Prvi in edini center za otroško dializo v Sloveniji praznuje 20 let Strokovnjaki UKC Ljubljana deklico po dveh letih gluhote

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2018 | št. 04

50. obletnica Klinike za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Nov preboj v nuklearni medicini

Prvi in edini center za otroško dializo v Sloveniji praznuje 20 let Strokovnjaki UKC Ljubljana deklico po dveh letih gluhote

povrnili v svet zvočne zaznave

Slovenija ena najbolj varnih držav za rojevanje

Internistična prva pomoč UKC Ljubljana praznuje 60 let delovanja

Nogometna ekipa UKC Ljubljana na vrhu Evrope

kazalo

3 UVODNIK: Generalni dikektor UKCL Aleš Šabeder

AKTUALNO

4 50. obletnica Klinike za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 6 Predsednik vlade podprl rešitve ekipe UKCL

6 Dejan Židan: Lahko smo srečni, da imamo vrhunsko ustanovo 7 Prestižna znanstvena revija o dosežku UKCL

8 Nov preboj v nuklearni medicini

9 Uvedba preiskave PET/CT z uporabo z galijem-68 označenega analoga somatostatina – od ideje do realizacije

10 Bolnišnice in izredni dogodki

11 Intervju s Srečkom Zajcem, direktorjem Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo

12 Prvi in edini center za otroško dializo v Sloveniji praznuje 20 let 14 Strokovnjaki UKC Ljubljana deklico po dveh letih gluhote

povrnili v svet zvočne zaznave

16 Slovenija ena najbolj varnih držav za rojevanje

18 Nevrolog dr. Dejan Georgiev, dr. med., med zmagovalci International Medis Awards 2018

18 Odlični v znanosti 2018

19 Nov dosežek otroške kirurgije in pediatrične endokrinologije – prva laparoskopska odstranitev tumorja nadledvičnice pri otroku 19 Prvič v Sloveniji pri končni odpovedi srca mehanična podpora

skozi dva minimalna reza brez prereza grodnice

20 Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja: srebrni red za zasluge in red za zasluge

21 Internistična prva pomoč UKC Ljubljana praznuje 60 let delovanja UTRIP UKCL

22 Porodnišnica Ljubljana prejela nov aparat za neinvazivno podporo dihanju novorojenčkov

23 Boj s protimikrobno odpornostjo mora postati prioriteta 24 Sprejemna pisarna – triaža, čakalnica in del hodnika KO za

perinatologijo Ginekološke klinike zaživele v novi podobi 25 Tipna slikanica "Pingvinčki in skrivnostni travnik" za slepe in

slabovidne otroke

26 Prav posebna zahvala osebju Nevrološke klinike 27 Nogometna ekipa UKC Ljubljana na vrhu Evrope!

28 KAJ MENIJO O NAS

30 IN MEMORIAM: Matej Bračko in Ančka Klopčič 31 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Založba Chiara

predstavlja knjigo: Osebnostni plus, Florence Littauer 32 NAGRADNA KRIŽANKA

Vsemu tavanju navkljub srečo vedno najdemo v ozkem krogu in med stvarmi, ki so nam čisto na dosegu roke.

Spoštovani, želimo vam, da bi jo znali videti.

Z najlepšimi željami

za prihajajoče leto 2019.

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana december 2018, številka 04 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• mag. Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg.

• Dominika Oroszy, dr. med.

• mag. Simona Potočnik

• Jure Brankovič

• mag. Lucija Mak Uhan Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Freepik, Istock, Thinkstock Fotografija na naslovnici: foto Bobo

Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na: www.kclj.si

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2019 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Prispevke, obve- stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasneje do 15. februar 2019. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Pri- spevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši pri- spevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja foto- grafije.

Generalni dikektor UKCL Aleš Šabeder

Prvo leto na čelu največje vojske v Sloveniji

Darila so “dobri možje” letos prinesli zgodaj. Že pred novim letom je vlada priznala pomen zaposlenih v zdravstvu in podpisala že dolgo obljubljeno povišanje plač.

Tako je denar zagotovljen. Vsaj na papirju. Zdaj pa nas čaka nov izziv – ta denar izpogajati in nato še zaslužiti.

Prvega se bomo lotili v vodstvu. Ključno je, da znamo vse ključne odločevalce v zdravstvu – predvsem Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prepričati, da v celoti poplačajo program, ki ga opravljamo že leta in nato ni plačan. Ob tem je treba prilagoditi cene zdravstvenih storitev resničnosti. Ne samo zadnjemu povišanju plač, temveč tudi resničnim stroškom, ki nastanejo pri oskrbi pacientov. To je odgovornost vodstva, ki ima z vsemi analizami o poslovanju in stroških dovolj argumentov. Veliko težje bo izposlovati, da bodo vse te številke slišane, če jih ne bomo povedali dovolj pogosto, na pravi način in dovolj glasno.

Drug – enako pomemben korak – bo ta denar zaslužiti. Opraviti dovolj posegov in jih primerno obračunati. Zato naslednje leto ne bo lahko za tiste, ki ne želi- jo ali niso vajeni reda in urejenega sistema. Med srečanji s sestrami, zdravniki in osebjem večkrat slišim in čutim željo po spremembah. Predvsem starejši se spominjajo, kako ponosno so nekoč povedali, da imajo službo v Kliničnem centru Ljubljana. Vsi si želijo spremembo v celotnem sistemu, vendar je težko začeti pri sebi. Sam lahko v novem letu obljubim spremembo pri odnosu z zavarovalnico, dobavitelji in s sodelavci, ki ne dosegajo standardov, ki veljajo za delo v tako ve- likem sistemu, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana. Ko slišim, da imamo za celo vojsko zaposlenih, lahko takšne ocene samo popravim. Če pogledamo Slovensko vojsko, nas je še skoraj dva tisoč več. Prav zato mora biti v takšni vojski veriga odgovornosti jasna in javna. Prav to so nam povedali tudi obiskovalci, ki so se zvrstili v naši ustanovi v zadnjem mesecu, ko so nas obiskali predsednik Dr- žavnega zbora Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec in minister za zdravje Samo Fakin. Vsi so podprli želje po spremembi. Prav takšne podpore si želimo tudi med zaposlenimi. Podpora nekaterim napovedanim spremembam kaže, da gremo skupaj v pravo smer in s pravim načrtom. Najslabše je, če nimaš pravega načrta in postaneš načrt nekoga drugega.

Ob koncu naj povem, da sem ponosen na ekipo, ki jo zdaj že skoraj leto dni vodim.

Ne samo na najbolj izpostavljene uspehe, ki se prebijejo na naslovnice časopisov.

Ti uspehi so izredni in vredni pohvale. Prav tako je veliko zadoščenje vsaka zado- voljna stranka – pacient, ki pride k nam v oskrbo in odide domov z občutkom, da smo zanj naredili vse, kar vrhunska stroka in ekipa znata in zmoreta. Zadovoljni pacienti, katerih pohvale redno polnijo zadnje strani časopisa Interno, so najboljši odgovor vsem, ki zaradi lastnih interesov rušijo ugled naše hiše v javnosti.

Spoštovane sodelavke in sodelavci, želim vam lepe prihajajoče praznične dni!

Vsem želim uspešno leto 2019, v katerem bomo s timskim delom in zavzetostjo še naprej skrbeli za varno in kakovostno obravnavo naših pacientov ter sprejemali nove izzive in priložnosti.

uvodnik

Aleš Šabeder

AK TU ALNO

50. obletnica

Klinike za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

Vsak ozdravljen otrok nam daje voljo in smisel za naprej

Pred 50 leti je primarij in profesor dr. Pavle Kornhauser tako rekoč iz nič ustvaril oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo s podmeno, da morajo imeti tudi kirurški in kritično bolni otroci pravico do pediatra oziroma otroškega kirurga.

50 let je pol stoletja, v življenju človeka so to Abrahamova leta, to je obdobje, ko mladostni zanos in zagnanost zamenjajo izkušnje in modrost ter ko se oziramo po preteklem življenju in delu.

Več generacij kolegov, pediatrov intenzivistov, kirurgov, usmerjenih v otroško kirurgijo, medicinskih sester in drugih strokovnih sodelavcev je v tem času skrbelo za vse najhuje poškodovane in obolele otroke iz cele Slovenije, od katerih številni sicer ne bi imeli možnosti ozdravljenja in preživetja. Svoje znanje in veščine so pridobivali v tujini, z raziskavami in inovativnimi pristopi so sami prispevali k svetovnemu opusu znanja in si pridobili velik ugled v mednarodnem prostoru. Vsa leta so tudi izobra- ževali nove pediatre, anesteziologe, zdravnike intenziviste in kirurge na področju intenzivne medicine otrok in otroške kirurgije.

Za dobro delo so zaslužne generacije sester, zdravnikov in drugih sodelavcev

Oddelek opravlja kirurški program za otroke osrednje slovenske regije, za celo državo pa izvaja neonatalno kirurgijo, zunajtelesno oksigenaci- jo, podporo delovanju ledvic in drugim organom, ki odpovedujejo. Izvaja transport kritično bolnih otrok iz cele Slovenije. Bolnišnično obravnava okrog 2600, ambulantno pa še okrog 6000 otrok letno. Za vse našteto so zaslužne generacije sester, zdravnikov in drugih sodelavcev. Vsem se na tem mestu zahvaljujem za njihovo požrtvovalno delo z bolniki in delo, ki so ga dolga leta vlagali v svoj osebni razvoj in v razvoj oddelka.

Ne morem kaj, da se ne bi ob tej priložnosti dotaknil otroške srčne kirur- gije. Dvomi v kakovost programa otroške srčne kirurgije so se pojavili v obdobju, ko je operiral otroke sicer priznani otroški srčni kirurg Michally iz Izraela. Žal nekateri, sicer vedno isti posamezniki, skozi medije in poli- tiko vztrajno, že več let, tudi ob asistenci nekaterih naših sodelavcev in kolegov doma in celo iz tujine, kljub objektivno, statistično dokazanem uspešnem zdravljenju, poskušajo diskreditirati naš program s tendencio- znimi navajanji neresničnih dejstev in polresnic.

Njihova vztrajnost je žal obrodila sadove. Nekateri naši najbolj izpostav- ljeni kadri teh pritiskov niso zdržali in so po vrsti zapuščali program, tako da smo v začetku leta ostali brez domačega kirurga, s polovično zased- bo zdravnikov intenzivistov in le nekaj večjo zasedenostjo medicinskih sester.

Zahvala tistim, ki so kljub vsem pritiskom vzdržali in ostali KOOKIT in otroška srčna kirurgija sta s tem doživela daleč najhujšo kad- rovsko krizo, ki je mejila na nacionalno katastrofo. Potrebne so bile neka- tere organizacijske spremembe. Zelo smo hvaležni kolegom pediatrom intenzivistom iz UKC Rijeka, ki so nam priskočili na pomoč. S svojimi kapacitetami nas po svojih zmožnostih razbremenjujejo intenzivni od-

MEDNARODNO PRIMERLJIVI DOBRI REZULTATI

Prirojene srčne napake so lahko enostavne, lahko so tudi zelo kompleksne, z visoko smrtnostjo. V povprečju tudi v najbolj razvitem svetu umre vsak četrti do peti od stotih operiranih otrok s srčno napako, prvi mesec po operaciji pa vsak drugi do tretji od stotih. Bolnike s prirojeno srčno napako smo obravnavali na KOOKIT-u od samega začetka in ves čas dosegali mednarodno primerljivo dobre rezultate. Umrljivost otrok, ki so obravnavani v našem programu zadnjih 5 let (doma ali v tujih centrih), je 2,6

%, umrljivost v prvem mesecu po operaciji pa komaj 1,14 %, kar je polovico manj od povprečja, npr. v Angliji. Zato trdimo, da je program za naše bolnike varen in kakovosten.

delek porodnišnice, neonatalni oddelek Pediatrične klinike in pediatrični oddelek UKC Maribor. Daleč največja zahvala pa gre našim sodelavcem, ki so kljub vsem pritiskom vzdržali in ostali ter so temelj obstanka in ponovnega razvoja oddelka.

Ves čas od leta 2016, tudi v časih najhujše krize, sledimo sprejeti 10-le- tni strategiji obravnave prirojenih srčnih napak, ki jo je potrdil zdravstveni svet RS. Novembra se je v naš program spet vključil naš kirurg, ki si je v preteklih letih že nabral že precej izkušenj in ki nekatere otroške srčne operacije že izvaja samostojno, težje še pod mentorstvom tujega izku- šenega kirurga. S tem je v UKCL zagotovljena 24-urna dostopnost otro- škega srčnega kirurga, kar je eden od pomembnih mednarodnih standar- dov. Nova generacija pediatrov intenzivistov je že pred specialističnim izpitom; ti bodo v naslednjih letih prevzeli štafetno palico nadaljnjega strokovnega razvoja Oddelka za intenzivno terapijo otrok.

AK TU ALNO

Vsak ozdravljen otrok je sreča tako za starše kot za zdravnike Oddelek otroške kirurgije smo kadrovsko okrepili z otroškimi kirurgi in razpisali nove specializacije otroške kirurgije. S tem sledimo modernim trendom in prepričan sem, da tudi načelu pokojnega prof. Kornhauserja, torej, da si otrok zasluži poleg pediatra tudi otroškega kirurga. Skratka, prihodnost je svetlejša in spet v naših rokah.

Delo na otroški kirurgiji in zlasti na otroški intenzivni terapiji je za za- poslene najverjetneje eno najbolj stresnih, čustveno izčrpavajočih, žal tudi zelo izpostavljenih, saj je življenje otrok tako rekoč v njihovih rokah, vedno odvisno od takojšnjih in pravilnih odločitev ter ukrepanj. Ni vedno uspešno; takrat je to strahovito breme, saj so zaposleni tudi sami starši, stari starši ali sestre. Hkrati pa je vsak ozdravljen otrok, ki zapusti naš oddelek, sreča ne samo za starše, temveč tudi za nas. In to nam daje smisel in voljo za naprej.

DANILO MENCIGAR, strokovni vodja zdravstvene nege KOOKIT

“

asistent ROBERT KORDIČ, dr. med., vodja oddelka za otroško kirurgijo

“

prof. dr. ŠTEFAN GROSEK, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo otrok

“

UČBENIK PREDAVANJ OB 50-LETNICI KLINIČNEGA ODDELKA ZA OTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO Kirurška klinika | Univerzitetni klinični center Ljubljana

UČBENIK PREDAVANJ OB 50-LETNICI KLINIČNEGA ODDELKA ZA OTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO,

Kirurška klinika | UKC Ljubljana

Ljubljana, november 2018

AK TU ALNO

Predsednik vlade podprl rešitve ekipe UKCL

Dejan Židan:

Lahko smo srečni, da imamo vrhunsko ustanovo

Predsednik vlade Marjan Šarec je ob obisku slavnostne akademije ob 50. obletnici Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno tera- pijo podprl napore vodstva, da uredi razmere. Osebno je izpostavil ge- neralnega direktorja Aleša Šabedra. "Dokler bo tako delal, kot je delal do zdaj, bo imel moje zaupanje. Človeku je treba pustiti, da pokaže rezultat in prekine s prejšnjimi praksami," je dejal predsednik vlade Marjan Šarec.

Spomnil je, da je problemov veliko in da ni čarovnika, ki bi 20 let nako- pičenih težav lahko rešil čez noč. Po mnenju predsednika vlade morata tako UKC kot oddelek otroške srčne kirurgije izginiti iz časopisnih naslo- vov in začeti delati v miru.

Premier Marjan Šarec in minister za zdravje Samo Fakin sta Klinični od- delek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo tudi obiskala. Po ogledu je premier v izjavi za medije dejal, da "zadeve niso takšne, kot so jih nama kdaj predstavljali". Delo na oddelku po njunih besedah poteka dobro, mirno in urejeno. "Stvari tečejo in mislim, da tako, kot so zastavljene, bodo tudi tekle v prihodnje," je po obisku dejal še Fakin. Generalni direktor Aleš Šabeder je opomnil, da je oddelek steber programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Na vprašanje, ali glede na premierjevo in ministrovo podporo računa, da bo UKC Ljubljana obdržal program, je Šabeder dejal, da verjame, da lahko program ostane enovit, celovit in tudi znotraj UKC Ljubljana.

Predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan se je seznanil s sta- njem in izzivi osrednje slovenske bolnišnice, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. Pri tem si je ogledal gradbišče 3. faze DTS – kirurške- ga dela Urgentnega bloka UKC Ljubljana, Infekcijsko kliniko, Medicinski simulacijski center in oskrbo nedonošenčkov v Porodnišnici Ljubljana.

Generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder ga je z zaposlenimi na po- sameznih klinikah seznanil tako z uspehi kot s prihajajočimi izzivi za UKC Ljubljana. “Pripravili smo strateški dokument za naslednje petletno obdob- je. Seveda imamo v Kliničnem centru veliko stvari, ki jih imamo za pokaza- ti. Nekako smo te tri klinike, ki smo jih danes pokazali, ocenili kot ključne prioritete, zato smo si ogledali ta tri področja,” je povedal Aleš Šabeder.

Marjan Šarec, predsednik vlade

“

“

je ob zaključku obiska povedal mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora.

AK TU ALNO

Prestižna znanstvena revija o dosežku UKCL

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

V eni najprestižnejših znanstvenih revij na področju medicine – New England Journal of Medicine – so objavili rezultate do sedaj največje raziskave pri bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom.

Raziskavo je financirala Evropska unija v okviru Sedmega okvirnega programa in je potekala v več kot 80 bolnišnicah iz enajstih evropskih držav. V raziskavo je bilo v obdobju štirih let (med apri- lom 2013 in aprilom 2017) vključenih 706 bolnikov. Med avtorji članka sta prof. dr. Marko Noč, dr. med., in doc.

dr. Tomaž Goslar, dr. med., s Klinič- nega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana.

K izvedbi je pomembno prispeval tudi Klinični oddelek za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana, ki je bil med desetimi centri z največ vključenimi bolniki. Kardiogeni šok je bolezensko stanje, ko srce ne uspe prečrpati dovolj krvi, da bi zadovoljilo potrebe organov in ti zaradi pomanjka- nja kisika pričnejo postopno odmirati.

Razlogi so lahko različni: infarkt srčne

mišice, vnetje srčne mišice, bolezen srčnih zaklopk. Infarkt srčne mišice pomeni odmrtje dela srčne mišice zaradi zaprte venčne arterije (žile na srcu, ki srčno mišico oskrbuje s krvjo bogato s kisikom) in je najpogostej- ši vzrok kardiogenega šoka. Kljub napredku medicine v zadnjih letih še vedno umre med 40 in 50 odstotkov bolnikov, ki ob infarktu srčne mišice razvijejo kardiogeni šok. Take bolnike zdravimo s čim prejšnjim odprtjem zaprte venčne arterije.

Raziskava je odgovorila na vprašanje, kateri je najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov, ki so zaradi infarkta srčne mišice razvili kardiogeni šok: Ali je smiselno razširiti le zaprto venčno arterijo ali je bolje poleg zaprte venčne arterije oskrbeti še vse ostale pomembne zožitve venčnih arterij? Rezultati raziskave so pokazali, da imajo bolniki s kardiogenim šokom zaradi infarkta srčne mišice, ki jim ob sprejemu v bolnišnico raz- rešimo le zaprto venčno arterijo, tudi po enem letu boljše preživetje od bolnikov, kjer takoj ob sprejemu v bolnišnico poskušamo razširiti vse zožene ali zaprte venčne arterije.

Rezultati raziskave potrjujejo že lani decembra objavljene podatke o bolj- šem enomesečnem preživetju, ki so bili prav tako objavljeni v reviji New England Journal of Medicine.

ZOISOVA NAGRADA ZA VRHUNSKE DOSEŽKE NA PODROČJU INTENZIVNE INTERNE MEDICINE

Nagrado prof. dr. Marko Noču so podelili zaradi vrhunskega in izvirnega raziskovalnega dela, ki ga potrjujejo njegov obsežen raziskovalni opus in njegovi bibliometrični kazalci. Že pred dvajsetimi leti je med daljšim podoktorskim stažem v ZDA s poskusi na živalskih modelih srčnega zastoja spremenil takratne poglede na srčno oživljanje. S svojim delom je potrdil takrat povsem nezaslišano hipotezo, da umetno dihanje usta na usta, ki je pri laikih pomenilo klinično dogmo med osnovnim oživljanjem, ni potrebno. Svoje izvirne eksperimentalne članke je objavil v najbolj uglednih medicinskih revijah s tega področja in s tem sprožil vrsto dodatnih raziskav, ki so njegove rezultate potrdile ter omogočile postopen prenos tega izvirnega raziskovalnega dela v klinično prakso.

AK TU ALNO

Nov preboj v nuklearni medicini

Na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana smo v mesecu oktobru prvič v Sloveniji uvedli nov diagnostični pristop – preiskavo PET/CT z uporabo z galijem-68 označenega analoga somatostatina. Preiskava je namenjena ugotavljanju prisotnosti in razširjenosti nevroendokrinih tumorjev ter spremljanju učinkovitosti zdravljenja teh bolnikov.

Nov laboratorij, ki je nastal v sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), omogoča ustrezno izdelavo radioaktivnih zdra- vil – radiofarmakov, označenih s pozitronskimi (PET) in beta sevalci. To potrjuje začetek izdelave radiofarmakov za diagnostiko, označenih z ga- lijem-68.

“Največja pridobitev tega dosežka je implementacija zmožnosti izdelave s kratkoživim izotopom označenega radiofarmaka v prostorih UKC Ljublja- na. Do sedaj smo lahko uporabljali samo PET radiofarmake, označene s fluorom-18, ki ima razpolovno dobo dve uri. Ta razpolovna doba omogoča prevoz registriranih radiofarmakov iz tujine. Kratek razpolovni čas galija-68 pomeni, da dovoz iz oddaljenih lokacij ni mogoč. Umestitev laboratorija, ki omogoča njegovo uporabo, v 40 let staro stavbo s staro infrastrukturo je čudovit dosežek,« je povedala predstojnica Klinike za nuklearno medici- no, doc. dr. Katja Zaletel, dr. med.

Bolnika po aplikaciji radiofarmaka slikamo s PET/CT napravo. Po preiskavi zdravniki specialisti nuklearne medicine natančno pregledajo posnetke.

Nova preiskava PET/CT z galijem-68 ima pomembno višjo občutljivost kot vse doslej uporabljene diagnostične preiskave v obravnavi bolnikov z nevroendokrinimi tumorji. Preiskava pomembno dopolnjuje nuklear- no-medicinsko metodo zdravljenja nevroendokrinih tumorjev – ciljano molekularno radionuklidno terapijo, ki je v UKC Ljubljana že v uporabi.

S tem strokovnim prebojem napotitve v tujino niso več potrebne. Bolniki in napotni zdravniki pa imajo dostop do trenutno najboljše preiskave za diagnostično opredelitev nevroendokrinih tumorjev. Univerzitetni klinični center Ljubljana se je vrnil na zemljevid sveta na področju najsodobnejše PET nuklearno-medicinske slikovne diagnostike.

Aljaž Sočan, vodja radiofarmacevtske lekarne

“

radiofarmakov se ne da kupiti.

Težava je razpolovna doba 68 minut, kar pomeni, da transport ni mogoč. Mogoča je le izdelava na mestu, kar pomeni v naši radiofarmacevtski lekarni v UKC Ljubljana.

doc. dr. Luka Ležaić, Klinika za nuklearno medicino

“

Ekipa Klinike za nuklearno medicino: vodja radiofarmacevtske lekarne Aljaž Sočan, mag. farm., specialist radiofarmacije, predstojnica doc. dr. Katja Zaletel, dr. med., koordinatorica raziskovalne dejavnosti dr. Petra Kolenc Peitl, mag. farm., doc. dr. Luka Ležaič, dr. med.

AK TU ALNO

Uvedba preiskave PET/CT z uporabo z galijem-68 označenega analoga somatostatina –

od ideje do realizacije

Radiofarmaki so radioaktivna (radiooznačena) zdravila. Od klasičnih zdravil jih loči njihova radioaktivna komponenta.

Radioaktivni izotop – radionuklid lahko pridobimo v reaktorju, ciklotronu ali iz t. i. radionuklidnih generatorjev.

Radiofarmaki so radioaktivna (radiooznačena) zdravila. Od klasičnih zdravil jih loči njihova radioaktivna komponenta. Radioaktivni izotop – ra- dionuklid lahko pridobimo v reaktorju, ciklotronu ali iz t. i. radionuklidnih generatorjev. Za nuklearno-medicinske oddelke je logistično najugodne- je, če lahko radionuklid pridobimo iz generatorja, saj gre za sistem, ki ga imamo fizično na oddelku in nam je kot vir radioaktivnosti ves čas na razpolago. Ciklotrona in reaktorja Slovenija nima, zato smo v tem smislu odvisni od proizvajalcev iz tujine, kar je lahko zaradi mnogokrat krat- kih razpolovnih časov radioaktivnega razpada velik logistični problem.

Uporaba radiofarmakov, ki so označeni z zelo kratkoživimi pozitronskimi sevalci (razpolovni čas nekaj minut), pa je v centrih brez neposredne bližine ciklotrona nemogoča.

Večina radiofarmakov, ki jih uporabljamo v konvencionalni nuklearno- -medicinski diagnostiki, je označena s tehnecijem-99m (^99mTc), ki je t.

i. sevalec gama in ima razpolovno dobo 6 ur. Za novejšo in v mnogih primerih boljšo nuklearno-medicinsko slikovno tehniko – pozitronsko iz- sevno tomografijo (PET) pa potrebujemo radiofarmake, označene s pozi- tronskimi sevalci. PET radiofarmake, označene s fluorom-18 (razpolovni čas cca. 2 uri), dnevno pripeljemo iz sosednje Italije ali Avstrije.

Za galij-68 smo morali na novo opremiti prostore

Dostopnost radiofarmakov s krajšo razpolovno dobo pa lahko zagotovi le priprava »in-house« PET radiofarmakov z uporabo galija-68 (⁶⁸Ga), ki ga podobno kot ^99mTc pridobimo iz radionuklidnega generatorja. Delo s tem pozitronskim sevalcem predstavlja neprimerljivo višjo sevalno obre- menitev celotne ekipe (strokovnjakov, ki pripravljajo takšen radiofarmak in rokujejo z največjo začetno radioaktivnostjo, pa tudi strokovnjakov, ki izvajajo aplikacijo in akvizicijo), zato se delo v PET diagnostiki v mnogih pogledih bistveno razlikuje od konvencionalne nuklearno-medicinske di- agnostike. Tako je bilo za uvedbo priprave z ⁶⁸Ga označenega analoga somatostatina potrebno adaptirati ter opremiti obstoječe prostore tako z vidika zaščite pred radioaktivnim sevanjem kot z vidika ustreznosti za aseptično pripravo zdravil.

Prve ideje in aktivnosti, ki so sledile usmeritvi opremljenosti Oddelka za radiofarmacijo Klinike za nuklearno medicino z vsemi potrebnimi sistemi za pripravo radiofarmakov, označenih z ⁶⁸Ga, segajo že v leto 2010 – torej kmalu po tem, ko smo pridobili prvo napravo PET/CT. Ker je im- plementacija takšnega projekta zahtevala zajeten finančni vložek, smo v tem letu prek Uprave RS za jedrsko varnost na Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA, sedež na Dunaju) posredovali prijavo projekta tehnične pomoči z naslovom »Supporting the development of ⁶⁸Ga label- led biomolecules for PET Imaging of Neuroendocrine tumours/Pomoč pri razvoju z ⁶⁸Ga označenih biomolekul, namenjenih PET diagnostiki nevroe- ndokrinih tumorjev«. Projekt je bil s strani IAEA odobren konec leta 2011 in se je uradno začel marca 2012. Bistveni del opreme, ki je bil financiran

dr. Petra Kolenc Peitl, mag. farm. spec., koordinatorica raziskovalne dejavnosti Klinike za nuklearno medicino

s strani projekta, je vsekakor 6-tonska komora za delo s pozitronskimi se- valci, dodatno opremljena z ustreznimi zaščitnimi predali za radioaktivne odpadke in z radionuklidnim kalibratorjem – merilno celico za merjenje radioaktivnosti pripravljenega radiofarmaka.

Največji zalogaj je predstavljal izolator – komora z laminarnim pretokom zraka, ki omogoča ustrezno zaščito za delo s PET sevalci. Takšna komora je obdana z debelo plastjo svinca, kar pomeni, da v našem primeru tehta skoraj 6 ton. Za sintezo radiofarmaka je v prostoru komore dodatno potreben ustrezen avtomatiziran sistem – modul, s katerim zmanjšamo čas neposredne izpostavljenosti sevanju, ki mu je izpostavljen radiafarmacevt, odgovoren za pripravo radiofarmaka. Dodaten ukrep, ki prispeva k nižji izpostavljenosti sevanju, predstavlja tudi uporaba posebnega injektorskega sistema, ki je namenjen aplikaciji PET radiofarmakov posameznemu preiskovancu.

Odlično sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo Poleg opreme IAEA prek tovrstnih projektov finančno in organizacijsko podpira izobraževanja, ki so za uspešen prenos novih tehnologij in pre- iskav bistvena. V okviru omenjenega projekta, ki je zagotovil uvedbo izdelave z ⁶⁸Ga označenih radiofarmakov na Kliniki za nuklearno medi- cino, je bilo individualno izobraževanje omogočeno dvema zdravnikoma specialistoma nuklearne medicine in trem farmacevtom specialistom ra- diofarmacije. Izobraževanja so omogočile štipendije IAEA bodisi za eno- mesečna izobraževanja ali za izvedbo dvotedenskih znanstvenih obiskov.

Individualna izobraževanja, ki so vključevala izobraževanje s področja izbora preiskovancev za preiskavo z ⁶⁸Ga označenih analogov soma- tostatina, protokola priprave preiskovancev na preiskavo, protokolov akvizicije in interpretacije rezultatov ter priprave/sinteze radiofarmakov, avtomatizacije postopkov, ustreznih protokolov kontrole kvalitete, so po- tekala na oddelkih/klinikah za nuklearno medicino na Univerzitetni kliniki Innsbruck (Innsbruck, Avstrija), Univerzitetni kliniki Radboud (Nijmegen, Nizozemska) in v Univerzitetnem kliničnem centru v Londonu (London, Velika Britanija). Izobraževanja so potekala znotraj predvidenih dveh let trajanja projekta (do začetka leta 2014).

Kljub mnogim izzivom, ki so bili povezani z dolgotrajnimi postopki pri izvedbi javnih razpisov in z zapleti pri adaptaciji čistih prostorov, primer- nih za aseptično pripravo radiofarmakov, smo v mesecu oktobru prvič v Sloveniji uvedli nov diagnostični pristop – preiskavo PET/CT z uporabo z galijem-68 označenega analoga somatostatina.

AK TU ALNO

Bolnišnice in izredni dogodki

V pričakovanju nepredstavljivega

Bolnišnice se ob rednem delu stalno soočajo z možnostjo izrednih dogodkov. Dosedanja odzivnost ob preteklih

množičnih nesrečah in drugih nepričakovanih dogodkih kaže na dobro usposobljenost slovenskih ekip. Tuje izkušnje pa kažejo, da so resnične krize presenetile in postavile pred resne preizkušnje tudi najbolje pripravljene.

Urgentni zdravnik Andreas Moehler, zaposleni v Univerzitetni bolnišni- ci Brugmann UVC, je bil eden prvih na prizorišču terorističnega napada na podzemni železnici v Bruslju pred dvema letoma. V okviru predavanja o terorizmu kongresa travmatologov je opisal svoje izkušnje.

“

Dve bombi sta čakali reševalce

Moehler je opozoril na nove nepričakovane težave, ki so se pojavile.

Triaže ni bilo mogoče opravljati na postaji podzemne železnice, ki je bila zelo poškodovana in bi se lahko porušila. Prav tako so policisti našli in deaktivirali še dve bombi, ki sta bili namenjeni reševalcem. Sistem v Bru- slju je deloval dobro, je prepričan. Vse bolnišnice so odpovedale reden program in prešle na delovanje ob pogojih množične nesreče. Oskrbeli so 150 poškodovanih oseb, srečali so se z nepričakovanimi izzivi.

“Radijsko in telefonsko omrežje je bilo preobremenjeno. Vrstili so se lažni alarmi po celem mestu. Srečevali smo se z vojnimi poškodbami, ki jih sicer ne poznamo,” našteva Moehler. Hkrati so potrdili, da so se načrti priprav- ljenosti izkazali in da je bila odzivnost zdravstvenega osebja velika, saj so vsi, ki so lahko, prihiteli v službo. “Rdeči križ in zunanje bolnišnice so dobro odreagirale. Vzpostavili smo enoten radijski kanal za vse reševalce in eva- kuacija v bolnišnice je potekala centralizirano,” opisuje belgijski zdravnik.

V Londonu posebni policisti za zaščito reševalcev

Dolgoletni angleški reševalec Bob Dobson, danes direktor podjetja FMP Protection.co.uk, ima dolgoletne izkušnje z množičnimi nesrečami in terorizmom.

Velika Britanija nameni za boj proti terorizmu letno 15 milijard evrov ali več, kot je celoten slovenski državni proračun. “Uvedli smo t. i. police medic

“

pojasnjuje Dobson.

(policijske reševalce), ki pomagajo zdravstvenemu osebju in jih po potre- bi ščitijo. Prav tako dosledno označujemo različne intervencije po barvah.

Gasilci so roza, reševalci zeleni, policisti črni ali sivi. Na nevarna območja omejimo dostop in tja spustimo samo opremljeno in usposobljeno osebje,”

izkušnje opisuje Dobson, ki izpostavlja pomembno tesno sodelovanje vseh vpletenih služb.

Slovenske izkušnje za zdaj beležijo povprečno eno množično nesrečo letno in tako statistično gledano nizko možnost, da bomo z njo redno soočeni v naši bližini. Kljub temu pa po mnenju udeležencev kongresa travmatologov teh možnosti ne gre podcenjevati. Pomanjkanje opreme in komunikacijski šumi se najpogosteje pokažejo ravno tedaj, ko je stanje najbolj resno. Tudi zato so redne vaje in izobraževanja na MRMI tečajih dober način, da se tveganja za napake čim bolj zmanjšajo.

Urgentni zdravnik Andreas Moehler, Univerzitetna bolnišnica Brugmann UVC

Reševalec Bob Dobson, FMP Protection.co.uk

AK TU ALNO

Intervju s Srečkom Zajcem,

direktorjem Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo

“Nemoteno delovanje infrastrukture, ki je življenjsko pomembna, (že dolgo) ni več samoumevno”

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Država je zaradi sodobnih groženj zelo natančno popisala seznam najpomembnejših objektov v državi in njih uvrstila na seznam kritične infrastrukture. Seznam je zaupen dokument, se pa za ključne objekte že pripravljajo posebni načrti varovanja.

Kako povečati zavedanje ljudi o pomenu varnosti in o

razmišljanju o posledicah za zdaj nepredstavljivih situacij pri nas?

Spremenjeno in izredno dinamično varnostno okolje, številne grožnje in napadi zahtevajo vzpostavitev celovitega pristopa do obvladovanja tve- ganj. Živimo v družbi, v kateri nemoteno delovanje infrastrukture, ki je življenjsko pomembna za »normalno« delovanje posameznika in celotne družbe, (že dolgo) ni več samoumevno. Informacijsko-komunikacijski napredek družbe prinaša številne prednosti, hkrati pa tudi nove oblike ranljivosti in s tem nove grožnje. Varnost ter učinkovito in neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture sta v veliki meri odvisna od delovanja nadzornih sistemov in informacijske tehnologije.

V zadnjih desetih letih se grožnje kritični infrastrukturi in posledice gro- ženj množijo, kritična infrastruktura pa postaja vse ranljivejša. Tveganja za delovanje kritične infrastrukture so povezana s fizičnimi grožnjami, naravnimi in drugimi nesrečami ter drugimi vrstami nevarnosti.

“

za varnost kritične infrastrukture. Za dvig njene odpornosti so ključni zavedanje o pomenu njene zaščite, ocenjevanje tveganj za njeno delovanje ter načrtovanje čim učinkovitejših ukrepov za njeno zaščito in odzivanje.

Kako pravočasno sprožiti razmislek in zavedanje?

Za učinkovito uresničevanje svojih pristojnosti in odgovornosti na po- dročju zaščite kritične infrastrukture je vsekakor treba dvigniti nivo ozaveščenosti. V načrtovaje zaščite kritične infrastrukture je treba vključiti kompetentne osebe, ki strokovno celovito obvladujejo zadevno infrastrukturno področje. Pozornost je treba nameniti tudi izobraževanju in usposabljanju kadra za načrtovanje in izvajanje zaščite kritične infra- strukture, s čimer se prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu in potrebi načrtovanja zaščite kritične infrastrukture.

Pomembni so tudi sodelovanje med javnim ter zasebnim in poslovnim okoljem, izmenjava informacij ter dobrih praks z navedenega področja.

Vse to pa prispeva ne samo k boljši zaščiti kritične infrastrukture in dvigu njene odpornosti, pač pa tudi k dvigu ravni odpornosti slovenske družbe na sodobne grožnje in varnostna tveganja.

Kaj pomeni status »kritična infrastruktura Republike Slovenije«? Kaj takšen status prinaša ustanovi?

Kritična infrastruktura Republi- ke Slovenije (nadalje kritična infrastruktura, op. p.) obsega tiste zmogljivosti, ki so ključ- nega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posle- dice za nacionalno varnost, gospodarstvo in druge ključne družbene funkcije ter za zdrav- je, varnost, zaščito in blaginjo

ljudi. Za kritično infrastrukturo je lahko določena samo tista infrastruk- tura, predhodno izbrana ob uporabi sektorskih kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture, ki zadosti minimalni vrednosti vsaj enega med- sektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.

Je mogoče pričakovati kakšno državno sodelovanje pri pripravi varovanja?

Upravljavci kritične infrastrukture so prvi in najbolj neposredno pristojni in odgovorni za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infra- strukture, ki jo upravljajo. Za zagotovitev neprekinjenosti delovanja kri- tične infrastrukture načrtujejo zaščito kritične infrastrukture, ki obsega ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture in oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture. Pri tem upravljavce usmerjajo in jim nudijo strokovno pomoč nosilci sektorjev kritične infrastrukture.

Katere so največje grožnje zdravstvenemu sistemu? Kdo nosi odgovornost za varovanje kritične infrastrukture?

Pri izdelavi ocene tveganj lahko upravljavci uporabijo veljavne standarde na področju obvladovanja tveganj in metode za ocenjevanje tveganj ter upoštevajo obstoječe ocene ogroženosti in tveganj za opravljanje dejav- nosti in storitev. Odgovorne osebe upravljavcev kritične infrastrukture bi morale biti načelno poslovno zainteresirane za zaščito kritične infrastruk- ture, ki jo upravljajo, in posledično za njeno neprekinjeno delovanje, zato nikakor ne bi smele čakati, da jih nekdo spomni na njihovo odgovornost.

Ne nazadnje se je treba zavedati, da zakon o kritični infrastrukturi določa kazni za odgovorno osebo upravljavca kritične infrastrukture, ki je storila prekršek po navedenem zakonu.

AK TU ALNO

Prvi in edini center za otroško dializo v Sloveniji ^{praznuje 20 let}

Bolni otroci si zaslužijo vrhunsko zdravstveno oskrbo, zato smo pred 20 leti v sodelovanju z

nefrologi Interne in Pediatrične klinike UKC Ljubljana odprli prvi in edini center v Sloveniji za otroško dializo. V njem se zdravijo otroci s končno ledvično odpovedjo. ki jim kljub težki bolezni omogočamo kakovostno življenje in redno šolanje. Prvih 11 let je otroška hemodializa potekala v Mestni otroški bolnici, nato pa se je center preselil v nove prostore nove Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

»V Centru za otroško dializo Kliničnega oddelka za nefrologijo Pediatrične klinike se zdravijo otroci s končno ledvično odpovedjo. Otroci v tem cen- tru niso deležni zgolj medicinskega zdravljenja s hemodializo, temveč jim nudimo celostno podporo, kot so recimo igra, šolanje, psihološka in die- tetična podpora ter vse ostalo, kar še sodi poleg. Gre za majhen center, kjer zdravimo vse otroke s končno ledvično odpovedjo do dopolnjenega 18. leta oziroma do končanega srednjega šolanja. Pomembno je timsko delo,« je dejala predstojnica Kliničnega oddelka za nefrologijo na Pedi- atrični kliniki, izr. prof. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med. Po besedah predstojnice je ta celostna obravnava otrok zelo uspešna: »Ti otroci so zelo ustvarjalni, imajo v bistvu življenja vredno življenje, se ga veselijo, tudi športno se udejstvujejo in so uspešni v šoli.«

Doc. dr. Gregor Novljan, dr. med., vodja Centra za otroško dializo in transplantacije na KO za nefrologijo Pediatrične klinike, je dejal, da so izredno ponosni, da 20. obletnico hemodializnega zdravljenja pri otrocih zaznamujejo tudi na Pediatrični kliniki. Povedal je: »Dolgo časa smo se trudili in borili, da smo prišli do tega. Pred približno 25 leti je postalo jasno, da ni primerno, da vrhunska terciarna zdravstvena ustanova v Sloveniji ne uspe nuditi celostne oskrbe otrok z ledvičnimi boleznimi, med katere sodi tudi ledvična odpoved. Otroke zdravimo na dva načina. Ena je peritonealna dializa, ki smo jo uvedli leta 1995, druga pa klinična hemodializa, ki smo jo uvedli leta 1998. V teh 20 letih smo s hemodializo zdravili približno 50 otrok, s peritonelano dializo pa približno 20 otrok. V tem času smo naredili približno 30.000 hemodializnih procedur.«

»Trenutno zaradi končne ledvične odpovedi zdravim 13 otrok, od tega se- dem na hemodializi in šest na peritonealni dializi. Končna ledvična odpoved ni tipična bolezen otrok in mladostnikov. Je redka bolezen. V kronični na- domestni program letno vključimo enega do tri otroke," je trenutno število pacientov komentiral vodja dializnega centra.

»Peritonealna dializa je razmeroma enostavna metoda, ki se je uspejo na- učiti pacienti ali starši sami, kar pomeni, da jo lahko izvajajo doma. Hemo- dializa pa je vezana na opremo in posledično na center. Pacienti morajo v tem primeru hoditi trikrat tedensko po štiri ure na dializo,« je še razložil doc.

dr. Gregor Novljan, dr. med.

»Center dela v dveh turnusih, dopoldanskem in popoldanskem, od pone- deljka do sobote. Šolski otroci praviloma hodijo v popoldanski turnus, da

OB 20-LETNICI OTROŠKE HEMODIALIZE JE POTEKALO STROKOVNO SREČANJE

“

“

Verjamem, da vas čaka še veliko strokovnih izzivov. Zato vam pri vašem delu želim veliko uspeha, dobre izide zdravljenja otrok in nadaljnji strokovni razvoj, je dejal Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon., generalni direktor UKC Ljubljana ob strokovnem srečanju in čestital sodelavcem in sodelavkam.

AK TU ALNO

so lahko normalno vključeni v svoje okolje in šolo,« je dejala predstojnica, izr. prof. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med. Popoldne otrokom nudijo tudi šolsko pomoč, saj so zaradi vožnje in hemodialize precej odsotni iz do- mačega okolja. Celostna obravnava otrok je po njenem mnenju bistve- nega pomena, saj so v najbolj ranljivem obdobju življenja doživeli zelo hudo stvar. In to jim v centru poskušajo čim bolj olajšati. Zato pravijo, da je to butični center.

Ana Hostnik, dipl. m. s., vodja tima v Centru za otroško dializo in transplantacije KO za nefrologijo Pediatrične klinike, je delo medicin- skih sester v centru opisala: »Naše delo je, da sprejmemo bolnika, da ga poznamo in glede na njegove potrebe načrtujemo dializo, ga priključimo na dializni aparat, izvajamo meritve, opazujemo otroka in izvajamo dializo ter se po potrebi posvetujemo z otrokom in zdravnikom.« Povedala je tudi:

»Ti otroci so kar naši otroci. Se z njimi poznamo, saj skupaj preživimo del njihovega življenja. Z njimi se pogovarjamo, nam povejo tudi svoje težave in imamo z nekaterimi prav prijateljski odnos. Poznamo se tudi z njihovimi starši. Naša vloga povezovanja z družino je izjemno pomembna.«

Učiteljica v bolnišnični šoli Osnovne šole Ledina Mojca Topić, ki pouču- je otroke v dializnem centru, je poudarila, da ti otroci prihajajo iz različnih koncev Slovenije in marsikdo zaradi zdravljenja zamuja pouk. Zato jim v tesnem sodelovanju z matičnimi šolami pomagajo nadomestiti manjka- joče ure, oziroma če je potrebno, kar celoten pouk. Otrokom pa se nudi tudi dodatne dejavnosti, kot so bolnišnične olimpijske igre, obisk hiše eksperimentov in podobne raziskovalne dejavnosti.

»Že 18 let organiziramo tudi Tabor sonca in radosti. Ti tabori so za otroke brezplačni in jih vodijo po celi Sloveniji. Poskušamo jim približati Slove- nijo in njene znamenitosti. Obiščejo jih tudi znani Slovenci,« je še dejala Mojca Topić.

Transplantacija je po mnenju stroke še vedno najbolj uspešna oblika zdravljenja končne ledvične odpovedi. Otroku omogoča kolikor toliko normalno odraščanje, svobodnejše gibanje, saj otroku ni treba trikrat te- densko hoditi na dializo. »Moderni dializni centri tako ne smejo biti polni, saj stremimo k temu, da je čim več otrok uspešno transplantiranih,« je še poudarila predstojnica oddelka, izr. prof. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med.

“

Glavno vlogo je imel pri tem prof. dr. Rafael Ponikvar, dr.

med. Pri tem nas je podpiralo tudi vodstvo UKC Ljubljana.

Ponosen sem, da sem bil del te pomembne zgodbe Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., specialist nefrolog, glavni akter pri ustanovitvi Centra za otroško hemodializo, se je sprehodil skozi zgodovino, vse od prenove prostorov in vzpostavitve centra na Mestni otroški bolnici do preselitve centra v novo Pediatrično kliniko.

“

dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med., specialistka nefrologije, strokovna direktorica UKC Ljubljana.

Akcija cepljenja proti gripi

za zaposlene v UKC Ljubljana »Gripe ne prenašam« se je 7. decembra zaključila

Takoj po zaključku akcije smo izžrebali deset sodelujočih v nagradnem žrebanju, ki so prejeli vstopnico za koncert Magnifica, 25. decembra 2018 v Dvorani Stožice. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, še po- sebej tistim, ki ste se letos cepili prvič!

AK TU ALNO

Strokovnjaki UKC Ljubljana deklico po dveh letih gluhote povrnili v svet zvočne zaznave

Septembra smo v UKCL v sodelovanju med Kliniko za otorinolaringolo- gijo in cervikofacialno kirurgijo in Kliničnim oddelkom za nevrokirurgijo Kirurške klinike, z otorinolaringologi iz Italije in tutorji iz Turčije izvedli prvo implantacijo ABI (acoustic brainstem implant) – slušnega debel- nega vsadka pri gluhi 5-letni deklici. To je prva taka implantacija v regiji.

Zaslužna za ta dogodek je dolgoletna vodja avdiologije in otokirurginja, prof. dr. Saba Battelino, dr. med., ki je izpeljala ta organizacijski podvig prenosa vrhunske tehnologije in novih metod v Slovenijo in se je glede ABI izobraževala v tujini. Pri posegu sta sodelovala tudi nevrokirurg prof.

dr. Roman Bošnjak, dr. med., in nevrofiziolog doc. dr. Zoran Rodi, dr.

med.

Operacija vgradnje slušnega debelnega vsadka poteka v dveh delih: v prvem specialist za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo prip- ravi kostno ležišče za uhljem, kamor se pod kožo položi sprejemnik, v drugem delu pa nevrokirurg spelje elektrodo in jo položi na možgansko deblo točno nad slušnimi jedri. Nevrofiziolog nato izvede poskusne meri- tve in draženje jeder, s katerimi potrdi pravilen položaj elektrode. Sledita vodotesno šivanje trde možganske ovojnice dure in šiv podkožja in kože.

»Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo že več kot 21 let vgrajujemo polžkove vsadke, ki izboljšajo sluh tistim, ki imajo okvarjeno notranje uho. Z ABI pa je sedaj mogoče pomagati povrniti slušne občutke tudi tistim, ki nimajo slušnega živca, ki poteka od polžka do možganskega debla, ali imajo razvojno okvarjen polžek, torej pri bolezenskih stanjih, kjer nista možna pretvorba zvoka v električni signal in prenos signala po sluš- nem živcu do možganov,« je povedala prof. dr. Saba Battelino, dr. med., vodja otokirurške in avdiovestibulološke dejavnosti.

Ekipa strokovnjakov ušesne kirurgije in nevrokirurgije ter ostalih sodelujočih zdravstvenih delavcev je prvič v Sloveniji, ob navzočnosti tutorjev iz tujine, izvedla vstavitev ABI – slušni vsadek v možgansko deblo. Združili so znanost, visoke tehnologije, tehnike ter neprecenljiva znanja in izkušnje dosedanjega dela in 5-letno deklico, po dveh letih gluhote, povrnili v svet zvočne zaznave. Izvedli so vrhunsko, v Evropi redko videno operacijo.

Prof. dr. Saba Battelino je začela zdraviti deklico že, ko je bila stara dve leti. Zaradi prirojene nepravilnosti ji je iz ušesa tekla možganska tekočina. Skupaj z ekipami jo je operirala štirikrat. Brez teh posegov bi deklica umrla.

Zaradi organizacijsko izjemno zahtevne zadnje operacije se je odpovedala dopustu. »Deklico sem v teh letih, odkar jo zdravim, večkrat objela. Del mojega življenja in mojega srca je v njej. Občutek imam, da to čuti,« je povedala v intervjuju za časopis Delo.

Ekipa, ki je sodelovala pri operaciji:

prof. dr. Saba Battelino, dr. med., Ljubljana prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., Ljubljana doc. dr. Zoran Rodi, dr. med., Ljubljana prof. dr. Levent Sennaroğlu, dr. med., Ankara prof. dr. Burcak Bilginer, dr. med., Ankara dr. Eva Orzan, dr. med., Trst dr. Enrico Muzzi, dr. med., Trst inž. dr. Jan Huesers, Avstrija dr. Polona Music, dr. med., Ljubljana dr. Peter Spazzapan, dr. med., Ljubljana dr. Nejc Steiner, dr. med., Ljubljana Ksenija Ferenc, dipl. m. s., Ljubljana Alenka Grabljevec, dipl. m. s., Ljubljana Vera Medar, dipl. m. s., Ljubljana

AK TU ALNO

ABI – slušni vsadek

Elektroda z 12 kontakti, ki se prisloni na deblo točno nad slušnimi jedri.

Postavitev elektrode slušnega debelnega vsadka na možgansko deblo

Po izvedeni operaciji je bila deklica premeščena na pooperativno zdravljenje v Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, nato pa so dodatne posege opravili še v bolnišnici v Trstu.

Kako deluje ABI, nam je razložil predstojnik Kliničnega oddelka za nevro- kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Roman Bošnjak, dr.

med.: »Zunanji slušni procesor preko mikrofona ujame zvok in ga spremeni v električni signal. Oddajnik (antena) preko kože prenese radiofrekvenčni si- gnal v vgrajeni podkožni sprejemnik, od katerega poteka kabel do približno 5 x 3 mm majhne elektrode z 12 kontakti, ki jo položimo točno na površino možganskega debla nad slušnimi jedri. Električni impulzi vzburijo jedra in slušno pot, po kateri se prevaja informacija o zvoku do slušnih predelov možganske skorje. Gluhi ljudje doživijo takrat slušno zaznavo, ki jim poma- ga pri orientaciji v okolju in komunikaciji, zaznavajo ritem, nekatere zvoke lahko prepoznajo, ali se jih naučijo prepoznavati same po sebi in s pomočjo branja iz ustnic. Kakovost življenja se jim s ponovnim vstopom v svet zvoka, četudi je še vedno okrnjen, občutno izboljša.«

V zadnji vrsti stojijo: ušesni kirurg, Ankara: prof. dr. Levent Sennaroglu, dr. med. (četrti z leve zadaj), nevrokirurg, Ankara: prof.

dr. Burcak Bilginer, dr. med. (drugi z leve zadaj), otorinolaringolog iz Trsta: dr. Enrico Muzzi, dr. med. (tretji z leve zadaj), specializant ORL, UKCL: Nejc Steiner, dr. med. (prvi z leve zadaj), nevrokirurg, UKCL: prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. (prvi z desne zadaj) Prva vrsta od leve proti desni: dr. Eva Orzan, dr. med. (direktorica ORL in Avdilogije v tržaški otroški bolnici Burlo Garofolo, prof. dr. Saba Battelino, dr. med. (UKC Ljubljana)

AK TU ALNO

Poročilo Europeristat 2018 –

Slovenija ena najbolj varnih držav za rojevanje

Zdravstveno stanje nosečnic, mater in novorojenčkov je eden od ključnih kazalcev zdravja in zdravstvene oskrbe prebivalstva. Evropa je najbolj varen kraj za rojevanje, dokazuje zadnje evropsko poročilo Europeristat.

Podatki kažejo, da je Slovenija med vsemi evropskimi državami najvarnejša in najuspešnejša, saj ima najnižjo neonatalno umrljivost: zgolj 0,7 na 1000 živorojenih otrok, nizko umrljivost dojenčkov in skoraj nobene smrti med materami. Ti podatki kažejo na splošno razvitost družbe. Slovenija je po perinatalnih podatkih najugodnejša država za bivanje v Evropi.

Evropsko poročilo o zdravstvenem stanju noseč- nic in novorojenčkov za leto 2015 kaže, da se stopnja umrljivosti novorojenčkov niža. Narašča pa starost mater ob rojstvu, saj se je med letoma 2010 in 2015 delež mater, starejših od 35 let, po- večal za 16 odstotkov. Na splošno je nosečnost v najstniških letih v Evropi vse manj običajna.

Podatke so podrobneje predstavili oba slovenska predstavnika v Euro- -peristat skupini, izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., s Klinične- ga oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana, in dr. Ivan Verdenik, univ.

dipl. inž .el., iz Enote za raziskovalno delo Ginekološke klinike in predstoj- nik Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike, ter predse- dnik Združenja za perinatalno medicino, mag. Gorazd Kavšek, dr. med.

Potrebno več preventive kajenja in debelosti med nosečnicami Dr. Ivan Verdenik je izpostavil, da je po podatkih za leto 2015 kadilo devet odstotkov nosečnic, desetina pa jih je bilo tako predebelih, da so imele indeks telesne mase več kot 30. »Slovenija je sicer pri obeh kazalnikih bistveno bolj uspešna kot mnoge druge evropske države, a prostor za izboljšave je še. Dokaz je na primer uspeh Švedske in Norve- ške na področju zmanjševanja deleža nosečnic, ki kadijo. Od leta 2010 do 2015 so v teh dveh državah ta delež zmanjšali s sedem odstotkov na le 3,5 odstotka kadilk med nosečnicami. Potrebovali bi več sredstev za preventivo, za organizacijo programov za dodatno podporo nosečnicam kadilkam, da bi lažje prenehale s kajenjem. Taki programi bi zagotovo še zmanjšali odstotek nosečnic, ki kadijo,« je prepričana izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić.

»Še večjo skrb zbuja epidemija debelosti v Evropi, tudi med nosečnicami,«

je pojasnil dr. Ivan Verdenik. »Slovenija je z desetimi odstotki nosečnic z indeksom telesne teže več kot 30 sicer še daleč od Anglije, Škotske ali Walesa, kjer je bilo leta 2015 takih že četrtina vseh nosečnic. A delež pre- debelih nosečnic se povečuje tudi v Slovenji,« je opozoril.

Neonatalna umrljivost v Sloveniji

med najnižjimi v Evropi

AK TU ALNO TEMELJNI INDIKATORJI

 Mrtvorojenost

Skoraj vse države imajo stopnjo mrtvorojenosti med 2,5 in 4,5 na tisoč rojstev po 24. tednu nosečnosti. Večinoma se je mrtvorojenost v zadnjih 5. letih malenkost znižala. V Sloveniji je leta 2015 znašala 3,0 na 1000 rojstev.

 Neonatalna umrljivost

Neonatalna umrljivost v EU znaša med 0,7 in 4,4 na 1000 živorojenih.

Visoka je v manj razvitih državah (Bolgarija, Romunija) ter v razvitih drža- vah, kjer splav zaradi prirojenih nepravilnosti ni dovoljen (Irska, Malta) in tako več otrok z anomalijami umre kmalu po rojstvu.

V Sloveniji je neonatalna umrljivost najnižja med vsemi primerjanimi dr- žavami.

 Umrljivost dojenčkov

Za umrljivost dojenčkov se smatra, da je bolj povezana s kakovostjo zdravstva, socialnimi neenakostmi, deprivilegiranimi skupinami ... Zaje- ma vse smrti od rojstva do dopolnjenega enega leta.

V večini držav umrljivost dojenčkov upada. Najvišja je v Romuniji, Bolga- riji in v Severni Irski. V Sloveniji je znašala 1,7 na tisoč živorojenih, kar je skupaj s Finsko drugi najboljši rezultat (za Islandijo).

 Porodna teža

Delež otrok z nizko porodno težo (pod 2500 gramov) je uveljavljen de- javnik tveganja za slab perinatalni izid. Ta delež se med državami precej razlikuje – od 4,2 % do dobrih 10 %. V Sloveniji je nekje v sredini in znaša 6,4 %.

 Gestacijska starost

Prezgodnji porodi so glavni razlog za veliko večino slabih izidov (bolezni, mrtvorojenost, neonatalna umrljivost, dolgotrajna intenzivna nega ...).

Razlike med državami so precejšnje, od 5,4 % pa do 12 %. Predvsem odstopata Ciper in Grčija (navzgor), ter baltske in skandinavske države (navzdol). Večina držav pa ima od 6 do 8 % prezgodnjih porodov (Slove- nija 7,0 %) in od 1 do 1,2 % zelo prezgodnjih pred 32. tednom nosečnosti (Slovenija 1,1 %).

 Maternalna umrljivost

V Evropi je smrt matere kot posledica nosečnosti in poroda zelo redka.

Zato smo za primerjavo uporabili petletno obdobje (2011–2015). Skoraj v vseh državah je umrljivost znašala manj kot 10 na 100.000 porodov, v Sloveniji 5,7. To je precej bolje, kot pred petimi leti, ko je znašala kar 14,7 na 100.000. Seveda pa moramo upoštevati, da je zaradi redkosti dogodka (približno ena smrt na leto) variabilnost med leti zelo velika.

 Mnogoplodnost

Večplodna nosečnost pomeni dodatno tveganje za zaplete v nosečnosti in pri novorojenčkih. Pogostejša je pri starejših materah, še posebej pa pri postopkih zdravljenja neplodnosti. V večini držav je delež večplodnih nosečnosti okoli 14 na tisoč, medtem ko v Sloveniji dosega skoraj 20

%. Predvidevamo, da je to posledica naše izjemno dostopne storitve postopkov umetne oploditve.

 Starost mater

Obstaja najprimernejša starost za nosečnost in porod. Tako najstniška nosečnost pred 20 letom kot nosečnost po 35. letu nista optimalni.

V veliki večini držav je delež najstniških nosečnosti zanemarljiv, z izjemo Bolgarije, Romunije, Madžarske in Slovaške (Slovenija <1 %). Mnogo večji problem pa predstavljajo nosečnosti po 35. letu in to v večini držav.

Delež teh je v večini držav preko 20 %, ponekod (Irska, Italija, Španija) pa že blizu 35 %. Delež "starih" nosečnic praktično povsod raste. V Sloveniji se je povečal od 16 % na 18,7 %.

 Pariteta

Prvesnice predstavljajo v različnih državah med 38 % in 54 % nosečnic, delež se kaj dosti ne spreminja med leti. V Sloveniji je znašal 49 %.

Delež žensk, ki rojevajo petič ali več, znaša med 0,7 % (Švica) in 5,2 % (Slovaška). V Sloveniji je takih nosečnic 1 %.

 Način poroda

Carski rez je najbolj pogosta operacija na svetu. Že dolgo medicinska stroka opozarja na neugodne posledice prevelikega deleža carskih rezov, a delež carskih rezov vseeno v večini držav narašča.

V letu 2015 je delež znašal med 16,1 % (Islandija) do 56 % (Ciper). V nekaterih državah je zelo visok delež carskih rezov in še narašča (Ciper, Poljska, Luksemburg, Romunija), drugje je nizek in se še zmanjšuje (Fin- ska, Danska, Norveška). V nekaterih državah pa se je visok delež začel zmanjševati (Italija, Portugalska).

Večina držav z nizkim deležem carskih rezov pod 2 5 % (Belgija, Danska, Estonija, Španija, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Nizozemska, Slovenija, Finska, Švedska, Islandija, Norveška) ima odlične perinatalne rezultate.

V Sloveniji se je delež carskih rezov od leta 2010 do 2015 povečal iz 19,1

% na 21,2 %. V primerjavi z evropskim povprečjem najbolj izstopa bolj pogost carski rez pri ženskah s predhodnim carskim rezom.

Celotno poročilo je dostopno na: www.europeristat.com

“

Slovenija v samem vrhu evropskih držav po deležu carskih rezov

Izr. prof. Nataša Tul Mandić in mag. Gorazd Kavšek sta izpostavila tudi po- men spremljanja vseh perinatoloških statističnih podatkov, kar v Sloveniji počnemo že od leta 1987. »To je v preteklosti omogočilo, da smo še pravo- časno zaznali določene neugodne trende in tudi pravočasno ukrepali. Tako smo na primer ob prvi zaznavi povečevanja števila carskih rezov v Sloveniji zadeve analizirali in ukrepali,« je povedal mag. Gorazd Kavšek.

Slovenija je po deležu carskih rezov v vseh porodih v vrhu evropskih držav, skupaj s Francijo, Norveško, Finsko. Pri nas se namreč opravi okoli 20 odstotkov porodov s carskim rezom. Druga skrajnost so države, kot so Romunija, Bolgarija, Poljska, Ciper, Madžarska in Romunija s 50 in več odstotki porodov s carskim rezom.

AK TU ALNO

Nevrolog

dr. Dejan Georgiev, dr. med., med zmagovalci International

Medis Awards 2018

Odlični v znanosti 2018

Odrske deske Narodnega gledališča v Sarajevu so gostile vrhunske strokovnjake – finaliste mednarodnega natečaja International Medis Awards for Medical Research. Priznanja so v petih letih postala sinonim za odličnost v zdravstvu, saj prepoznavajo in nagrajujejo najboljše zdrav- nike in farmacevte srednje in jugovzhodne Evrope. Dobitnik nagrade je tudi slovenski zdravnik nevrolog asist. dr. Dejan Georgiev, dr. med., iz UKC Ljubljana.

V medicini se pišejo čudovite zgodbe, ki jim mediji namenjajo vse pre- malo pozornosti. Poleg raziskovanj in dosežkov pogrešamo tudi priznanja in nagrade za njihovo delo. Svečana razglasitev najboljših zdravnikov in farmacevtov mednarodnega natečaja International Medis Awards 2018 je prinesla nekaj glamurja in dala prepotrebno priznanje za požrtvovalno delo, ki prinaša veliko dobrega predvsem za bolnike.

Nagrada za področje nevrologije: Asist. dr. Dejan Georgiev, dr. med., iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je žirijo prepričal s študijo, ki omogoča, da bodo pri operiranih bolnikih z distonijo lahko pravočasno predvideli parkinsonske znake in te neželene učinke zdravljenja tudi ustrezno zdravili.

Mednarodni natečaj Medis Awards je letos potekal 5. leto. Za nagrado so se potegovali zdravniki in farmacevti, ki so svoje izjemne strokovne dosežke objavili v uveljavljenih mednarodnih publikacijah s faktorjem vpliva 1,5. Na letošnji mednarodni natečaj se je s svojimi inovativnimi medicinskimi projekti prijavilo kar 156 zdravnikov in farmacevtov iz Av- strije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedo- nije, Slovenije in Srbije, in sicer z devetih področij: intenzivna medicina in anesteziologija, gastroenterologija, ginekologija, revmatologija, nevro- logija, oftalmologija, pediatrija, pulmologija in alergologija ter farmacija.

Med prijavljenimi raziskovalnimi deli, ki prinašajo pionirske diagnostič- ne metode in novosti v zdravljenju na devetih terapevtskih področjih, je mednarodna žirija pod vodstvom uglednega slovenskega revmatologa prof. dr. Matije Tomšiča, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana, izbrala 18 finalistov.

Ob Dnevu ARRS je oktobra potekala predstavitev najvidnejših raziskoval- nih dosežkov v preteklem letu.

S področja medicine so bili izbrani trije strokovnjaki iz UKC Ljubljana:

 prof. dr. Nataša Ihan Hren, Univerzitetni klinični center Ljublja- na, Medicinska fakulteta UL

Spremembe obraza po kostnih ortognatskih premikih;

 prof. dr. Marko Hawlina, Univerzitetni klinični center Ljubljana Identifikacija podtipov dendritičnih celic v nativnem in gojenem roženično-limbalnem tkivu na amnijski membrani;

 prof. dr. Bojan Vrtovec, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Medicinska fakulteta UL

Vpliv repetitivne presaditve matičnih celic na delovanje srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki ga opravijo članice in člani Znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved (naravoslovno-matematične vede, tehniške vede, medicinske vede, biotehniške vede, družboslovne vede, humanistične vede, interdisciplinarne raziskave).

Izbrani dosežki so vsako jesen v obliki kratkih poljudnih predavanj predstavljeni na javnosti dostopnih dogodkih.

Nosilke in nosilci raziskovalnih dosežkov Odlični v znanosti 2018 po izboru Znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved, predstavljeni na dogodku v navdih mlajši generaciji.