• Rezultati Niso Bili Najdeni

SODELOVANJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE in KLINIČNEGA FARMACEVTA:

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "SODELOVANJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE in KLINIČNEGA FARMACEVTA:"

Copied!
32
0
0

Celotno besedilo

(1)

SODELOVANJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE in KLINIČNEGA FARMACEVTA:

Program Farmacevtskega svetovanja

Modul multimorbidnost in predpisovanje zdravil Ljubljana, 19.10.2018

Asist. Maja Jošt, mag. farm., spec. klin. farm.

Tanja Tomšič, mag. farm., spec. klin. farm.

(2)

Razvojna naloga ZZZS Skupine kakovostnega predpisovanja in Farmacevt svetovalec

Sodelovanje in izmenjava izkušenj dveh komplementarnih strok z namenom optimiziranja zdravljenja z zdravili

Farmacevti svetovalci

Zdravniki

Začetek OE Murska sobota (nov 2012) in ZD Ljubljana (apr 2014)

KDO? 15 farmacevtov specialistov klinične farmacije

(3)

Iz razvojne naloge v Program farmacevtskega svetovanja

Farmacevti svetovalci

Zdravniki

Začetek Splošni dogovor 2016

2016:

OE Murska Sobota

OE Ljubljana

OE Maribor 2017:

OE Kranj

OE Celje

OE Ravne na Koroškem 2018:

OE Novo mesto

OE Krško

OE Nova Gorica

OE Koper Specialisti

klinične in lekarniške farmacije s priznanimi

kompetencami

Seznam farmacevtov svetovalcev strokovnih predavanj za tekoče leto:

http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/4E9DF46E4CC1A955C1257FE80037 607F

(4)

Kaj je vloga farmacevta svetovalec?

Nekatera mnenja/ vprašanja bolnikov:

u „Vi mi boste zmanjšali število zdravil.“

u „Ali ta zdravila lahko jemljem?“

u „Prišel sem, da mi poveste, če se moja zdravila

„tepejo“ med seboj.“

u „Katere prehranske dodatke naj jemljem?“

(5)
(6)

Kateri bolniki…

u Težave ob trenutni terapiji – pomoč pri izbiri ustreznega zdravila

u Primeri:

u bolnica z neprenašanjem PPI, na dvotirni antigregacijski terapiji, hud GERB….

u Hiponatremija/hipokaliemija – razlogi v terapiji, predlogi sprememb antihipertenzivne terapije

u Sum na neželen učinek zdravila:

u Primeri

u Omotica, nočne more po dvigu odmerka rivastigmina

u Huda bradikardija po antidementivih

u Tremor po lakozamidu

(7)

Kateri bolniki…

u Izražene oz. možne klinično pomembne interakcije v terapiji

u Primer bolnice na AKZ, ki si lajša bolečine z NSAID brez Rp

u Primer bolnice s prekomernim potenjem (th. Escitalopram 20 mg, trazodon 150 mg , tramadol 200 mg tbl/12 ur)

u Uvedba verapamila ob digoksinu (kontrola nivoja in prilagoditve odmerka zdravil)

u Antimikotiki (tudi npr. oralni gel) in antikoagulantna zdravila

(8)

Kateri bolniki…

u Številna zdravila – možnost racionalizacije:

(9)

Kateri bolniki…

u Številna zdravila – možnost racionalizacije:

u Titracija odmerkov (primer uvedbe lacidipina ob nepopolni titraciji – enalapril 2,5 mg)

u Fiksne kombinacije (ocena sodelovalnosti bolnika)

u Znižanje odmerkov ob odsotnosti simptomatike (npr. PPI v visokih odmerkih)

u Podvojitev terapije npr. alfa 1 blokatorji za BHP in arterijsko hipertenzijo

(10)

Kateri bolniki…

Populacije bolnikov

u Nosečnice, doječe matere:

u Primer izbora antibiotika za uroinfekt pri nosečnici (izbira omejena glede na antibiogram –mnenje glede varnosti)

u Starostniki

u Manj primerna zdravila za starostnike

u Prilagojeni cilji zdravljenja za starostnike

(11)

Kateri

bolniki…

(12)

Katera zdravila z antiholinergičnimi učinki so predpisana?

Kako verjetni so?

Bolnik, ki se zdravi z npr. promazinom, bo v 70 % primerih imel najmanj 2!!!

antiholinergična neželena učinka.

Rudolph JL, Arch Intern Med 2008

(13)

Kateri bolniki…

u Pred uvedbo novega zdravila, ki (lahko) vstopa v interakcije s trenutno terapijo

u Bolnik z epilepsijo na karbamazepinu, ki je potreboval th za eradikacijo H pylori (na metronidazol odporna bakterija)

u Po prekinitvi zdravljenja

u Ocena pomembnosti interakcije pri posameznem bolniku (npr. podaljšanje QTC intervala)

u Konkretna navodila glede prilagajanja odmerkov (npr.

digoksin/ verapamil)

u Predlogi glede možnih zamenjav

(14)

Ostali CYP in P- gp

Čas nastopa interakcije?

Kaj pa ob

ukinitvi zdravila?

Uporaba programov

Apiksaban?

(15)

Kateri bolniki…

Posebna stanja – oslabljeno delovanje ledvic

u Primer: bolnik s stabilno slabo ledvično funkcijo (ocena okrog 50 ml/min) s poslabšanjem – vprašanje glede ukinitve ACE inhibitorja

u Trimetazidin, rosuvastatin, …

u Zdravila, ki se v pomembno izločajo preko ledvic

u Kdaj NE h kliničnemu farmacevtu?

(16)

Prilagajanje terapije ob spremembah ledvične/ jetrne funkcije:

u Ocena ledvične funkcije:

u

Izbira ustrezne formule glede na populacijo u Trend ocene ledvične funkcije

u Npr. pri slabšanju LF se zdravilo lahko kopiči, kljub temu, da v navodilih proizvajalca odmerka še ni potrebno prilagajati

u Previdnost pri uporabi oblik s podaljšanim/ prirejenim sproščanjem in učinkovin z dolgim razpolovnim časom,… ob slabi LF

(17)
(18)

Kateri bolniki…

Več sprememb v terapiji, zdravstvenem stanju bolnika

Ø Primer: bolniki, odpuščeni iz bolnišnice

Ø Večje število novouvedenih zdravil (npr. po srčnem infarktu)

(19)
(20)
(21)

Potek farmacevtskega svetovanja?

1. Zdravnik prepozna bolnika s težavami v zdravljenju z zdravili, številnimi zdravili ali potrebo po prilagoditvi terapije glede na ledvično/ jetrno funkcijo.

2. Zdravnik napoti bolnika (in/ali dokumentacijo) v ambulanto farmacevta svetovalca z delovnim nalogom

Ø Pomembnost opredelitve, zakaj je bolnik napoten – izvid je bolj konkretno usmerjen

Miopatija po več statinih, visoka kardiovaskularna

ogroženost – Prosim za mnenje glede ponovne uvedbe statina.

Klinični farmacevt

(22)

Potek farmacevtskega svetovanja?

1. Zdravnik prepozna bolnika s težavami v zdravljenju z zdravili, številnimi zdravili ali potrebo po prilagoditvi terapije glede na ledvično/ jetrno funkcijo.

2. Zdravnik napoti bolnika (in/ali dokumentacijo) v ambulanto farmacevta svetovalca z delovnim nalogom

Ø Pomembnost opredelitve, zakaj je bolnik napoten – izvid je bolj konkretno usmerjen

Ø Prisotnost bolnika na pogovoru

V pogovoru z bolnikom farmacevt preveri bolnikovo sodelovanje pri

zdravljenju z zdravili (aplikacija obližev, pravilna tehnika jemanja inhalacijskih zdravil,…), razloge za morebitno nejemanje zdravil, itd.

(23)

Potek farmacevtskega svetovanja?

1. Zdravnik prepozna bolnika s težavami v zdravljenju z zdravili, številnimi zdravili ali potrebo po prilagoditvi terapije glede na ledvično/ jetrno funkcijo.

2. Zdravnik napoti bolnika (in/ali dokumentacijo) v ambulanto farmacevta svetovalca z delovnim nalogom

3. Farmacevt opravi farmakoterapijski pregled ( na osnovi izvidov specialistov, pogovora z bolnikov, dvigov zdravil na KZZ, predpisov v on-line, laboratorijskih izvidov, …)

Ø Zakaj pregled dokumentacije?

(24)

Potek farmacevtskega svetovanja.

1. Farmacevt po končanem pogovoru in pregledu dokumentacije napiše farmakoterapijski pregled. V tem izvidu predlaga morebitne spremembe v terapiji (zamenjavo zdravil, prilagoditev odmerkov, spremenjen režim odmerjanja), predlog spremembe v terapiji v posvetu z ustreznim specialistom, spremljanje ustreznih laboratorijskih izvidov,…

2. Po uskladitvi z napotnim zdravnikom (lahko) farmacevt pripravi navodila glede jemanja / kartico zdravil.

(25)
(26)

Potek farmacevtskega svetovanja.

1. Farmacevt po končanem pogovoru in pregledu dokumentacije napiše farmakoterapijski pregled. V tem izvidu predlaga morebitne spremembe v terapiji (zamenjavo zdravil, prilagoditev odmerkov, spremenjen režim odmerjanja), predlog spremembe v terapiji v posvetu z ustreznim specialistom, spremljanje ustreznih laboratorijskih izvidov,…

2. Po uskladitvi z napotnim zdravnikom (lahko) farmacevt pripravi navodila glede jemanja / kartico zdravil.

3. Farmacevt svoje mnenje oz. izvid posreduje v pisni ali elektronski obliki napotnemu zdravniku.

4. Farmacevt v pogovoru z bolnikom NE vzbuja dvomov v terapijo med pogovorom z bolnikom.

(27)
(28)

Primer

u 61 – letna bolnica

u Razlog napotitve: Pregled zdravil in mnenje glede interakcij z zdravili, ki jih jemlje

(29)
(30)
(31)
(32)

SODELOVANJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE in KLINIČNEGA FARMACEVTA:

Program Farmacevtskega svetovanja

Modul multimorbidnost in predpisovanje zdravil Ljubljana, 19.10.2018

Asist. Maja Jošt, mag. farm., spec. klin. farm.

Tanja Tomšič, mag. farm., spec. klin. farm.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Določenih zdravil ob zdravljenju s tarčnimi zdravili proti EGFR ne smete jemati, saj lahko vplivajo na količino zdravila v krvi ali povečajo tveganje za pojav neželenih učinkov

Dru`inski zdravnik mora vzpodbuditi bolnika, da poro~a o znamenjih, ki bi lahko pomenila ponovitev bolezni, in mora vsako tako znamenje tudi raziskati.. ^e posu- mi na novo bolezen

bolnikovo oceno, da je zdravnik iskren (v družinski medicini je odnos trajnejši).  sovražnost in zavračanje v zdravnikovem glasu bolnika odvračata od upoštevanja navodil in

Pri tem je zdravnik dru`inske medicine zaradi svojega poznavanja bolnika, stalnosti in zaupanja tisti, ki lahko z nasveti o zdravem `ivljenju in s presejalnimi testi (pri-

Študent mora vedeti, da je delo zdravnika družinske medicine odvisno od okolja, v katerem živi in dela.. Pri celovitem vodenju bolnika študent tudi osveži znanje o

n Pravilno predpisovaje zdravil je le en dejavnik učinkovitosti in varnosti terapije, sodelovanje bolnika s pravilnim jemanjem zdravil je enako pomembno. n Primerna

Po Pravilniku o cepljenju, zaščiti z zdravili in varstvu pred vnosom in razširjenjem nalezljivih bolezni mora vsak zdravnik, ki ugotovi stranske pojave po

Osnovno nego in pomoč negovalke pri negi lahko naroča tudi patronažna sestra.. Specialno nego ,ter medicinsko-tehnične storrtve naroča zdravnik, ki