na5ih gozdov smo pripravili ve6 meto, dololkih novosti, vendar samo do tak5ne stopnje, da bo ohranjena primerljivost re- zultatov.
Zzanimanjem, vendar nebrez strahu, pridakujemo leto$nje rezultate.
I u M r t i A N J E U U Z D A
r Popls poSkoOovanostt. gozdov v SFRJ S t a n J e : .1 9 8 . . | € t e
Priloga I
druZbeno gospodarsl kategorl.{€
.ctg l(o
rl,|o . o .
j
- 9 c
!gl;{
-l .-t.It +Jo oru
tl ,ci)(Il ,tn
.Ft JJq filL .Avl
o.o o.
I
)o+J
(,o,
Nad
oo
..{c
.Avl cl.o
.L I
I
EL
A
$
d
15 :!1,6 :
H I i'B f l s ' t 9
t<oororTrau o"n1 rtollrsaa lilJ Kahstrska obitna
gda dLAa
t ksid.3)
ura:
H
vrene (vidriivost)l-ltf,
Priloga 2
Ioordlnatl ormvncfua rtoJlit6a
txIRAtUE (xnm ' :
. Popts poikodovarsti, Bozdov v SFRJ
A
rD
StanJc t98 l.tr
g
E
I F'i
i,
s
oT t
.l
c
I
3
I
!a
F
O lo
' o
I
I tE
e I
Ita
g
!
T
f t l Et:
..h
E
tt
I
Fofotat rtoJLii6-
vzo.c. z
Frqfkf khodtti.r lzl6rlt
n zdalgt Irrolr gralbt
lltrtl
l l l i l
l l l l l l f l l l r t t r t r t r l
rttttiltl
l f l l l l t f l
' l l | | | | | | | | | | | I t t t r l
l t l l t
rttrtl l l r r l l l
t l r l l f l r l r l t t l
q U I I I R A N J E G 0 Z 0 A
U Popis po5kodovanosti gozdov v SFRJ S t a n j e : 1 9 8 : I c t a
a!
Lo
5L CL
eu 0 T' r
o oL T, a
!rrl
o
Ot Nn
5c
o
|!N L ,E
ra
.!
E
!u
oC r
|o
'0o
Jo
)rrlo
CL
'a- oo
M
uo
No
L
Do c
,t
c\o
A.
k o o r d I n a t i
V s e d r c v c s n c razen borov
1 9 l lEa- I lteoUl - v o r t I E a J n e
V s e d r c v c s o G vrstc
.l
I
utlnxuE @zDr - stFrf,lf atlio!, | ?o?lslEt $ir2cu:3t.1
fil'll r,llflIilE ( l/20t1
| - farDonalr.r I - llcltbon:uu-ncvtr.ln t - [at(.roonr!.|.-ktrlr t - lL3.n
C t O E I { r l & ( l / 2 9 ) r
| - tlltvr (do 30 c!) 2 - ScrrtnJr S,tobok (31-6ocr) 3 - Cloloka (n d 6t cE) YIJGI ( t/lXtl r
l - S r r t p ' . 1 - Svch
! - llrlno
| - tb*ro
! - leolvlrlcrp
rfilurl'pliriisxe RNE&osrr ( r/!tr.
I - Pbrno (rpdt.d&c(.l goz.h t - bfJh aorirvlrrJj;t13 I - lbEot vrtrovt
| - lb|'lt6.
zDngzsr (rtrncur - t/:t2,!!.3rlr
lplror$J. tod.ikor nt obvcamt r Jlua.Ju llDolnJ.v.ng ufof|blD lat.ml llfnnL r. r.DuDll|.o tll Dolcrjfno.
&MOlr SEllRUl (t/!!lr
| - lrr€oz<lnr I - PrrDlnlnr
! - ferno<lobn t - Bro<tobm
! - trrOrjf foro
DAEVESdE YiSTE ( l/16,1?l r I tzpolnJujr po por.bnr rtnrpnr Ilfrentu, yalJrvnD a vt. I oDfrzoa.
SIDfilJt qriArrJENcr3Tt s€Slq,r I t/lltir I - OrrtJ.nf
a - Spr.r.njrnl
! - l{oino tprGGnJ.nl
| - lreoJut
uzvorta razi (r/j9)l
I - Hlrdovr., 8pl6r 2 - L!r.al.l
! - Drosovnjrr
| - O.b.lJt t - Pt.Dlnlnl soz.t 6 - ?ilttJ.n3o S{IIP f,f,OSElU (l/{0lr
| - Tatcn I - Ior,:lelro t - lrhcl
| - Vrzll|lt
! - Prrcr8rn
filttl OSlll0vAxJl ( l/rllr
| - ?r.Dlr.lno a . S.uphlko-prcolralrb
! - S.trgtnlro-gortopno
| - Zaltorflo t . ?rij.vrto
6 - PrrhtoJ.m gor.o.n dnul L 9raca,ro
? - lonOno
| - lhoorroro t . ?o|ortoY.r|J.
Priloga 4
ilEOVr|OSt ( t/qelr I - oobfo nlgorrn a - Sl.Do ncgovu 3 - il€nctovan
Pirsoniosi LIStJiv (?/to-ic) :
OPAZOVIIIJA ||t DnEyESl{I viSTI (2/lO.tr)r l? frrcfr..h,Je po poscbn.r tlorFt.!
llfruntu.
YlsI$A iISTI Nl DfrEVESUt (?/t2rt5.t6)r
| - od trt do 0.5 0 9'o dcblo
? - 0d t l <to 2.5 I !o d.blu I - ct l.l rlloto t rrc5^Jo STEIILCI€ST (2/ll. t6, t9) r
| - Po!.rlatn lt.tJkc 2 - St.lrk. r.dtrj. tpgqtr.
I - 3hl$a t.lo potosrc
?oltr rrrfosT l2t lr. t7 . 2al t I - @ l-l0l goerSlnr o.!al a - Od l0-t0t povrltn: d.D.l rlt r.J I - O0 to-loot povrlt,| d.b.t rll raJ PilsgnDsit Fol€3ilIfl sq^Eatl q)ZDlEir DiErrut (2/21-a ) | 0 - J l h o l
t - ro pftetaa
Pnl$m|xtr ?o{Dafl IH srou-rlYu
Iulollr (2/20-!Olr 0 - J l h n l
I - !o prbotn
YELIToSI KEr@t s€sioJA F0 vizrcKrll
?ostoo8 ( erlr -35. ?/ l?-rrl) r 0 - Jlh nl (nrsn lnGl
t - lrocr opeenr (polrodovrrr cn, oc l / 3 l t . r t l r 6 r c v J . )
2 - lrooa v.ltt. (pollodoyulh v.6 o{
' r/t dr.rJ.l
tfrGL{I FOSIODB 00 DMrDI (2/351r I - Obrtr.nj. lubJ.
2 - Luplr.'|JG lubJ.
! - objdn:Jr qled.h l - D r l n J . n J . r r c l p v j r .
FOSI(oulVil|ST orq.IcE vzorcrE0l oBtE(Tr (?/utr
0 - .nd(| ko3 tr| obJ.tsu t - .|nJL
? - blrtverp BnJ3.
3 - v c 6 j r
| - btstv.m v.6J|
oel*t (2/rt-r0ll
I.?olJnJuJ. ra pdrtr. t d.n lrt 43rC polnacalt vtorca.
C . S ( 2 / r 9 , t 0 f l
lrpolnt ta Dodatar :a 6a! totn.clDJa vtoncl
vre{s -vlDlJlvd$ (z/tr lr I . J$o-odll&u v t d l J l y o * '
2 - obl.6m-rr?cnjr Coora lpotr.ltCljtvott, I - fi31.|p-3.s.eno -rlr!. ylcljlyort AEPUBLTI(| l|.l POf,iAJMI {l/l0lr
| - Si aolD :n lLrcagorlna Z - St Crna rorr
3 - Si tlrr.atska
| - Si !,.r.cdtiJr 5 - S i l S l o v ? n t j .
5 - S l S r o r J a ( ! p o k r . j l n e , I - C i l r S r c r j r ( b r e s p c t n j f n ) O - SiP Yojyodtn
9 - SA? lcsovo
- Upnvna prrp.drrcrr (caO,CE.
lartirlitvo, iat stmk| dtnrr ddalck.odscll r lzpoldjuJ.Jo !.
F lntcrn a ilftultu r rOubltkl rll polarJtnl.
tfir2aElp-cos?oot8s(E x TE(ntJE ( t/16. r?lr ll - Lcsnoprolzvodnt !O!a Drat oJlova
!o naDnu KtsESftEGt tut€$t 2l - Zadasno vatovrlot
?2 - flrrodni Frk
?ll - (nltnsxl gerr 2l - Goz<tnt ilsarvaC
?5 - Z.lcnl p.!
26 - ttl.tiidc
? - tr pJltry dlrj.dl 2t - Dn€o
iarJuo vrnovrutl
ll - .(str€|a rastfS&
ra - O@ej. hudorrfnUot ll - N. {rrrnJf 6:o!dnl rjt ll - Cotdu F!a.nt3 tqjdJ V Foi(lr.rutl (t/r!,t9lr
| - i|min|
2 - Dolta I - lrtrda
| - founj.
3 - Vznol;o 6 - Spodnj! Fbo{JG
? - srcdnJ. poboeJ.
0 - |ornr pooot1r 9 - Pollcr
l0 - ?Lanoq l l - g l o 12 - tiroct ll - Gr=oan ll - Vrtt reLIE r r/20r,
I - Cladlo a - (oraojasro I - Vru6rsto q - 'rrlov rto 5 - Jerxasco 6 - loratr:
? - Stopnrduto 6 - S<orovrco 9 - *rotsto
| i l t ( l / 1 5 ) r 0 - fuvno
r - s
2 - S f
t - r
r - i i , 7 - ; 6 - i t
? - 3
a - s z
a /
. l a
/ r 5
ul,t:.=.;i,.;3 ccli - s::iAjtT ilAf,cil v .roP$:.tat ceSAz:J ii.i i: 3 DR3'?.ES:!A rrns?:
Se i=pcla:u:e :o slq:pneE 5tfraclcu (na pcsecnes !:siu), k1 ve!;a ;a vse E:i pagtsne oor-cg.
SCC-.IL*II PCLOZ;J ( 25 ) : I - r=C:asle dre..'esa 2 - scvladaJci:, d-e./esa 3 - pccresle dre.resa DCL:-rr :(F.CSI|JE (25) r
| - kr3c':ia (( od l/4 dre.reca) 2 - sred:::a ( lzq do l/2 dre.resa) l - - C c t : a ( ) o d l / 2 d . r e , r e g a )
4 - panjevska-5opasca, !_ 5-ickundarna KVAL::=-1 VFti{ (2?):
0 - nceeLen, sEeg::jen- vle 4. vrttg I - kresek,:ebll - vgC -tt - 2 - dvojni 'rr!r - vsl igl..
l - n a g n j e n , z a v i l - s a 4 - g n e z d : q t - J e
5 - plosk,sploiden - F.bor E.bo.
6 -.odlcaLjen - sE 7 - setcrnd.er:rl vrh - 3r!
I - suh - vs€ dre'resae vr€ta 9 - o l c o Y t r r h u - s a
MEIAIIICIIA rcSKOD.DEEIJ (28) t O - bres poSkociU
t - po5kcdova-Bo deblo-korealadk
r-Al.rET.r strrDncM (29):
0 - ni opazen
1 - opazen, prlsocen
? - Lz.rlzlE
osuTosT KScSilJE (30):
0 - nor:.alno gosEa lorc5nJa I - ratrlo grssvecljena tcrcSnJa 2 - sreiltje presveelJe::a lao5aJa 3 - ocd::o presvec!.1er:a lrro5nJa 4 - zerc lcino do gogolncdra
osuca !s-c5nja (suitca) T:? OsirrosTl (31) :
I - nccianja osuccse 2 - zucanja csucosc I - cec:pii=a osu:,:sc
poRrii.lnE!-csi (KlcRrc:csi) (321 z
0 - n:. oca:.a
I - [:3.:h::a. ::ei=-=::g 2 - s r : c n j a
I - cci::a
Priloga 5
tI? ?esu:.slEi_csit ( 33) :
I - ooEietrja 2 - a::=nja 3 - soloir:a
OB'{In.tu\|fi (il8!30T:A:CST) (3u) : 0 - n1 opa:::c
l - c a j h n o - n e i = : = : : : c 2 - sreclnje - l.:r3z:.:3
3 - rcE::c - cs :a:e=. 'rr::a i:'evesa
ll - CO6-O - tr3je,-: tUCl 'rfn CL-g'reSa
TI? 0Dt{!:.q,!r.iA ( 35 ) :
| - nccrenje 2 - zt;*.nJe 3 - kcooini::ro
r6T"icAvosi (36):
x - StavlJ.o iivlh lecaikov lE!:c soL3rJE DELII (3?):
.0 - ni op:r"a:o I - Je prisocno
SEKTNDARITI PCG.{NJ.G (38) :
0 - aiso opasri 2 - Stevllni ln I - so prlsocni tzrazltl ST'HE STA.ONSKE VEJE (39):
0 - rdso opazne
| - so pri-socne
2 - Stevftre ln lzrazite l t E 0 8 t c A J l t E v E J E ' (4 0 ) :
0 - nl 3o opaznc I l b a s t e : | - p r l s o t n e
2 - I t e v i I n e i n l z r a z l t e f , o p l E a s t c : , - p r l s o t n e
4 - S t e v l l n e I n l z r a z i t e k r a n p I J a s t e : 5 - p ( | s o tn e
5 - S t e v i l n e i n i z r a z i t e creiEl.E .u: cs3cD <=''rJ;;'(li ):
0 - n ! I - slaao
"2 - srec:je (nc!=3f:c)
3 - :ci.:-(s c'rer;er :i: 7ic::"': ::i:ie-=
4 r / m l a j i i h r a z v o j n i h f a z a h g o z d a ( : d r e v j e ' J o " o l ' 0 c m p t a n " i a - p o p i s n i o b r a z e c i i i ' l - o c e n j u j e r n o i ste po jave na enak nad'i n k o c
v o d r a t I i h r e s c o j ih , o c e n j u j e r n o 2 a Z h d r e v e ! , i z b r a n i h n a k v a d r a c n i p l o r k v i s ' s c r a n 2 5 n n a s l u € r j n i n a i , i n . P r i ( e m t e a n a l c q o c e n j u i e i o : l i a e i i p o j a v i : 0 r u c o s r ( l I - l 0 ) i i p i t " . l " . i ( l \ - ] l ) l o r u m e n e l o t E ( 1 5 - 1 2 )
c i - p p o r u t u n e l o r . ; - 1 i 6 ' 3 1 ) . o d n i r a n j e ( l i :
i i ' p l i . l . " " i " t i a - i s j , - i e i iE a v o s c 1 1 o - 3 5 )
i n n e o b i E a j n e v c j e 1 2 9 - l o ) .
Solar, M.: Poikodbe goztlov - slovenske po.sebnosti
E.l Posebna priloga
STANJE GOZDOV NA OBMOEJU SR SLOVENIJE LETA 19E7
Vpreglednici 5t. I so prikazani osnovni rezultati popisa po5kodovanosti gozdov izleta ogroZeni kot listavci. Najbolj je prizadeta jelka, saj je le 5,9 go neogroZenih jelk, ozi- nje poSkodovanosti dreves s stali5Ea moZnosti za preiivetje (perspektivno gledanje).
Po teh podatkih kaile 43,7 9o vseh popisanih dreves znake prizadetosti oziromu tA- klone od normalnega zdravega stanja, 5,5u/o vseh popisanih dreves pa propada. To pomeni, da pribliZno vsako osemnjasto popisano drevo propada. lgiavci so bolj ogroZeni kot listavci. Najbolj je prizadeta jelka, saj je le 5,9 9o neogroZenih jelk ozi- roma je zdravo le pribliZno vsako sedemnajsto drevo. Jelki po ogroZenosti sledi smreka, ki je poleg bukve nasa najbolj razsirjena drevesna vrsta.
Podmerska drevesa so bistveno manj po5kodovana kot nadmerska, vendar njihov manjSi deleZ v popisnem vzorcu (cca l09o) ne vpliva veliko na skupno oceno posko- dovanosti gozdnega drevja (vpliva le cca 2Vo).
Iz podatkov popisa, ki je bil opravljen leta 1987 lahko povzamemo, da sedanje sta- nje gozdov na obmo6ju SR Slovenije ni prav niE boljSe od stanja leta 1985. podatki o po5kodovanosti dreves iz obeh popisov so si zelo podobni tako po stopnji po5ko- dovanosti kakor tudi po stopnji ogroZenosti posameznih drevesnih vrst.
Iz skice it. I je razvidno, da se najveEja ogroZenost gozdov pojavlja v Saleski in MeZiSki dolini , na zahodnem delu Pohorja, v severnem delu Celjske kotline, ter Se marsikje v Sloveniji.
Pojavi vedje po5kodovanosti gozdov so vezani na lokalne vire onesnaZenja, na po- droEje obEutljivih iglavcev (ielka, smreka), pa tudi na podrodja po5kodb zaradi dru- gih (neimisijskih) biotskih ali abiotskih vzrokov (npr. bolezni borou na Krasu, po- Skodbe po divjadi na Jezerskem).
Na zahodnem, severnem ter jugovzhodnem delu Slovenije opazimo manj intenzivne tone, ki predstavljajo manjSo splo5no po5kodovanost gozdnega drevja. Nekoliko temnejsi je ves osrednji del slovenije, predvsem njegov severnejsi del.
Preglednica 2a in b prikazuje stopnje ogrolenosti najpomembnejSih drevesnih vrst po gozdno gospodarskih obmodjih in sumarijem za Slovenijo (1987 vsi vzroki, vse drevje) po mednarodno predpisanih (2) aglomeracijah po5kodovanosti iz katerih je moZno izradunati tudi posamezne stopnje polkodovanosti. Tabeta je v svoji zgradbi originalno Slovenska.
Zbornik gozdorstva in lesarstva, 34
Preglednica l: Stevilo dreves po stopnji ogroZenosti v SR Slor eniji (zajeti so vsi biot- ski in abiotski vzroki po5kodovanosti dreves I
Stopnja ogroZenosti dreves Drevesna
vrsta
0 neogro-
lnna
I malo o- groZena
2 ogro-
Lena
3 zelo o- groZena
4 v propa-
danju
5 Skupaj smreka
jelka
rdeEi bor
Erni bor
ostali iglavci bukev
hrast
kostanj
plemeniti listavci ostali trdi listavci mehki listavci
l76l 2l,g I 1 , 3
r04 5,9
0r7 517 40,4 3 r 3 273 42,5 l r 8 272 74,3
l r 8
6676 82,4 43,0
t & r
72,5 10,6
522 67,4
3 , 4 t037 87,4
6 , 7
2r39 88,4 l 3 , 8 600 80,3
3 1 9
3t52 38,9 56,0 250 14,3
4,5 380 29,7 6,8 2t9 34,1
3 1 9
34 9,3 0r6 856 1 0 , 6 15,4
3r7 14,0
5,7 l 0 t 1 3 , 0
l r 8
68 5,',I
l 1 2
t42 5 , 9
215
55
7 1 4 l r 0
8093 100,0
29,3 t752 100,0
6,3 t280 100,0
416
642 100,0
2,3 366 100,0
1 , 3 8099 100,0
29,3 2262 100,0
8,2 775 100,0
2r8 I 1 8 7 100,0
413
2421 100,0
8,8 747 100,0
2,7 N
vlo olo N olo vlo N slo olo N olo tlo N slo slo N tlo slo N tlo slo N
tlo Vo N clo slo N ulo slo N olo slo
1776 21,8 56,0 3E6 22,0 12,2 2t8 17,0
619
59 9,2 1 , 9
9 2,5
0r3
329 4rl 10,4
r49
6,6 4 , 7 52 6,7
l 1 6
55
416
1 , 7 90
3r7 219
4
5 1 4 l r 3
850
lo'5 46,2 492 28,1 26,9 72 5,6 3,9 33 5 , 1
l r 8 8 2 , 2 o14 1 5 3 1 , 9 8 , 3
ra2
4 , 5 5 r 5 52 6 , 7 2 , 8 l 5 1 , 3 0 , 8
2 l 0 , 9
l , l 40
5 1 4 2 1 2
5U
7 r O
37,2 520 29,7 34,3 93
7 1 3
6 , 1 58
9r0
3 , 8 43 ll,7
2r8 85 l r 0
5,6 53 2,3
3 r 5
48 6,2 3 , 2 t 2 1 , 0 0 , 8
29 1 , 2
l 1 9
t 2
1 , 6 0 , 8
Skupaj t5542
56,3
5574 20,2
3 1 5 3 ll,4
1 8 3 8 6r7
t517 5 , 5
27624 100,0 N
slo
Op. Podatki se nana5ajo na drevesa s prsnim premerom nad l0 cm.
Solar, M.: Polkodbe gozdov - slovenske posebnosri
g s
o\I
l . l
s
o€ -
3 FX
s €g
: Eg
.C,
r$$
:,i'= .lt
d . 3
tg
-.t'
x ( . l l . i r f t t j O I . . t i : r t r . .
'
L - 1 . r ( . . l l i r i . U j . l i t . i l r t i .
. t l s l c i L [ . i i &
-*-: .-.._. .- .
u
, i l .
i taa at i i !
d . . i j t .
l r
r l E .
' 9 ' e
"fl,
r-€
o\
!o
No
b0 cU
'o(g
cC A.o o.
NCg
x
q
,vCA
o o(t)
P.
(g U J4v7
r l I
I
rlll,
L' it
. g
. l t
t l r I t E l r i I Fiei
r ili
I
. gt
u - B I g l
i i r
i l r
l u 5 t .
It r \,- l . r 5
t l r I E .g
g
E
g utii a
;i ;i.' Bi lt c
I E
:
a l a a r
t g
I
i !
a ,. ; l
a l
E
i
ii)
Ei t
i! lr
i t t g
- H
.ii{t u u ir li lI . t r 1 : r
16i
'dr
! : - .
5 I
Itr ai c
\ i e
l.l ti
-
tli ti
!{
E
I a
I EllE
l i E r E r
l i s i i r
r l a a
c
I
E I g E t
I
E
I a
tf il a t
t ta t:
I
I
I
t
a
! - "
t I
3 \
f
. ! _
s
a i . r
r t a r f t . E
t
E
re
:f
. ' 8- v
;
E
t
I
ta
I
3
I I
aa
t
.i "hi l i e r 3
,..8;
.4.
; ' . .
r i . . b - - t l l i b ! r
t l B l r r a 8 E r ;
I g l t i r E E i i i i 4 l J b E
r g l g & d
&
rg I i 3 l a g r E
.
r l
I
I t I
g 5
I I|
gE
g I
I
Zbornik gozdarstva in lesurslva, 34
9 SEZNAM RAZPOLOZT"JIVIH PODATKOV
Ni predmet tega prispevka navajanje vseh podatkov, ki jih imamo, vseeno pa bomo taksativno navedli s Eim trenutno razpolagamo:
l. Stopnj a ogrolenosti po drevesnih vrstah v SR Sloveniji loEeno za mersko in pod- mersko drevje in 5e posebej lodeno v dve skupini:
a) zajeti vsi vzroki po5kodovanosti (v grodivu) b) znani biotski in abiotski vzroki od5teti.
2. Stopnja ogroZenosti po skupinah drevesnih vrst (iglavci, listavci); nadaljnja deli- tev kot pri l.
3. Stopnja ogroZenosti po skupinah drevesnih vrst (iglavci, listavci); nadaljnja deli- tev kot pri l.
4. Prostorski prikaz stanja ogroZenosti na nivoju SR Slovenije za mersko drevje - vsi vzroki (v gradivu).
5. Korelacije stopnje ogroZenosti s fizidnimi danostmi prostora (nadm. vi5ina, lega, relief, tla, vlainostne razmere, klima) in osnovnimi sestojnimi pogoji (razvojna faza, sklep, negovanost sestoja, oblika sestoja); (povzeto v gradivu).
6. Rezultate Zveplene, lihenolo5ke, citogenetske in klorofilne bioindikacije s pro- storskim prikazom. Pri Zvepleni bioindikaciji upeljujemo nove drevesne vrste (Pinus halepensis, rubje) za katere moramo doloEiti standarde.
7. Trend 1985-1987 (ki kale v globalu izbolj5anje za9Vo, vendar se nana5a samo premik med 0 in l. stopnjo ogroZenosti.
10 NEPOSREDNO UPORABIJENI VIRI
l. ANONIM: Manual on Methodologies and criteria for harmonized sampling, assesment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on for- ests. ECEIUNEP for Europe - Geneva 1987.
2. ANONIM: Forest damage and air Pollution Report of the 1987 forest damage survey in Europe. ECE/UNEP for Europe - Geneva 1987.
3. ROLLOF A, 1986. Morphologie der Kronenentwicklung von Fagus sylvatica L.
(Rotbuche) unter besonderer Berticksichtigung m6glicherweise neuartiger Verdnderungen. Selbstverlag des Foschungszentrums Waldciksysteme/
Waldsterben der Universitdt Gdtingen.
4. SOLAR M, JURC D, KALAN J, dT. BATIE F, DT. DRUSKoVIE B, MIKULIE V, KRALJ T, SKULJ M. erna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji.
InStitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, november 1987.
5. SOLAR M, JURC D, KALAN J, BATIE F, KRALJ T, BELEC Z, KOVAE M, SfUlf M, DRUSKOVIC B, MACAROL B, RIHARIC-LASNIK C. frna
knjiga o propadanju gozdov 1987 - nadatjevanje. InStitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljane, december 1988'
Salar, M.: Poikodbe gozdov - slovenske posebnosti
6 .
7 .
1 3 . 1 4 .
Solan M, sMoLE I, mag. JURC D, MIKULI,C V, dr. HoCEVAR M, dr.
BATIC F, dr. TITOVSEK I. Umiran je gozda- navod ila zaizvedbo anke- te. Institut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 19g7.
Solen M, pocAeNr5 J, HoeEveir M, BAiIe F,- JURC D, ANKO B,
HRCEK D, DRUSKOVIC B. Kako resiti gozdove. Samoupravna interes- na skupnost za gozdarstvo - Ljubljana 1988.
t . 2 .
11 POSREDNO UPORABIJENI VIRI
BOSSHARD W, 1986. Kronenbilder EAFV, Birmensdorf (CH).
FLUCKIGER W, BRAUN S, FLUCKIGER-KELLER H, LEONARDI S, ASCHE N, BUEHLER u, LIER M, 1986. untersuchungen tiber wald- schdden in festen Buchenbeobachtungsfliichen der Kantone Basel-Land- schaft, Basel-Stadt, Aargau, Lolothurn, Bern, Ztirich und Zug. Schweiz- erische Zeitschrift ftir Forstwesen 137/ll.
HALBWACHS G, 1988. Belastung der Wiilder - ein multifactorieles Problem dsterreichische Wasserwirtschaft. Heft 5/6.
HARTMAN G, NIENHAUS F, BUTIN H, 1988. Farbatlas Waldschiiden.
Ulmer Verlag, Stuttgart.
HOCEVAR M, POGACNIK J, SOlan M, I987. eas za resitev gozdov se iz- teka. SIS za gozdarstvo, Ljubljana.
LONSDALE D, 1985. Beech Health Study. Forestry Commission Research and Development Paper 146. Forestry Commission, Edinburg.
LONSDALE D, 1986. Beech Health Study. Forestry Commission Research and Development Paper 149. Forestry Commission, Edinburg.
NIESSLEIN E, VOSS G, 1985. Was wir riber das Waldsterben wissen. Deut- scher Instituts - Verlag GmbH.
POLLANSCHUTZ I, KILIAN w, NEUMAN M, SIEGEL G, 1985. Instruc- tion fiir die Feldarbeit der Waldzustandinventur nach bundeseinheitlichen Richtlinien. Forstliche Bundesversuchsanstalt Wien.
10. POLLANSCHUTZ J, 1985. Waldzustandsinventur 1984. FBVA Berichte Wien.
I I. SCHUTT, P, KOCH W, BLASCHKE H, LANG KJ, SCHUCK HJ, SUMMER H, 1983. So stirbt der Wald: Schadbilder und Krankheitsverlauf. BLV Verlagsgesellschaft Mtinchen.
12. SOIaR M, 1984. Varstvo okolja in splo5no koristne funkcije gozdov. poro- dilo za RSS, Ljubljana.
SOfen M, 1985. Varstvo okolja in splo5no koristne funkcije gozdov. porodilo za RSS, Ljubljana.
SOlnn M, 1986. Varstvo okolja in splo$no koristne funkcije gozdov. PoroEi- lo za RSS, Ljubljana.
3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 .
