POSTAVITEV
IN RAZVOJ PROJEKTOV
Kako z znanjem izboljšati življenje in delo ljudi v kraju
Tudi letošnja Andragoška poletna šola, peta po vrsti, je bila v Ajdovščini. Potekala je od 7. do 11. junija v prostorih Lavričeve
knjižnice. Prijazno mestece v Vipavski do- lini se ponaša z izredno bogato zgodovino, ki sega v 3. stoletje. Zato lahko obiskova- lec uživa v izrednih arhitekturnih biserih, pa naj bo to restavrirani del obzidja s stol- pom, ki izvira še iz rimskih časov, ali pa ob
renesančnih grajskih arkadah, ob rimskih termah, v sprehodu po naselju Šturje, v cerkvi sv. Jurija, v ozkih uličicah, ki se ste- kajo na nekdanji rimski forum ali pa v ljubkosti mediteranskih hišic, obdanih z bujnim cvetjem. Uživa lahko tudi v šume- nju gorske reke Hubelj, ki teče skozi me- sto, in v čudovitem zelenju hribov, ki se dvigajo nad delom mesta. Predvsem pa mu je toplo pri srcu ob prijaznosti ljudi, ki so tukaj doma. Ti so tudi poskrbeli, da je bila Andragoška poletna šola oplemenitena z vrsto kulturnih prireditev, ki so krajane in goste povezale v eno.
Posebnost je bil gost iz Nizozemske, Jumbo Klercq, ki velja za enega najvidnejših me- dnarodnih strokovnjakov za izobraževanje
odraslih. Predstavil je pripravo in izvedbo predupokojitvenega programa.
Drugi predavatelji pa so bili domači stro- kovnjaki.
Dr. Ana Krajnc je opredelila cilje andrago- ške poletne šole in pripravila predavanje
»Ni projekta brez ciljne skupine ali kako
prepoznamo prihodnje člane skupine<<, Sa- bina Jelenc je pripravila predavanje »Projekt se prične iz življenjskih in delovnih potreb in zanimanj ciljnih skupin<<, Dušana Findeisen je avtorica zanimivega predavanja »Znanja za razvoj projekta<<, Sonja Kump je sprego- vorila o spremenjeni vlogi starejših, Nena
Mijoč o pomenu didaktike v projektih druž- beno izločenih skupin, podobno temo je obravnavala tudi Doroteja Zagorc.
Delo šole je potekalo v dopoldanskem ple- narnem delu, popoldanski čas pa je bil na- menjen delu po skupinah (A skupina je obravnavala brezposelne, B skupina pa sta- rejše). Predavatelji so pripravili predavanja, delavnice in vaje na terenu. Dneve so zao- krožile kulturne prireditve (Spoznavni večer
s plesnim klubom Urška in modno revijo Srednje šole V eno Pilon iz Ajdovščine, odpr-
tje Središča za samostojno učenje, kulturni program.ob koncu šolskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ajdovščine,
ogled likovne razstave v Mančah, obisk ar- hitekturno izredno bogate vasi Goče in turi-
stične kmetije Mesesnel).
Jumbo Klercq je povedal, da nizozemska vlada vlaga veliko sredstev v izobraževanje odraslih, posebno starejših. Danes veliko ljudi doživi visoko starost, tako da je starih ljudi čedalje več. Starost ni počitek, mirova- nje, temu delu življenja je treba dati vsebino in smisel, da se stari ljudje ne bodo počutili odveč, treba jim je dati možnost, da bodo lahko kaj pripomogli k skupnosti. Potreba po izobraževanju starejših dolgo ni bila pri- znana, kot da se z upokojitvijo ali ko otroci zapustijo dom življenje konča. Mlajši kar ne dovolijo starejšim, da bi uživali v življenju.
Boljši odnos se oblikuje, ko si niso več kon-
kurenčni. Polagoma pa se tudi ti odnosi iz- boljšujejo, meni Jumbo Klercq. Da bi starej- ši lahko pripomogli k družbenemu razvoju in odprli zakladnico svojih izkušenj, se mo- rajo učiti primerno njihovim sposobnostim in v enakih razmerah kot drugi. Starejši ima- jo tako kot mlajši veliko prednosti in nekaj pomanjkljivosti, ljudi pa je treba ceniti glede na prednosti.
Nizozemska ima veliko projektov za izobra- ževanje starejših. Tako izšolani starejši se potem ukvarjajo na lokalni ravni s stano- vanjsko problematiko krajanov, z vprašanji socialnega varstva, z zaščito pred naraščajo
čim kriminalom, kot informatorji pomagajo v domovih za ostarele, so inštruktorji za fi- tnes, vodje lokalnih radijskih postaj, pove- zujejo starejše z okoljem, vodijo interkultu- ralne krožke, krožke za begunce, sodelujejo kot strokovnjaki v cehovskih projektih (pre- nova stanovanj, hiš ... ), lahko so turistični
vodniki v svojem kraju. Staranje je lahko povsem novo obdobje v človekovem življe-
nju. Priročnik za programiranje izobraževa- nja odraslih ima naslov Lepe melodije na starih goslih. Na Nizozemskem je veliko programov za ženske, saj doživljajo -če so bile le gospodinje in matere- ob odhodu za- dnjega otroka sindrom praznega gnezda in se naenkrat čutijo povsem odveč. Podobno kot upokojenci.
Zakaj predupokojitveni programi? Upokoji- tev je prelomno obdobje, ki ga zaznamujejo problemi. Lažje jo prenesejo ljudje, ki se prostovoljno upokojijo, kot pa tisti, ki mo- rajo nenadoma v pokoj. Toda to je lahko tu- di pot v novo življenje. ln tega se je treba na-
učiti.
Na Nizozemskem se je začelo izobraževanje upokojencev v šestdesetih letih. Tedaj je bilo upokojenih veliko poslovnežev, ki so se na- enkrat znašli v praznem prostoru, saj ta ge- neracija skoraj ni imela konjičkov in ni ve- dela, kaj početi s časom. V težavah so se oglašali v cerkvi in na sindikatih, ti pa so iskali pomoč v izobraževalnih ustanovah.
To so bili razmeroma mladi upokojenci, sta- ri od 55 do 60 let. Prve oblike izobraževanja so jih motivirale za vrsto konjičkov in življe- nje teh upokojencev je postalo polnejše in zanimivejše. V sedemdesetih letih so bili upokojenci že na boljšem. Upokojitev jih je doletela pozneje. Imeli so več konjičkov in potekali so predupokojitveni izobraževalni programi. Učili s ljudi, kako reči preteklosti zbogom in kako začeti znova, drugače. V ta- kih razmerah je bila upokojitev manj stresna za samega upokojenca in za družino, saj prenaša frustrirana oseba frustracije tudi na družino. Krize nas spremljajo vse življenje, treba jih je le znati reševati, se boriti.
V osemdesetih letih so bili obeti prihodnosti upokojencev še bolj optimistični.
V devetdesetih pa so upokojenci začeli ra- zmišljati, kako bi še kaj koristnega napravili na svojem strokovnem področju. Izobraže- vanje upokojencev zahteva veliko, predvsem
psihološkega znanja. Ljudje morajo razviti usposobljenost, spretnosti, znanje, sposo- bnosti, zaupanje vase, samospoštovanje, spoštovanje do drugih in se naučiti razmi- šljati o sebi. Programi morajo biti naravnani na skupino.
Nizozemci imajo izobraževanje v predupo- kojitvenih programih organizirano kot tri- do petdnevne seminarje s skupinami, ki šte- jejo 20 do 25 ljudi. Izberejo letoviški kraj s samskimi sobami. Izobraževanje je hitro, posledica tega pa je hitro zbližanje ljudi, ki se sestajajo pogosto tudi še potem, ko je izo- braževanje končano. Drugi model je izobra- ževalni program v kraju bivanja udeležen- cev. Namenjen je tistim, ki želijo bivati med izobraževanjem doma. V tem primeru traja seminar tri do štiri tedne po en dan. Po se- minarju sledi še dan za izmenjavo izkušenj.
Predupokojitveni programi potekajo pol le-
ta pred upokojitvijo. Oglašujejo jih z brez-
plačno brošuro. Sicer pa je cena izobraževa- nja sorazmerna vrednosti dela drugih izo- braževalnih projektov. Izobraževalne usta- nove, ki pripravljajo predupokojitvene pro- grame, tržijo te tako, da obiskujejo ustanove in podjetja (pridruži se tudi uslužbenec soci- alnega zavarovanja, ki ljudem pojasni, kako bo s pokojnino) in razložijo, kakšen pro- gram ponujajo bodočim upokojencem. Zelo pomembno je, da so mentorji, ki ponujajo in vodijo programe, urejeni in prijazni ljudje, kajti le tako lahko pričakujejo, da se bodo upokojenci odločili za njihovo ponudbo.
Odstotek ljudi, ki se na Nizozemskem odlo-
čajo za predupokojitveno izobraževanje, ni velik, saj zajema le 10 do 15 odstotkov upo- kojencev. Za izobraževanje se odloča prete- žno srednji razred, bolj izobraženi in komu- nikativni ljudje. Tiste, ki imajo ali za katere
se pričakuje, da bodo imeli probleme in stre- se, je treba poiskati. Ljudje bi radi prikrili svoje krize. Tujci se ne vključujejo v izobra- ževanje zaradi pomanjkljivega znanja jezi- ka, narašča pa število ljudi iz vrst narodno- stnih manjšin.
Programi nastajajo na osnovi družbenih po- treb in se spreminjajo. Mentorje za delo v projektih temeljito izobrazijo. Na osnovi iz- kušenj nastajajo priročniki. Tim izbranih mentorjev spet pomaga pri izobraževanju novincev pri tem delu. Veliko je mednarod- nega sodelovanja in izmenjav izkušenj. Ude- leženci seminarjev imajo za seboj deset in
več let specialnega izobraževanja. Tako je na Nizozemskem, je dejal Jumbo Klercq, druge države pa imajo predupokojitvene programe organizirane drugače.
Od domačih strokovnjakov je dr. Ana Krajnc spregovorila o ciljnih skupinah, ki imajo globlji pomen, kot si ga predstavlja- mo. Spremenjene razmere zahtevajo nov na-
čin vključevanja in dela. Stari način prežive- tja, ko so ljudje delali celo večnost v eni de- lovni organizaciji, je mimo, prihaja čas zača
snih zaposlitev in ciljne skupine so le zača
sne oblike združevanja. Družijo jih skupni cilji, skupne potrebe, podobne razmere, sku- pne lastnosti. Ljudje ostajajo v skupinah ra-
zlično dolgo. Za starejše je značilna pred- vsem potreba po druženju. Po daljšem dru- ženju nastane nova socialna struktura. Člo
vek lahko sočasno pripada različnim ciljnim skupinam. So del življenjske kariere. Vanje se vključuje glede na cilje in glede na to, če
mu da v nekem trenutku prednost.
Mag. Sabina Jelenc je avtorica predavanja Projekti se začenjajo iz življenjskih in delov- nih potreb in zanimanj ciljnih skupin. Učni
projekt je vrsta med seboj povezanih učnih enot, ki jih posameznik načrtno izpelje v do- ločenem času. Tako si ohrani ali pridobi do- ločeno znanje, spretnosti ali vedenje in dose-
že trajnejše osebnostne spremembe. Pri nas se v izobrazbene skupine vključuje le manjši del prebivalstva. To so pretežno ljudje s po- sebnimi potrebami.
Mag. Duša Findeisen je predavala o znanju kot pogoju za razvoj projekta v izobraževa- nju starejših, o pravilno izbranih metodah, komunikacijskih sposobnostih, pomenu eko- nomskega znanja, znanju računalništva, pi- sarniškega poslovanja, nujnosti poslovnega
načrta, andragoškem znanju, znanju iz psi- hologije in znanju o prednostih posameznih skupin. Starejši so skupina, ki ima znanje, iz- kušnje, urejen ekonomski položaj, uporabno znanje, posebne vrste znanja, so socialno pri- lagojeni, potrpežljivi, se znajo sistematično učiti, so sposobni presoje, natančni, samo- stojni, kritični, odgovorni, dosledni, intuitiv- ni in še sposobni delati. Le da morajo posta- viti svojo podobo na nove temelje.
V tujini je vrsta projektov, ki zaposlujejo starejše. Posebni biroji spodbujajo ljudi k dejavnosti. Tak biro, ki ga vodijo starejši, lahko organizira skrb za bolne otroke, pri- pravlja vzgojne programe po internetu, po- maga reševati družinske konfliktne situacije, svetuje staršem problematičnih otrok, po- skrbi za spremstvo starejših ljudi na obisk kulturnih prireditev, dela z mladimi, organi- zira pomoč pri učenju, v hiši, pri vrtnih opravilih, pomaga otrokom v stiski, bolni- kom, organizira pomoč družinam v odso- tnosti staršev, poskrbi za spremstvo starej- šim na počitnicah, daje pobude za povezavo z okoljem, za urejanje, oživljanje kulturne
dediščine, organizira predstavitev poklicev itd. Možnosti je veliko. Agencije pripravijo projekte. Tudi pri nas je ljubljanska županja Viktorija Potočnik seznanjena s predlogom za ustanovitev svetovalnih birojev, ki bi izo- braževali svetovalce. Na Zahodu se pojav- ljajo tudi kavarnice za branje, lokalčki, ki organizirajo skupna kosila za starejše, sreča
nja s temo >>Otroštvo nekoč<< (taka srečanja
ima tudi Lavričeva knjižnica v Ajdovščini).
Skratka, kup idej za druženje med mladimi in starejšimi.
Dr. Sonja Kump je opozorila na stereotipno vrednotenje starejših. Ti so na robu dogaja- nja. Pogosto tudi zaradi nizkih pokojnin.
Izobraževanje ohranja mentalne sposobno- sti starejših in jim naredi življenje lepo. Tudi mladi so na robu družbe. Prav zato bi bilo koristno, da bi se skupaj s starejšimi posta- vili za svoje pravice.
Dr. Nena Mijoč je poudarila pomen didakti- ke v projektih za izobraževanje družbeno
izločenih skupin. Brez primerne metode je lahko še tako dober program nekoristen. V procesu učenja je treba človeka prisiliti v ra- zmišljanje in samostojno delo. Opozorila je na pomen motivacije, samospoznavanja, sa- mozaupanja, samostojnosti, samospoštova- nja, samozavesti in samosprejemanja. Le v skupini, ki se je pripravljena izobraževati, ki ima pogum za vstop v neznano in je motivi- rana ter predana zastavljenim ciljem, lahko
pričakujemo uspeh.
Zanimiv je bil tudi obisk strokovnjaka iz izobraževalnega centra B, psihologa Boruta Hrovatina. Predstavil je delo centra, ki delu- je že deveto leto in je pri svojem delu, pred- vsem z brezposelnimi, zelo uspešen, saj je šlo doslej skozi izobraževalne programe že 16.000 ljudi. Pobuda za ustanovitev centra je bila število brezposelnih, ki so se znašli v težavah pri iskanju nove zaposlitve. Sprva so delali le štirje strokovnjaki, zdaj jih je 7 5.
Osip je minimalen. Delajo v sproščenem ozračju. Mentorji imajo različne poklice, to so zdravniki, veterinarji, psihologi, andra- gogi in drugi družboslovci. Izobraževanje mentorjev je zelo zahtevno, najboljši potem usposabljajo nove. Po vsej Sloveniji dela 35 skupin. Prvi mesec so delavnice s približno 15 ljudmi. Delo je psihosocialno, saj je cilj tudi socialna integracija. Skupine so glede na izobrazbo in poklic heterogene. Za mla-
dostnike imajo tudi predavanja o narkoma- niji, aidsu ipd. Projektni del vključuje tudi pisanje vlog, prošenj in simulacijo vlog, s katerimi se bodo slušatelji srečali pri iskanju zaposlitve. Simulacije so zelo dobro sprejete.
Rezultati zaposlovanja so zelo dobri. V pr- vih treh mesecih se zaposli kar 60 odstotkov ljudi, včasih kar vsi. Po zaposlitvi so še eno leto povezani z mentorjem. Mentorji so tudi
člani invalidskih komisij in osebno posredu- jejo pri zaposlovanju invalidnih oseb. Imajo tudi programe za upokojence, zasvojence, alkoholike, Rome in zapornike. 43 odstot- kov tečajnikov ohrani zaposlitev vsaj eno le- to, potem pa iščejo novo, saj so zdravstveno,
psihično in čustveno pripravljeni, da so kon-
kurenčni, je zaključil Borut Hrovatin.
Omenila bi še predstavnico Gerontološke- ga društva dr. Jožico Šelb, ki je predstavila zanimiv projekt izobraževanja zdravnikov, medicinskih sester in socialnih delavcev ki delajo s starejšimi ljudmi. Izobraževanje '
vključuje tudi teme, ki naj bi jih zajel pre- dupokojitveni program: kako premagati te- žave ob upokojevanju, kako se odzove na upokojitev družina, kakšna so pričakova
nja v starosti, kako oblikovati ustvarjalne stike med mladimi in starejšimi, o zdravju, o za starejše prirejenih stanovanjih. Ome- njena je bila tudi potreba po borzi dela za upokojence.
Zanimiva so bila pričevanja nekaterih kme-
čkih žena, ki so se udeležile poletne šole, saj so vključene v različne dejavnosti. Med nji- mi je celo kiparka. Nekdanja lastnica pekar- ne iz vasi Knežak pa je napisala kroniko pe- karne z naslovom Za ljubi kruhek. Čeprav je hroma, je polna idej. Meni: »Dokler imam glavo in možgane, ki delajo, in desno roko, bom ustvarjala.« ln tako ustvarjajo tudi nekatere Ajdovke. Pojejo, se učijo jezi- kov, kiparijo, slikajo, pišejo, čeprav so sta- rejše, smo izvedeli.
Petja Fajdiga - Sever
