Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920
Izdajatelj:
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.
Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si http://www.gov.si/umar/public/dz.php
Avtorica: Judita Mirjana NOVAK Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON
Lektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Grafikoni: Marjeta ŽIGMAN
Obdelava podatkov: Vlado MOSTNAR
Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR Distribucija: Katja FERFOLJA
Tisk: SOLOS, Ljubljana
Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200
Ljubljana, 2006
©
UMAR, 2006. Objava in povzemanje besedila publikacije delno ali v celoti je dovoljeno z navedbo vira.Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
Judita Mirjana Novak
Delovni zvezek 14 / 2006
Kazalo
Povzetek 7
Summary 8
Uvod 9
1 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 11
1.1 Skupni poslovni izid gospodarskih drub v letu 2005 12
1.1.1 Prihodki 13
1.1.2 Odhodki 15
1.2 Poslovanje gospodarskih drub v posameznih dejavnostih v letu 2005 19
1.2.1 Prihodki in odhodki drub v posameznih dejavnostih 20
1.2.2 Poslovni izid drub v posameznih dejavnostih 21
1.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih drub skupaj in po
posameznih dejavnostih v letu 2005 23
1.3.1 Sredstva 23
1.3.2 Obveznosti do virov sredstev 26
1.4 Plaèilna sposobnost 28
1.4.1 Evidence pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno veè kot
pet dni v mesecu 28
1.4.2 Prisilne poravnave, steèaji in likvidacije 29
1.4.3 Izbrisi po Zakonu o finanènem poslovanju podjetij 30
1.5 Uspenost poslovanja vseh gospodarskih drub skupaj in po posameznih dejavnostih
v letih 2004 in 2005 31
2 Poslovanje gospodarskih družb glede na velikost v letu 2005 35
2.1 Gospodarske drube glede na tevilo zaposlenih 35
2.1.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na tevilo zaposlenih v letu 2005 35 2.1.2 Kazalniki uspenosti poslovanja gospodarskih drub glede na tevilo zaposlenih v letih
2004 in 2005 37
2.2 Velike, srednje in majhne drube 39
2.2.1 Poslovanje velikih, srednjih in majhnih drub v letu 2005 39 2.2.2 Kazalniki uspenosti poslovanja velikih, srednjih in majhnih drub v letih 2004 in 2005 42
3 Izvozniki v letu 2005 45
3.1 Poslovanje izvoznikov v letu 2005 45
3.1.1 Poslovni izid 46
3.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev 47
3.2 Uspenost poslovanja izvoznikov v letih 2004 in 2005 48
4 Gospodarske družbe glede na obliko lastnine v letu 2005 51
4.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na obliko lastnine v letu 2005 51
4.1.1 Poslovni izid 52
4.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2005 54
4.2 Uspenost poslovanja gospodarskih drub glede na obliko lastnine v letih 2004 in 2005 55
5 Gospodarske družbe glede na poreklo kapitala v letu 2005 57
5.1 Poslovanje gospodarskih drub glede na poreklo kapitala v letu 2005 57
5.1.1 Poslovni izid 58
5.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev v letu 2005 60
5.2 Uspenost poslovanja gospodarskih drub glede na poreklo kapitala v letih 2004 in 2005 60
6 Zadruge v letu 2005 63
6.1 Poslovanje zadrug v letu 2005 63
6.1.1 Poslovni izid 64
6.1.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev 67
6.2 Uspenost poslovanja zadrug v letih 2004 in 2005 67
Podatkovna priloga 71
7
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Povzetek/Summary
Povzetek
Gospodarske drube so pri sestavljanju letnega poroèila za leto 2005 èetrtiè in zadnjiè upotevale prenovljene slovenske raèunovodske standarde, ki so jih uporabljale od 1. januarja 2002. Zadnjiè so upotevale tudi Zakon o gospodarskih drubah iz leta 1993 z vsemi poznejimi spremembami in dopolnitvami, katerega uradno preèièeno besedilo je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije 17. februarja 2005.
Gospodarske drube so podatke iz letnih poroèil za leto 2005 za dravno statistiko do 31. marca 2006 predloile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. To so morale storiti skladno z Zakonom o gospodarskih drubah in Letnim programom statistiènih raziskovanj za leto 2006. Podatke so predloile na posebnih, poenotenih obrazcih, ki jih je z Metodolokim navodilom za predloitev letnih poroèil in drugih podatkov gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov za leto 2005 predpisala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Pri izpolnjevanju poenotenih obrazcev so morale za leto 2005 upotevati tudi Pojasnilo 1 k SRS 19 Pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloeni davek, ki ga je sprejel Slovenski intitut za revizijo na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je zaèel veljati 1. januarja 2005. Po tem pojasnilu so lahko prevrednotile poslovni izid za znesek uèinka terjatev in obveznosti za odloeni davek, kar je v letu 2005 vplivalo na veèji neto èisti dobièek gospodarskih drub.
Podatke iz letnih poroèil za leto 2005 je Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve predloilo 43.711 gospodarskih subjektov pravnih oseb (od tega 39.756 kapitalskih drub, 3.623 osebnih drub in 332 zadrug) s 474.601 zaposlenim. Poslovanje so zakljuèili z neto èistim dobièkom (s pozitivno razliko med èistim dobièkom in èisto izgubo), ki je bil v znesku 433.127 milijonov tolarjev za 10,7 % veèji od neto èistega dobièka, ki so ga izkazali gospodarski subjekti pravne osebe v letu 2004. To je bilo najmanje poveèanje neto èistega dobièka v obdobju 20022005, v katerem so se raèunovodske evidence vodile po prenovljenih slovenskih raèunovodskih standardih.
V delovnem zvezku sta predstavljeni analiza poslovanja gospodarskih drub v letu 2005 za:
• vse gospodarske drube skupaj,
• gospodarske drube v posameznih dejavnostih,
• gospodarske drube glede na tevilo zaposlenih,
• velike, srednje in majhne gospodarske drube,
• izvozne gospodarske drube,
• gospodarske drube glede na obliko lastnine,
• gospodarske drube glede na poreklo kapitala in analiza poslovanja zadrug v letu 2005.
Kljuène besede: gospodarske drube, Zakon o gospodarskih drubah, slovenski raèunovodski standardi, podatki iz izkaza poslovnega izida, podatki iz bilance stanja, kazalniki uspenosti poslovanja.
8 UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Povzetek/Summary
Summary
For the fourth and final year, Slovenian commercial companies compiled their annual reports for 2005 in accordance with the revised Slovenian Accounting Standards (SAS) enforced on 1 January 2002. This was also the last year that companies had to comply with the provisions of the Companies Act from 1993 with all its subsequent amendments (the official consolidated text of the law was published in the Official Gazette of the Republic of Slovenia on 17 February 2005).
For statistical purposes, commercial companies submitted data from their annual reports for 2005 to the national Agency for Public Legal Records and Related Services (AJPES) by 31 March 2006. This is laid down in the Companies Act and the Annual Programme of Statistical Surveys for 2006. Data were submitted on standardised forms provided by the AJPES in the methodological guidelines for submitting annual reports and other data of commercial companies and private entrepreneurs. In the standardised forms for 2005, companies were also required to observe Explanation 1 to the SAS 19 Determination of Deferred Tax Assets and Liabilities, which was adopted by the Slovenian Institute of Auditors pursuant to the Corporation Tax Act that entered into force on 1 January 2005. According to this Explanation, companies could revalue their profit or loss by the effect of the deferred tax assets and liabilities, which resulted in a higher positive difference between the net profit and net loss of Slovenian companies in 2005.
A total of 43,711 economic subjects legal entities employing 474,601 workers submitted data from their annual reports for 2005 to AJPES. Among those, there were 39,756 corporations, 3,623 partnerships and 332 co-operative societies. They ended the year with a positive difference between net profit and net loss totalling SIT 433.127 million, i.e. 10.7% more than the positive difference recorded by economic subjects legal entities in 2004. This was the smallest increase in the period 2002-2005, during which accounting records were kept in accordance with the revised Slovenian Accounting Standards.
This Working Paper analyses the performance in 2005 of:
• commercial companies as a whole;
• companies classified by activity;
• companies classified by number of employees;
• large, medium-sized and small companies;
• exporters;
• companies classified by kind of ownership;
• companies classified by origin of capital; and
• co-operative societies.
Key words: commercial companies, Companies Act, Slovenian Accounting Standards, profit and loss accounts data, balance sheet data, company performance indicators.
9
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Uvod
Uvod
Gospodarske drube (v nadaljevanju drube) morajo pri vodenju raèunovodskih evidenc poslovanja in sestavljanju letnega poroèila upotevati slovenske raèunovodske standarde (v nadaljevanju SRS), Zakon o gospodarskih drubah (v nadaljevanju ZGD) ter mnenja in stalièa Slovenskega intituta za revizijo.
Pri sestavljanju letnega poroèila za poslovno leto 2005 so drube èetrtiè in zadnjiè upotevale prenovljene SRS1, ki jih je sprejel strokovni svet Slovenskega intituta za revizijo 17. decembra 2001 (od 1. januarja 2006 se uporabljajo e drugiè prenovljeni SRS2). Zadnjiè so upotevale tudi ZGD iz leta 1993 z vsemi poznejimi spremembami in dopolnitvami, katerega uradno preèièeno besedilo (ZGDUPB13) je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije 17. februarja 2005 (3. maja 2006 je zaèel veljati nov ZGD, to je ZGD14).
Drube so za dravno statistiko podatke iz letnih poroèil za leto 2005 do 31. marca 2006 predloile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). To so morale storiti skladno z ZGDUPB1 ter Letnim programom statistiènih raziskovanj za leto 20065. Podatke so predloile na poenotenih obrazcih, ki jih je predpisala AJPES z Metodolokim navodilom za predloitev letnih poroèil in drugih podatkov gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov posameznikov6. Pri izpolnjevanju poenotenih obrazcev so morale za leto 2005 upotevati tudi Pojasnilo 1 k SRS 19 Pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloeni davek7, ki ga je sprejel Slovenski intitut za revizijo na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb8, ki je zaèel veljati 1. januarja 2005.
Podatke iz letnih poroèil za leto 2005 je AJPES prejel od 43.711 drub9. Med njimi je bilo 39.756 kapitalskih drub (drube z omejeno odgovornostjo, delnike drube in komanditne delnike drube), 3.623 osebnih drub (drube z neomejeno odgovornostjo, komanditne drube in tihe drube) ter 332 zadrug. Te drube so v letu 2005:
• zaposlovale 474.601 delavca (2,7 % veè kot v letu 2004),
• izkazale 14.424.677 milijonov tolarjev prihodkov (9,1 % veè kot v letu 2004),
• ustvarile 3.305.685 milijonov tolarjev dodane vrednosti (6,8 % veè kot v letu 2004),
• izkazale 433.127 milijonov tolarjev neto èistega dobièka pozitivne razlike med èistim dobièkom in èisto izgubo (12,6 % veè kot v letu 2004)
• in ob koncu leta razpolagale s 17.964.624 milijonov tolarjev sredstev (12,0 % veè kot ob koncu leta 2004).
1 Uradni list RS, t. 107/01.
2 Uradni list RS, t. 118/05.
3 Uradni list RS, t. 15/05.
4 Uradni list RS, t. 42/06.
5 Uradni list RS t. 99/05.
6 Uradni list RS, t. 112/05.
7 Uradni list RS, t. 9/06.
8 Uradni list RS, t. 17/05 in 108/05.
9 Izvzeti so podatki bank, zavarovalnic, drub za upravljanje in nekaterih drugih finanènih in investicijskih drub, ki ne poslujejo po kontnem naèrtu za drube. Izvzeti so tudi podatki o poslovanju Slovenske odkodninske drube in Kapitalske drube pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter podatki drub, ki so bile v steèajnem ali likvidacijskem postopku.
V letu 2005 so drube zadnjiè upotevale prenovljene SRS, ki so jih uporabljale od 1. 1. 2002
Podatke iz
letnih poroèil za
leto 2005 je
AJPES prejel od
43.711 drub
10 UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Uvod / Introduction
Najveè drub (29,4 %) je bilo v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe. Najveè zaposlenih (43,9 %) so imele drube v predelovalnih dejavnostih. Slednje so tudi najveè prispevale k skupnim prihodkom (34,4 %), celotni dodani vrednosti (40,8 %) in skupni vrednosti sredstev vseh drub (26,2 %).
Po tevilu zaposlenih so prevladovale drube z 0 do 1 zaposlenim. Takih je bila dobra polovica drub. Veè kot 500 zaposlenih je imelo samo 0,3 % drub, vendar so prav te zaposlovale najveè delavcev (30,1 %) ter najveè prispevale k skupnim prihodkom (30,1 %), celotni dodani vrednosti (33,7 %) in skupni vrednosti sredstev vseh drub (29,9 %).
V letu 2005 so se drube razvrstile (po 52. èlenu ZGDUPB1) na majhne, srednje in velike po enakih merilih kot v letu 2004 (52. èlen ZGDH10). Od 43.711 drub je bilo 96,4 % majhnih, 1,8 % srednjih in 1,8 % velikih drub. Slednje so zaposlovale najveè delavcev (46,8 %) in so najveè prispevale k skupnim prihodkom (56,9 %), celotni dodani vrednosti (54,8 %) ter celotni vrednosti sredstev drub (61,1 %).
Med drubami je bilo samo 23,8 % izvoznikov (drub, ki so izkazale èiste prihodke od prodaje tudi na tujem trgu) in kar 76,2 % drub, ki so izkazale èiste prihodke samo od prodaje na domaèem trgu. Èeprav je bila med drubami samo slaba èetrtina izvoznikov, so ti zaposlovali skoraj tri èetrtine vseh delavcev (71,7 %), ustvarili 79,6 % skupnih prihodkov, 76,2 % celotne dodane vrednosti in razpolagali z 62,8 % celotne vrednosti sredstev vseh drub.
Po obliki lastnine kapitala so prevladovale drube z zasebno obliko lastnine.
Takih je bilo kar 95,0 % drub. Pri njih je bila zaposlena dobra polovica vseh delavcev (52,5 %), ki so prispevali 52,7 % k skupnim prihodkom, 49,1 % k celotni dodani vrednosti in upravljali 44,7 % celotne vrednosti sredstev drub.
Po poreklu kapitala so prevladovale drube z domaèim poreklom kapitala. Takih je bilo 88,7 % drub. Zaposlovale so 84,9 % delavcev, ustvarile 77,6 % skupnih prihodkov, 80,8 % celotne dodane vrednosti ter razpolagale z 81,3 % celotne vrednosti sredstev drub.
10 Uradni list RS, t. 139/04
11
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
1 Poslovanje gospodarskih drub v letu 2005
V letu 2005 je 43.711 drub s 474.601 zaposlenim izkazalo neto èisti dobièek (pozitivno razliko med èistimi dobièki in èistimi izgubami) v znesku 433.127 milijonov tolarjev.
V obdobju 1994112005 se je tevilo drub vsako leto (razen v letih 1999 in 2001) poveèalo, manj pogosto pa se je poveèalo tevilo zaposlenih (glej tabelo 1). Leta 2005 je bilo v primerjavi z letom 1994 e 12.770 (41,3 %) veè drub in 519 (0,1 %) manj zaposlenih. To pomeni, da se je povpreèno tevilo zaposlenih v posamezni drubi zmanjalo s 15,36 v letu 1994 na 10,86 v letu 2005, kar je najmanje letno povpreèje v celotnem dvanajstletnem obdobju.
Ker so se v letu 2002 pri vodenju raèunovodskih evidenc in sestavljanju letnega poroèila drub zaèeli uporabljati prenovljeni SRS (glej Delovni zvezek t. 1, letnik XII/
03)12, je neto èisti dobièek drub v letu 2005 realno primerljiv samo z zadnjimi tremi leti. Primerjava kae, da je bil neto èisti dobièek drub v letu 2005 za 101,0 % veèji kot v letu 2002, za 37,6 % veèji kot v letu 2003 in za 10,7 % veèji kot v letu 2004. V obdobju 20022005 se je neto èisti dobièek drub najbolj poveèal v letu 2003 glede na leto 2002 (za 46,1 %) in najmanj v letu 2005 glede na leto 2004 (za 10,7 %).
Pri razporeditvi drub po dejavnostih, je bilo tako kot vsa leta do zdaj tudi v letu 2005 najveè drub v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe (29,4 %), sledile so drube v dejavnosti nepremiènin, najema in poslovnih storitev (27,1 %) ter drube v predelovalnih dejavnostih (15,6 %). Najveè zaposlenih je bilo v drubah predelovalnih dejavnosti (43,9 %) ki so tudi najveè prispevale k skupnim prihodkom (34,4 %), celotni dodani vrednosti (40,8 % ) in skupni vrednosti sredstev ob koncu leta (26,2 %).
11 Drube od 1. 1. 1994 vodijo raèunovodske evidence in sestavljajo letna poroèila skladno s SRS in ZGD.
12 Judita Mirjana Novak: Poslovanje gospodarskih drub v letu 2002, str. 9.
: 1 a l e b a
T Poslovanjegospodarskihdružbvobdobju1994–2005
o t e
L Gospodarskedružbe Zaposleni Netočistidobiček(+) ) - ( a b u g z i a t s i č o t e N o
li v e t
Š Verižniindeks Števlio Verižniindeks ZnesekvmioSIT 4
9 9
1 30.941 475.120 -36.467
5 9 9
1 33.609 108,6 484.602 102,0 -24.937
6 9 9
1 35.786 106,5 467.238 96,4 -60.417
7 9 9
1 36.717 102,6 460.376 98,5 -3.868
8 9 9
1 37.585 102,4 459.094 99,7 36.536
9 9 9
1 37.553 99,9 463.481 101,0 119.520
0 0 0
2 37.695 100,4 468.677 101,1 117.521
1 0 0
2 37.210 98,7 473.447 101,0 -299.443
2 0 0
2 38.051 102,3 469.166 99,1 215.498
3 0 0
2 39.837 104,7 464.381 99,0 314.751
4 0 0
2 42.068 105,6 468.053 100,8 391.397
5 0 0
2 43.711 103,9 474.601 101,4 433.127
r i
V :APP-Staitsitčnipodatkiizblianceuspehagospodarskihdružbzaleto1994,1995,1996,1997,1998,1999,2000in2001;AJPES-Podatkiizizkaza .
5 0 0 2 n i 4 0 0 2 , 3 0 0 2 , 2 0 0 2 o t e l a z b ž u r d h i k s r a d o p s o g a d i z i a g e n v o l s o p
12 UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
1.1 Skupni poslovni izid gospodarskih drub v letu 2005
Drube morajo poslovni izid za dravno statistiko izkazati stopenjsko, v skladu s prvo razlièico SRS t. 25. Iz podatkov za leto 2005 je razvidno, da so na prvi in tretji stopnji izkazale neto dobièek (pozitivno razliko med dobièkom in izgubo), na drugi stopnji pa neto izgubo (negativno razliko med dobièkom in izgubo). Iz podatkov je tudi razvidno, da je k pozitivnemu poslovnemu izidu drub najveè prispeval neto dobièek na prvi stopnji, to je neto dobièek iz poslovanja.
V letu 2005 so bili poslovni prihodki veèji od poslovnih odhodkov, zato so drube na prvi stopnji izkazale neto dobièek iz poslovanja13, ki je znaal 542.981 milijonov tolarjev (9,2 % veè kot v letu 2004). Neto dobièek, ugotovljen na prvi stopnji, je na drugi stopnji zmanjala negativna razlika med finanènimi prihodki in finanènimi odhodki
13 Neto dobièek iz poslovanja je pozitivna razlika med dobièkom in izgubo iz poslovanja.
: 2 a l e b a
T Glavnipodatkioposlovanjugospodarskihdružbvletu2005
T I S o i m v k e s e n
Z Indeks
4 0 0 2 / 5 0 0 2
% v h i k d o h i r p v ž e l e D 5
0 0
2 2004 2005 2004
) o li v e t š o l e c ( b ž u r d o li v e t
Š 43.711 - - -
) o li v e t š o l e c ( h i n e l s o p a z o li v e t
Š 474.601 461.943 102,7 - -
i k d o h ir
P 14.424.677 13.225.193 109,1 100,0 100,0
i k d o h d
O 13.871.339 12.740.908 108,9 96,2 96,3
t s o n d e r v a n a d o
D 3.305.685 3.094.711 106,8 22,9 23,4
k e č i b o d it s i
Č 615.478 562.725 109,4 4,3 4,3
a b u g z i a t s i
Č 182.351 178.216 102,3 1,3 1,3
a b u g z i / k e č i b o d it s i č o t e
N 433.127 384.509 112,6 3,0 2,9
k e č i b o d i n č n a li
B 1.599.746 1.279.730 125,0 11,1 9,7
a b u g z i a n č n a li
B 421.348 364.299 115,7 2,9 2,8
a b u g z i / k e č i b o d i n č n a li b o t e
N 1.178.398 915.431 128,7 8,2 6,9
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2005.
: 3 a l e b a
T Stopenjskiizkaz poslovnegaizidagospodarskihdružbvletu2005
T I S o i m v k e s e n
Z Indeks
4 0 0 2 / 5 0 0 5 2
0 0
2 2004
a b u g z i / k e č i b o d o t e
N 553.338 484.285 114,3
a j n a v o l s o p z i
- 542.981 497.236 109,2
a j n a r i c n a n if d o
- -28.887 -49.534 58,3
v o k d o g o d h i n d e r z i d o
- 39.244 36.583 107,3
a k č i b o d z i k e v a
D 137.359 99.776 137,7
i k v a d i n e ž o l d
O -17.148
A B U G Z I / K E Č I B O D I T S I Č O T E
N 433.127 384.509 -
r i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2005.
13
Delovni zvezek 14/2006 UMAR
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
v znesku 28.887 milijonov tolarjev (41,7 % manj kot v letu 2004). Tako je neto dobièek iz rednega delovanja14, ki so ga drube izkazale na drugi stopnji, znaal 514.094 milijonov tolarjev (14,2 % veè kot v letu 2004). Ta znesek je na tretji stopnji poveèala pozitivna razlika med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki, ki je znaala 39.244 milijonov tolarjev (7,3 % veè kot v letu 2004). Glede na to so drube na tretji stopnji izkazale neto celotni dobièek15 v znesku 553.338 milijonov tolarjev (14,3 % veè kot v letu 2004). Ko od tega zneska odtejemo davek iz dobièka in odloene davke (v skupnem znesku 120.211 milijonov tolarjev), pridemo do neto èistega dobièka16 v znesku 433.127 milijonov tolarjev (12,6 % veè kot v letu 2004).
Za leto 2005 so drube prvikrat obraèunale davek iz dobièka skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb17 (ki je v celoti zaèel veljati 1. januarja 2005) in z upotevanjem njegovih sprememb in dopolnitev18. Ker se je v primerjavi z letom 2004 ob nespremenjenih stopnjah razirila davèna osnova, se je davèna obremenitev nekaterih drub zelo poveèala. Drube so za leto 2005 skupno obraèunale 137.359 milijonov tolarjev davka iz dobièka, kar je za 37,7 % veè kot v prejnjem letu.
Drube so v letu 2005 lahko prevrednotile poslovni izid za znesek uèinka terjatev in obveznosti za odloeni davek19. To so lahko storile skladno s pojasnilom 1 k SRS 19. Med drubami, ki so uporabile te monosti, je 483 drub izkazalo za 19.568 milijonov tolarjev veè terjatev kot obveznosti za odloene davke, kar je izboljalo njihov poslovni izid za leto 2005. Pri 705 drubah, ki so izkazale za 2.420 milijonov tolarjev veè obveznosti kot terjatev za odloene davke, pa se je njihov poslovni izid za leto 2005 poslabal. Neto uèinki terjatev in obveznosti za odloeni davek so tako znaali 17.148 milijonov tolarjev in za ta znesek poveèali neto èisti dobièek drub za leto 2005.
1.1.1 Prihodki
V letu 2005 so drube ustvarile 14.424.677 milijonov tolarjev prihodkov, to je 9,1 % veè kot v preteklem letu. Najveè prihodkov so ustvarile drube predelovalnih dejavnosti (34,4 %) in dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov iroke porabe (34,0 %).
Med prihodki je bilo 97,2 % poslovnih prihodkov, 2,3 % finanènih prihodkov in 0,5 % izrednih prihodkov.
Poslovni prihodki v znesku 14.017.862 milijonov tolarjev so bili za 9,6 % veèji kot v preteklem letu. Kar 97,3 % te vrednosti so pomenili èisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala, ki zajemajo èiste prihodke od prodaje na domaèem in tujem trgu. S skupnim zneskom 13.640.033 milijonov tolarjev so bili za 9,7 % veèji kot v prejnjem letu.
Najveèji dele v èistih prihodkih od prodaje (70,5 %) in v poslovnih prihodkih (68,6 %) so imeli èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu. Z zneskom 9.620.191
14 Neto dobièek iz rednega delovanja je pozitivna razlika med dobièkom in izgubo iz rednega delovanja.
15 Neto celotni dobièek je pozitivna razlika med celotnim dobièkom in celotno izgubo.
16 Neto èisti dobièek je pozitivna razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo.
17 Uradni list RS, t. 17/05.
18 Uradni list RS, t. 108/05.
19 Negativni znesek odloenih davkov poveèuje èisti dobièek oziroma zmanjuje èisto izgubo; pozitivni znesek odloenih davkov pa zmanjuje èisti dobièek oziroma poveèuje èisto izgubo.
Neto èisti dobièek drub je znaal 433.127 milijonov tolarjev
Na vrednost neto èistega dobièka sta v letu 2005 vplivala tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in pojasnilo 1 k SRS 19
Prihodki drub
so bili za 9,1 %
veèji kot v
prejnjem letu
14 UMAR Delovni zvezek 14/2006 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005 Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005
: 4 a l e b a
T Prihodkigospodarskihdružbvletu2005
i k d o h i r
P ZnesekvmioSIT Indeks
4 0 0 2 / 5 0 0 2
% v h i k d o h i r p v ž e l e D 5
0 0
2 2004 2005 2004
) 3 + 2 + 1 ( J A P U K S I K D O H I R
P 14.424.677 13.225.193 109,1 100,0 100,0 .
1 POSLOVNIPRIHODKI 14.017.862 12.793.864 109,6 97,2 96,7 .
1 .
1 Čisitpirhodkiodprodajenadomačemtrgu 9.620.191 8.899.683 108,1 66,7 67,3 .
2 .
1 Čisitpirhodkiodprodajenatujemtrgu 4.019.842 3.538.860 113,6 27,9 26,8 .
3 .
1 Spremembavrednositzalogproizvodovin e
j n d o v z i o r p e n a č n o k o d e
n 50.453 50.822 99,3 0,3 0,4
. 4 .
1 Usredstvenilastniproizvodiinlastnestortive 39.407 38.895 101,3 0,3 0,3 .
5 .
1 Subvencjie,dotacjie,regres,ikompenzacjieindrugi i
k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o p ,i k d o h ir
p 75.547 92.021 82,1 0,5 0,7
. 6 .
1 Drugiposlovnipirhodki 212.422 173.583 122,4 1,5 1,3 .
2 FINANČNIPRIHODKI 331.708 359.732 92,2 2,3 2,7 .
1 .
2 Finančnipirhodkiizdeležev 121.794 122.318 99,6 0,8 0,9 .
2 .
2 Finančnipirhodkiizdolgoročnihtejratev 33.822 39.163 86,4 0,2 0,3 .
3 .
2 Finančnipirhodkiizkratkoročnihtejratev 176.092 198.251 88,8 1,2 1,5 .
3 IZREDNIPRIHODKI 75.107 71.597 104,9 0,5 0,5 .
1 .
3 Subvencjie,dotacjieinpodobnipirhodk,ikiniso i
k n i č u i m i n v o l s o p s i n a z e v o
p 11.998 12.957 92,6 0,1 0,1
. 2 .
3 Drugiizrednipirhodki 63.109 58.640 107,6 0,4 0,4 r
i
V :AJPES-Podatkiizizkazaposlovnegaizidagospodarskihdružbzaleto2005.
milijonov tolarjev so bili za 8,1 % veèji kot v preteklem letu. Najveèji del tega zneska so ustvarile drube iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov
iroke porabe (43,6 %).
Èisti prihodki od prodaje na tujem trgu so imeli z zneskom 4.019.842 milijonov tolarjev 29,5-odstotni dele v èistih prihodkih od prodaje in 28,7-odstotni dele v poslovnih prihodkih. V primerjavi s prejnjim letom so se poveèali za 13,6 %, to je za 5,5 odstotne toèke veè, kot so se v tem èasu poveèali èisti prihodki od prodaje na domaèem trgu, in samo za 0,1 odstotne toèke manj, kot se je v tem èasu poveèal skupni izvoz blaga in storitev (nominalno v tolarjih se je poveèal za 13,7 %). Kar 71,3 % njihove vrednosti so ustvarile drube iz predelovalnih dejavnosti.
Sledijo subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi uèinki. Z zneskom 75.547 milijonov tolarjev so bili za 17,9 % manji kot v predhodnem letu. Njihov dele v poslovnih prihodkih se je zmanjal z 0,7 % v letu 2004 na 0,5 % v letu 2005. Najveè teh prihodkov so izkazale drube iz dejavnosti prometa, skladièenja in zvez (47,9 %).
Druga skupina prihodkov so finanèni prihodki. Med njimi so posebej izkazani finanèni prihodki iz deleev, finanèni prihodki iz dolgoroènih terjatev in finanèni prihodki iz kratkoroènih terjatev. Skupno so znaali 331.708 milijonov tolarjev, kar je 7,8 % manj kot v prejnjem letu.
Dobro polovico vseh finanènih prihodkov so pomenili finanèni prihodki iz kratkoroènih terjatev. Mednje spadajo prihodki od prevrednotenja kratkoroènih