UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Anja Zorko
Kako nas socialna omrežja delajo nesocialne in vplivajo na naša življenja
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Anja Zorko
Mentor: izr. prof. DDr. Aljoša Pužar
Kako nas socialna omrežja delajo nesocialne in vplivajo na naša življenja
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. DDr. Aljoši Pužarju za vso strokovno pomoč, spodbudo in podporo pri pripravi diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem svojim staršem, ki so me v času študija podpirali in mi stali ob strani.
Kako nas socialna omrežja delajo nesocialne in vplivajo na naša življenja
V diplomski nalogi se ukvarjam s problemom socialnih omrežij in njihovim vplivom na naše vsakdanje življenje, z medsebojnimi interakcijami in načini komunikacije.
Socialni mediji so se izkazali za najmočnejše orodje, ki zaznamujejo življenja večine izmed nas, oblikujejo naše navade, izbire in družbene odnose.
V diplomskem delu raziskujem, kako nas socialna omrežja delajo nesocialna, manj komunikativna in posledično manj produktivna bitja.
Z uporabo metod, kot sta anketiranje in opazovanje, raziskujem, kako socialna omrežja vplivajo na posameznika in katere negativne posledice nam prinašajo.
Rezultati so potrdili hipotezo in odprli nova vprašanja o negativnem vidiku socialnih platform, kako število sledilcev, »všečki«, pogostost objavljanja in primerjanje našega življenja z življenjem drugih vplivajo na našo samopodobo in duševno zdravje.
Ključne besede: socialna omrežja, negativni vpliv, depresija, anksioznost, samopodoba
How social media makes us unsocial and influences our lives
In this graduation paper, I am tackling the problem of social media and their impact on our everyday lifes, interactions between each other, the way we communicate.
Social media has proven to be the most powerful tool pervading the lives of billions, shaping their habits, their choices and their social relations.
My hypothesis about the negative impact using social media platforms in every day lifes was tested by the research using methods as survey and participant observation.
Results confirmed the hypothesis and opened new questions about the negative aspect of social media platorms, how scrolling through others posts and comparing our life with other's impact our self-esteem and mental health.
Key words: social media, negative affects, depression, anxiety, self-esteem
5 KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 7
2. OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 10
3. SOCIALNA OMREŽJA ... 12
3.1. KAJ SO SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA? ... 12
3.2. ZGODOVINA SOCIALNIH OMREŽIJ ... 15
3.2.1. Začetki ... 15
3.2.2. Friendster ... 16
3.2.3. MySpace ... 17
3.2.4. Globalni fenomen ... 18
3.2.5. Facebook ... 18
3.2.6. Twitter ... 19
3.2.7. Instagram ... 19
4. VPLIV SOCIALNIH OMREŽIJ NA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO ... 21
4.1. NEGATIVNI VPLIVI SOCIALNIH OMREŽIJ ... 21
4.1.1. Depresija ... 22
4.1.2. Osamljenost ... 22
4.1.3. Socialna anksioznost ... 23
4.1.4. Zasvojenost ... 24
4.1.5. Motnje spanja ... 25
4.1.6. Zasebnost ... 26
4.1.7. Odnosi ... 27
4.1.8. Zavist ... 28
5. EMPIRIČNI DEL ... 29
5.1. Opredelitev problema ... 29
5.2. Metode raziskovanja ... 29
6. SKLEP ... 43
7. VIRI ... 44
PRILOGE ... 51
Priloga A: Primer anketnega vprašalnika ... 51
6 KAZALO SLIK
Slika 5.1.: Spol ... 30
Slika 5.2: Starost ... 30
Slika 5.3: Koliko socialnih profilov uporabljaš? ... 31
Slika 5.4: Koliko časa na dan nameniš spletnim socialnim omrežjem? ... 32
Slika 5.5: Kako pogosto objavljaš na svojem socialnem profilu? ... 32
Slika 5.6: Ali se ti zdi pomembno, koliko »lajkov« ali instagram »heart-ov« dobi tvoja objavljena fotografija, oz. objava, mnenje? ... 33
Slika 5.7: Ali v družbi oz. ko si s prijatelji, sežeš po telefonu, da preveriš dogajanja na socialnih omrežjih (aplikacijah na telefonu)? ... 34
Slika 5.8.: Ko na Facebooku vidiš zares lepo in privlačno sliko svoje/ga prijatelja/ice na počitnicah, kako se počutiš? ... 35
Slika 5.9.: Kaj misliš o starših, ki svojemu eno/dve-letnemu otroku ponudijo Ipad (oz. drugo tehnološko »igračo«), da ga zamotijo/pomirijo? ... 36
Slika 5.10.: Ali se zavedaš negativnih posledic, ki jih prinašajo socialna omrežja? ... 36
Slika 5.11.: Kolikokrat na dan preveriš spletne socialne strani oz. obvestila na tvojem profilu? ... 37
Slika 5.12.: Ali meniš, da so spletna socialna omrežja izboljšala ali poslabšala našo osebno interakcijo in komunikacijo? ... 38
Slika 5.13.: Ali imajo po tvojem mnenju spletna socialna omrežja več prednosti ali slabosti? ... 38
Slika 5.14.: Kje imaš telefon, ko se odpraviš spat? ... 39
Slika 5.15.: Meniš, da socialna omrežja vplivajo na tvojo samopodobo in samopodobo drugih ljudi? ... 40
Slika 5.16.: Ali imaš kdaj občutek, da spletna socialna omrežja povzročajo zasvojenost, odvisnost? ... 41
Slika 5.17.: Ali imaš kdaj občutek, da si neproduktiven/na oz. cel dan ne narediš nič pametnega, ker ves čas »scrollaš« po Facebooku in Instagramu ter preverjaš življenja drugih ljudi? ... 42
7
1. UVOD
Ste danes že preverili svoj Facebook, Instagram in Twitter profil? Ste danes že objavili sliko na Snapchatu? Seveda ste ji pred objavo dodali filter, jo obrezali in olepšali, saj je potrebno na socialnih omrežjih predstaviti, kako popolno življenje živite.
Socialna omrežja so v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvaliteto in kvantiteto naših socialnih interakcij. Pravzaprav še nikoli prej nismo bili izpostavljeni toliko osebnim informacijam prijateljev, družine in celo neznancev. Digitalna identiteta je danes postala pomembnejša od fizične. Lahko rečemo, da je današnja generacija ena izmed tistih, ki je vsakodnevno izpostavljena pritiskom in stresu – prav zaradi socialnih omrežij. Neprekinjeno smo priklopljeni; e-maili, klici, sporočila, pinterest, whatsapp sporočila in ostale aplikacije za socialno mreženje nas delajo tako zasedene, da nimamo časa, da bi se ustavili in razmislili, kako vse to vpliva na naše zdravje in počutje. Še preden dobro vstanemo, že sežemo po telefonu in se začnemo pomikati po najnovejših objavah na našem najljubšem socialnem omrežju, »lajkati«
objave, zbirati informacije in opazovati življenja drugih. Medtem ko vsrkavamo »popolna življenja« naših prijateljev, znancev in tudi neznancev, nam socialna omrežja dajejo občutek, da je njihovo življenje vedno na vrhu – in da bi takšno moralo biti tudi naše. A zavedati se moramo, da v realnosti nič ni popolno – v življenju ima vsak vzpone in padce, dobre in slabe trenutke, a na socialnih omrežjih nihče ne objavlja slabih in stresnih dogodkov.
Socialna omrežja nam dajejo vsakodnevni občutek, da bi morali postati boljši, se bolje počutiti, živeti kvalitetno in izgledati popolno. Čeprav nas zavajajo, sledimo iluziji in si ustvarjamo previsoka pričakovanja o življenju, kar je pogosto tudi razlog za stresno počutje.
Še ena izmed novosti, ki so jo prinesla socialna omrežja, so »všečki oz. lajki«. Poimenujemo jih lahko kar družbena valuta in so v zadnjih nekaj letih postali kot droga. Če jih ne dobiš, se počutiš izgubljeno in osamljeno. Kaj predstavljamo na Facebooku? Idealno življenje, popolno partnersko zvezo in seveda nikoli nič slabega, saj to ne prinese veliko »lajkov«.
Danes veliko mladih z objavo čaka do določene ure in sliko objavijo šele takrat, ko vedo, da je večina njihovih vrstnikov priklopljenih na socialna omrežja – »gužva« na spletu jim tako omogoči več »lajkov«, kar velikokrat vzbudi ljubosumje med prijatelji.
8
Pravzaprav je žalostno videti današnje družine na kosilu, pare na večerji in prijatelje na pijači – vsi s telefonom v roki, priklopljeni na socialna omrežja. Nenehno preverjamo in objavljamo slike iz življenja, namesto da bi se posvetili in namenili čas najdražjim.
Zdi se, da so danes telefoni in dopisovanje preko socialnih omrežij postali pomembnejši od osebnih interakcij in osebnih stikom z ljudmi. Nenehno iščemo potrditve v številu »lajkov« in sledilcev, pridobiti želimo družbeno potrditev, se idealiziramo in primerjamo, iščemo srečo preko interneta, namesto da bi se ustavili in uživali v trenutku, v katerem smo, z ljudmi, ki jih imamo okoli sebe.
Ena izmed študij je pokazala, da svoj telefon in socialna omrežja preverimo približno 150-krat na dan, dnevno je na socialna omrežja naloženih približno kar 1,8 bilijonov slik. Prav tako je pisanje sporočil med vožnjo postal glavni razlog za prometne nesreče (bolj pogost kot alkohol in prehitra vožnja). Brez telefona postanemo panični. Če bi pozabili telefon doma, bi se vrnili ponj, tudi če smo že na pol poti do cilja (Graham, 2014).
Danes ima vsaka oseba v povprečju vsaj 5 profilov, na katerih povprečno preživimo vsaj dve uri dnevno (Graham, 2014). Vseskozi smo priklopljeni in nenehno dosegljivi preko vseh možnih socialnih omrežij, kar ima negativne posledice tako na naše zdravje kot tudi na počutje.
Razumljivo je, da z današnjo tehnologijo vplivov socialnih omrežij ne moramo odstraniti; prav tako smo od njih odvisni z več vidikov, zato je vsakodnevna uporaba postala nekaj normalnega.
Pomembno je, da se naučimo, kako naša priklopljena življenja narediti manj toksična.
Pomembno je, da se znamo odklopiti, izklopiti naprave. Prav je, da znamo v ospredje postaviti ljudi in interakcije z njimi. Znati se moramo ustaviti, zadihati, pogledati sebe in ljudi okoli sebe. In predvsem odklopiti. Vsaj za eno uro dnevno.
Dandanes smo skozi socialna omrežja seznanjeni z neomejenim pretokom informacij, ki širijo naše znanje. Socialna omrežja v današnjem svetu pomembno vplivanju na našo kulturo, gospodarstvo in naš splošni pogled na svet. Gre za pretežno novo obliko komunikacije, ki ljudem omogoča izmenjavo idej, povezovanje z njimi, preko njih iščemo vzroke, nasvete in sledimo ponujenim smernicam.
V današnji družbi so socialna omrežja postala skoraj nepogrešljiv del vsakdanjega življenja.
Danes je uporaba socialnih omrežij razširjena v osebnem in poklicnem življenju. Med prebiranjem je možno zaznati precejšnje število člankov zdravnikov, različnih študij in raziskav, iz katerih je mogoče razbrati, da imajo lahko socialna omrežja več motečih dejavnikov, ena izmed njih je tudi odvisnost.
9
Nedavna raziskava je pokazala, da 86% prebivalstva v ZDA in 79% ljudi v Evropi uporablja socialna omrežja. (Sverdlov, 2012) Prav tako je bilo ugotovljeno, da sta Facebook.com in YouTube.com dve najbolj obiskani spletni strani od avgusta 2014 in da je uporaba socialnih medijev postala najpogostejša dejavnost na spletu. (Socialnomics.net., 2012) Zaradi svoje enostavne uporabe, hitrosti in dosega socialna omrežja hitro spreminjajo javni diskurz v družbi in določajo trende, ki segajo od okolja do politike, tehnologije in industrije zabave (Asur &
Huberman, 2010).
Nekatere študije so pokazale, da lahko nespodbudne in negativne informacije, prejete s strani socialnih omrežij, vplivajo na srečo in zadovoljstvo uporabnikov, prav tako pa lahko razširjena uporaba tehnologije povzroči večje obremenitve. Uporaba socialnih omrežij lahko zmanjša dobro počutje posameznika in moteče vpliva na uporabnike. Vseeno pa je danes privlačnost omrežij, ki omogoča povezovanje s prijatelji in družino ter uporabo tako v delovnem kot v osebnem času, prevelika, da bi se ji lahko uprli. Tipični zaposleni zaradi socialnih omrežij svoje delo prekine vsaj šest do osemkrat dnevno (Spira in Feintuch, 2006). Raziskave so pokazale, da zaposleni zaradi prekinitev porabijo približno 40% službenega časa, ki ga namenijo socialnim omrežjem, namesto da bi se osredotočili na nalogo, delo. Da se vrnejo nazaj na primarno nalogo, in sicer v izvorno kognitivno stanje, potrebujejo do 25 minut (Czerwinski, Cutrell in Horvitz, 2000). Neučinkovitost pri opravljanju nalog je lahko posledica časa, ki je bil porabljen za prekinitve, hkrati pa je tudi izziv pri duševni vrnitvi k primarni nalogi. Enako velja tudi za študente. Raziskava Cengage Learning (2014) je pokazala, da 59% študentov dostopa do socialnih omrežij tudi med poukom, kar enako, kot pri zaposlenih, vpliva na prekinitve in učinkovitost dela študentov.
10
2. OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Množična uporaba socialnih omrežij je prinesla veliko negativnih posledic, na katere se bom v svojem diplomskem delu osredotočila in jih podrobneje predstavila. Tudi sama opažam, da vse več časa namenjam uporabi socialnih omrežij. Medtem ko preko spletnih aplikacij opazujem in občudujem življenja drugih ljudi, čas neusmiljeno beži. Ker sem se v zadnjih nekaj letih začela zavedati problema in negativnih poledic, ki nam jih prinašajo socialna omrežja, sem se odločila, da temo podrobneje raziščem ter z opazovanjem in raziskavo ugotovim, v kolikšni meri socialna omrežja vplivajo na posameznika in na interakcijo med ljudmi.
Prvi, teoretični, del vsebuje pregled literature in ključnih pojmov, kot je definicija socialnih in spletnih socialnih omrežij, zgodovina in opis ter razvoj najbolj priljubljenih spletnih omrežij skozi čas. V nadaljevanju bom predstavila negativne posledice socialnih omrežij na posameznika. Med opazovanjem, raziskovanjem in prebiranjem literature jih je bilo opaziti še več, a se bom v svojem diplomskem delu osredotočila le na tiste najvidnejše in najpomembnejše.
V drugem, empiričnem, delu sledi opredelitev hipotez in predstavitev raziskovalnega dela, v katerem skušam odgovoriti na vprašanje, kako socialna omrežja negativno vplivajo na posameznika in ali nas res delajo nesocialna. Metodi, ki sem ju uporabila pri raziskovanju, sta opazovanje z udeležbo, za podrobnejše informacije pa sem sestavila še kratka vprašanja, ki mi bodo podala natančnejše informacije, kaj posamezniki menijo o negativnem vplivu socialnih omrežij. V vprašalniku zaprtega tipa me zanima predvsem čas, preživet na socialnih omrežij, pogostost objavljanja fotografij, število profilov, najbolj priljubljeno spletno omrežje, vpliv
»všečkov« na samopodobo in vpliv socialnih omrežij na interakcijo in komunikacijo med ljudmi. Rezultate oz. odgovore na vprašanja bom prikazala glede na starost in spol ter posledično ugotovila, na katero starostno skupino imajo socialna omrežja največ negativnega vpliva in kateri spol jim je bolj podvržen.
Osredotočila se bom na dve hipotezi in ju s pomočjo omenjenih metodoloških pristopov poskušala potrditi z utemeljitvijo in dokazi.
H1: Socialna omrežja negativno vplivajo na posameznika z več različnih vidikov.
H2: Socialna omrežja nas delajo nesocialne.
11
V zaključku diplomskega dela bom na podlagi analize zbranih informacij in opazovanja povzela ugotovitve in oblikovala zaključne misli. Cilj diplomskega dela je z opazovanjem in raziskovanjem s pomočjo vprašalnika prikazati negativen vpliv socialnih omrežij na posameznika in zmanjšano interakcijo med ljudmi.
12
3. SOCIALNA OMREŽJA
Socialna omrežja segajo že daleč v zgodovino, saj so se ljudje med seboj povezovali že v kameni dobi, zato lahko rečemo, da je socialno mreženje sestavni del družbene socializacije. V začetku ljudje komuniciranja na daljavo še niso poznali, se je pa le-ta skozi stoletja in zadnja desetletja s pomočjo tehnologije dodobra razvila.
Vsak posameznik je danes del socialnih omrežij, ki mu omogočajo, da se povezuje z drugimi člani, pa naj bodo te vezi šibkejše ali močnejše. Če pomislimo, bi danes brez socialnih omrežij težko preživeli, saj nam le-ta predstavljajo nekakšno središče druženja.
Različni avtorji opredeljujejo socialna omrežja drugače, a če na kratko povzamem, so socialna omrežja množica ljudi, organizacij ali drugih družbenih subjektov, ki so povezani z vrsto družbenih odnosov (Garton 2007). Lenarčič (2010) pravi, da je socialno omrežje razvejana in dinamična družbena struktura, medtem ko Igličeva (2001) poudarja, da socialno omrežje vključuje relativno stabilne vezi, ki jih posameznik vzdržuje s svojim socialnim okoljem. (Iglič 2001) Velik pomen pripisuje predvsem vezem, ki so lahko realizirane v smislu, da posamezniku omogočajo dostop do različnih resursov, kot so npr. pomoč v gospodinjstvu, denarju, informacijah, ga povezujejo v organizacijske kontekste ali zadovoljujejo njegove potrebe po intimnosti in sociabilnosti. Posameznik se bo lahko velikokrat nanje obrnil šele takrat, ko se bo znašel pred problemom ali v stiski; takšnim vezem pa pravimo latentne vezi (Iglič 2001).
Definicije socialnega omrežja so široke, a ker moja diplomska naloga temelji na spletnih socialnih omrežjih, se bom v nadaljevanju osredotočila na definicijo le-teh.
3.1. KAJ SO SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA?
O spletnih socialnih omrežjih je danes napisanega že veliko. Obdajajo in spremljajo nas povsod in na vsakem koraku. Redkokdo danes ni včlanjen in ne komunicira preko vsaj enega od spletnih socialnih omrežij. A vendar, ko pogledamo v SSKJ, socialna omrežja še vedno niso definirana in zato še vedno uporabljamo kar angleško različico »social network«. Socialna omrežja (»social networks«) so v angleščini definirana kot spletna stran ali računalniški program, ki ljudem omogoča, da med seboj komunicirajo in delijo informacije; na internetu, z uporabo računalnika ali mobilnega telefona. Prav tako pod to definicijo spadajo različne skupine ljudi, ki jih poznamo (povzeto po definiciji iz Cambridge Dictionary).
Spletna socialna omrežja so torej termin, ki ga uporabljamo za opis nove generacije digitalnih, računalniških in spletnih informacij in komunikacijskih tehnologij. Zasledimo jih lahko v mnogih oblikah, kot so internetni forumi, blogi, Wikipedije, prav tako deljenje slik, videov in
13
glasbe. Kot primer socialnih omrežij lahko omenimo Google, YouTube, MySpace, Facebook, Instagram, Flickr, Twitter.
Nicole B. Ellison in Danah M. Boyd (2008) v svoji raziskavi socialna omrežja definirata kot spletne storitve, ki posameznikom omogočajo, da (1) postavijo javni ali delno javni profil znotraj omenjenega sistema, (2) artikulirajo seznam drugih uporabnikov, s katerimi delijo povezavo oz. svoj profil in (3) si lahko ogledajo svoj seznam in seznam drugih povezav prijateljstev, ki se pojavljajo v sistemu omrežij. Za opis takšnega pojava uporabljamo izraz
»socialno omrežje«, a se tudi izraz »družbena omrežja« pogosto pojavlja v javnem diskurzu, oba izraza se pogosto uporabljata tudi izmenično (Ellison in Boyd, 2008).
Junco, Heibergert, in Loken (2010) so zapisali, da socialna omrežja izhajajo iz socialnega
»software« gibanja in so pravzaprav zbirka internetnih spletnih mest, storitev in praks, ki podpirajo sodelovanje, gradnjo skupnosti, udeležbo in skupno rabo. Kot sta opredelila Bryer in Zavatarro (2001), so socialni mediji tehnologije, ki olajšajo družbeno interakcijo, omogočajo sodelovanje in posvetovanje. Te tehnologije danes vključujejo vse od različnih blogov, wikipedij, orodij za izmenjavo medijev (avdio, fotografij, videov, besedil), omrežnih platform (vključno s Facebookom) in virtualnega sveta (Bryer in Zavatarro, 2001).
Kar dela spletna omrežja edinstvena, je to, da posameznikom omogoča, da spoznavajo tujce, še precej pomembnejše pa je dejstvo, da uporabnikom omogočajo artikuliranje in vidnost njihovih spletnih omrežij (Ellison in Boyd, 2008). To pogosto privede do povezav med posamezniki, do katerih drugače ne bi prišlo in niso končni cilj, pogosto pa imajo te povezave med ljudmi
»latentne vezi« (Haythornthwaite, 2005), ki si delijo »povezavo brez povezave« (Ellison in Boyd, 2007).
Še vedno pa se pojavljajo spletne tehnologije, ki podpirajo socialno arhitekturo skupnosti ter povečujejo učinkovitost in vrednost osebnih interakcij. Kot je predlagal Bruns (2008), je bil svetovni splet korenito preoblikovan, preusmerjen iz informacijskega repozitorija v bolj socialno okolje, kjer uporabniki niso samo pasivni sprejemniki ali aktivni zbiralci informacij, ampak tudi ustvarjalci vsebin. Spletne tehnologije zdaj zajemajo družabne značilnosti virtualnih prostorov, ki so se pojavile kot območja za izmenjavo informacij, sodelovanje in oblikovanje skupnosti ter razširitev (Suter, Alexander in Kaplan, 2005).
Kaplan in Haenlein (2010) pravita, da lahko spletna socialna omrežja v grobem imenujemo
"skupina internetnih aplikacij, ki gradijo na ideoloških in tehnoloških temeljih spleta 2.0 in ki omogočajo ustvarjanje in izmenjavo vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki" (Kaplan in Haenlein, 2010).
14
Splet 2.0 (Web 2.0) Kaplan in Haenlein (2010) pojasnita kot platformo, kjer so aplikacije in vsebine objavljene s strani posameznikov, ki niso ustvarjene, ampak jih spreminjajo uporabniki z medsebojnim sodelovanjem.
Hitro vzpenjanje platform socialnih omrežij v prvem desetletju tega stoletja je del bolj splošne mrežne kulture, kjer so se v oblikovanju in komuniciranju vse bolj opredeljevale dostopnosti spletnih tehnologij, kot so brskalniki in iskalniki. Spletne strani za socialno mreženje, kot so Facebook, Twitter in LinkedIn ter vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, vključno z YouTubom in Flickrjem, so postale jedro številnih spletnih aplikacij, ki so skupaj oblikovale ekspanzivni ekosistem povezovalnih medijev. Iz danih predpostavk lahko sklepamo, da se logika družbenih medijev nanaša na procese, načela in prakse, s katerimi te platforme obdelujejo informacije, novice in komunikacije ter usmerjanje socialnega prometa na splošno. Kot množični mediji imajo socialna omrežja možnost prenašanja svoje logike zunaj platform, ki jih ustvarjajo, medtem ko njihove značilne tehnološke, diskurzivne, gospodarske in organizacijske strategije običajno ostanejo implicitne ali se zdijo "naravne". Da bi logiko družbenih medijev razložili kot poseben sklop strategij in mehanizmov, izberemo štiri glavne elemente za nadaljnjo izdelavo: programabilnost, priljubljenost, povezljivost in datafikacija. Bistvo identifikacije teh štirih elementov ni zagotavljanje analitičnega modela logike socialnih omrežij, temveč določanje nekaterih njihovih glavnih značilnosti in ponazoritev njihove sistematične soodvisnosti (Kaplan in Haenlein, 2010).
Uporaba socialnih medijev se je na svetovni ravni v zadnji letih povečala. Od julija 2011 je Facebooku registriralo 750 milijonov uporabnikov, LinkedIn je imel več kot 100 milijonov članov, Twitter je imel več kot 177 milijonov »tweetov« dnevno, YouTube pa je dosegel tri milijarde ogledov na dan (Chen in Bryer, 2012). Kljub priljubljenosti socialnih medijev za osebno uporabo pa je odstotek nizek pri študentih na univerzah v smislu akademske uporabe (Lenhart in drugi, 2010 v Retta, 2012).
Zgornji podatki so dokaz, da uporaba spletnih socialnih omrežij raste z eksplozivno stopnjo, na milijone ljudi po vsem svetu ustvarja in deli spletne vsebine, kar je bilo pred nekaj leti težko predstavljivo. Ta na novo ustvarjena in razširjena generacija in poraba vsebin sta ustvarila izredno konkurenčno spletno okolje, kjer različne vrste vsebin med seboj tekmujejo, da bi pritegnile pozornost uporabnikov. Kljub navidezno kaotičnemu načinu, s katerim se odvijajo vse te interakcije, nekaterim spletnim stranem uspeva privabiti neizmerno količino pozornosti s strani uporabnikov, s čimer pridobivajo na priljubljenosti. S svojo prepoznavnostjo lahko prispevajo h kolektivni zavesti o tem, kaj je trenutno zaželeno in včasih tako vplivajo na celotno
15
skupnost. Trenutno še ni jasne slike o tem, kaj vpliva na to, da postanejo nekatere strani in teme tako izjemno priljubljene oziroma da so v javnosti prisotne dlje kot druge. Nekateri avtorji navajajo, da je eden od vzrokov, ki povzroča razpad tematike, njihova noviteta. (Wu in Huberman 2007) Drugi dejavnik, ki je lahko odgovoren, je konkurenčnost medija. Ko se vsebina začne razširjati preko socialne mreže, si lahko prisvoji interese iz minulih zanimivih tematik, zaradi omejene pozornosti uporabnikov pa postane nevidna z novejšo vsebino. Še en razlog za priljubljenost nekaterih tem je vpliv članov mreže na širjenje vsebine. Nekateri uporabniki ustvarjajo vsebino, ki je lahko zelo odmevna tudi s strani sledilcev, kar povzroča razširjanje vsebine in pridobivanje popularnosti (Romero in drugi, 2011). Izvor tematike lahko izhaja iz standardnih medijskih mest ali uporabnikov, ki ustvarjajo teme, ki sčasoma postanejo del trendov in zajamejo pozornost velikih skupnosti. V vsakem primeru je dejstvo, da majhen nabor tematik postane del trenda, kar pomeni, da bodo za kratek čas zajeli pozornost velikega dela občinstva in s tem v določeni meri prispevali k javnemu redu. Ko teme izhajajo iz medijev, socialni medij deluje kot filter in ojačevalnik. Kar standardni mediji proizvajajo, prispeva k mehanizmom določanja dnevnega reda, ki so jih temeljito raziskovali več kot tri desetletja (McCombs in Shaw, 1993).
3.2. ZGODOVINA SOCIALNIH OMREŽIJ
3.2.1. Začetki
Boyd in Ellison (2008) sta zapisala, da se je prvo prepoznavno spletno mesto za socialno omrežje začelo leta 1997. SixDegrees.com je uporabnikom prvič omogočil ustvarjanje profilov, seznanjanje svojih prijateljev, v začetku leta 1998 pa je bilo možno tudi pregledovanje seznama prijateljev. Seveda je vsaka od teh funkcij v določeni obliki obstajala že pred SixDegrees, vendar pa je bila omenjena platforma prva, ki je funkcije združila (Boyd in Ellison, 2008).
Kljub temu da je SixDegrees pritegnil milijone uporabnikov, mu ni uspelo postati trajnostno podjetje, saj je leta 2000 storitev dokončno zaprla svoja vrata (Boyd in Ellison, 2008).
Medtem ko so se ljudje že povezovali z internetom, večina ni imela razširjenih mrež prijateljev, ki so bili na spletu. Zgodnji uporabniki so se pritoževali, saj večine ni zanimalo srečevanje s tujci. Od leta 1997 do leta 2001 so številne strani začele podpirati različne kombinacije profilov in javno artikuliranih prijateljev. AsianAvenue, BlackPlanet in MiGente so strani, ki so
16
uporabnikom omogočile ustvarjanje osebnih in strokovnih profilov ter profilov za zmenke, kjer so lahko uporabniki dodajali prijatelje brez njihove odobritve (Boyd in Ellison, 2008).
V letu 1999, kmalu po ustanovitvi, je LiveJournal dodal enosmerne povezave na uporabniških straneh – ljudje druge označujejo za prijatelje, tako sledijo dnevnikom drugih in upravljajo svoje zasebne nastavitve. LunarStorm, švedska spletna skupnost, se je leta 2000 preoblikovala v socialno omrežje, ki je vsebovala seznam prijateljev, knjigo gostov in dnevnikov (Boyd in Ellison, 2008).
Leta 2001 je bil uveden Ryze.com, s čimer se je začel naslednji val socialnih omrežij. Omenjena spletna stran je ljudem pomagala vzpostavljati poslovna omrežja. Ustanovitelj Ryze-a poroča, da je spletno stran prvič predstavil svojim prijateljem, predvsem članom poslovne in tehnološke skupnosti v San Franciscu, vključno s podjetniki in vlagatelji številnih spletnih socialnih omrežij. Ljudje, ki so v ozadju skrbeli za spletna omrežja Ryze, Tribe.net, LinkedIn in Friendster so bili osebno in strokovno povezani. Verjeli so, da se lahko medsebojno podpirajo brez tekmovanja. A na koncu Ryze ni nikoli dosegel množične priljubljenosti, Tribe.net je zrasel v meri, da je pritegnil določeno število strastnih uporabnikov, LinkedIn je postal močno poslovno spletno omrežje z več milijoni uporabnikov, medtem ko je Friendster postal eno izmed največjih razočaranj v zgodovini interneta (Boyd in Ellison, 2008).
3.2.2. Friendster
Friendster se je pojavil leta 2002, in sicer kot komplement spletnemu omrežju Ryze. Zasnovan je bil kot spletno omrežje, ki bi tekmovalo z Match.com, dobičkonosno spletno stranjo za zmenke. Medtem ko se je večina spletnih strani za zmenke osredotočala na spoznavanje neznancev na podlagi podobnih interesov, je bil Friendster zasnovan kot spletno omrežje, ki bi povezoval prijatelje. Friendster je hitro postal izjemno priljubljen, še posebej med udeleženci umetniškega festivala, moškimi homoseksualci in blogerji. Zelo kmalu je dosegel kar 300.000 uporabnikov. Ker je priljubljenost Friendsterja hitro narasla, se je spletno mesto začelo srečevati s tehničnimi težavami in socialnimi nesporazumi, saj strežniki in baze podatkov Friendster niso bili primerno opremljeni za tako veliko populacijo. Uporabniki so se začeli soočati s svojimi šefi in nekdanjimi prijatelji, ki so brez odobritve pristali na njihovem seznamu prijateljev. Da so zadeve še bolj zapletli, je Friendster začel omejevati dejavnosti tudi svojim najbolj strastnim uporabnikov. Ljudje so bili razočarani, zato so začeli spletno socialno omrežje kmalu zapuščati (Boyd in Ellison, 2008).
17
Veliko začetnih uporabnikov socialnega omrežja je spletno stran zapustilo zaradi kombinacije tehničnih težav, socialnih nesporazumov in porušitve zaupanja med uporabniki in spletno stranjo. Vendar pa je istočasno, ko je v Ameriki uspeh bledel, njena priljubljenost naraščala na Filipinih, v Singapurju, Maleziji in Indoneziji (Goldberg, 2007).
3.2.3. MySpace
Od leta 2003 so se začela pojavljati številna nova socialna omrežja. Večina je imela obliko profilno osredotočenih spletnih mest, poskušale so ponoviti začeten uspeh Friendsterja ali se osredotočiti na specifično demografijo. Medtem ko so organizirana spletna socialna omrežja zahtevala širše občinstvo, so bila strokovna spletna mesta, kot so LinkedIn, Visible Path in Xing osredotočena na poslovneže. Pojavljati so se začeli mnogi socialni mediji in spletna mesta, ki so bila osredotočena predvsem na izmenjavo medijev. Med drugimi lahko omenimo Flickr (deljenje fotografij), Last.FM (navade za poslušanje glasbe) in YouTube (souporaba videa).
Kmalu so odkrili spletno omrežje MySpace, ki je leta 2003 začelo tekmovati s spletnimi stranmi, kot so Friendster, Xanga in AsianAvenue, ustanovitelji pa so želeli privabiti bivše uporabnike Friendsterja. MySpace je začel hitro rasti, k temu so veliko prispevali tudi indie- rock skupine, ki so bile iz Friendsterja zaradi neupoštevanja pravil izključene. Na MySpacu pa so začele prosto ustvarjati profile, lokalni promotorji pa so MySpace začeli uporabljati v oglaševalne namene VIP vstopnic priljubljenih klubov. MySpace je kar hitro presegel število uporabnikov spletnega omrežja Friendster, temu pa so v veliki meri pripomogli simbiotski odnosi med glasbenimi skupinami in njihovimi oboževalci. Dinamika med bendi in njihovimi fani je bila za MySpace izjemno koristna – glasbene skupine so vsekakor želele vzpostaviti stik z oboževalci, medtem ko so le-ti hrepeneli po pozornosti svojih idolov in jim začeli pošiljati prošnje prijateljstva, da bi se z njimi lažje identificirali in začutili večjo pripadnost. MySpace se je od drugih spletnih omrežij razlikoval tudi po tem, da je redno dodajal funkcije, po katerih so uporabniki povpraševali in jim tako omogočil, da so svoj profil prilagajali svojim željam. V letu 2004 je MySpace začel pridobivati masovno število novih uporabnikov; to so bili predvsem najstniki, glasbene skupine in umetniki ter starejši uporabniki, ki so že zaključili študij. Leta 2005 je News Corporation odkupil MySpace, in sicer za kar 580 milijonov dolarjev, kar je pritegnilo veliko medijsko pozornost. Kasneje je bila spletna stran vpletena v mnoge spolne škandale med mladostniki in odraslimi, ki so se hitro razširile in tako povzročile propad priljubljenega spletnega omrežja (Boyd in Ellison, 2008).
18 3.2.4. Globalni fenomen
Medtem ko je MySpace pritegnil večino pozornosti medijev v ZDA in v tujini, so se spletna socialna omrežja razširila in rasla po vsem svetu. Friendster se je uveljavil na pacifiških otokih, Orkut je postal glavno spletno socialno omrežje v Braziliji, še preden je pridobil na popularnosti v Indiji, Mixi je dosegel široko razširjenost na Japonskem, LunarStorm je bil glavni na Švedskem, nizozemski uporabniki so prevzeli Hyves, Grono je zajel Poljsko, Hi5 je bil sprejet v manjših državah Latinske Amerike, Južne Amerike in Evrope, Bebo pa je postala zelo priljubljena v Združenem kraljestvu, na Novi Zelandiji in v Avstraliji.
Poleg tega so se prej priljubljene komunikacijske storitve in družbene skupnosti začele posluževati funkcij spletnih socialnih omrežij. Kitajska storitev instant sporočanja QQ je postala največje spletno socialno omrežje po vsem svetu, ko je dodala profile in poskrbela za vidnost »friend list-a«, medtem ko je forum Cyworld zaokrožil na korejski trg z uvajanjem domačih strani in prijateljev. S funkcijami spletnih omrežij so hitro postali priljubljeni tudi različni blogi. V ZDA so Xanga, LiveJournal in Vox postali z omenjenimi funkcijami precej uspešni in pritegnili široko publiko. Skyrock je vladal v Franciji, Windows Live Spaces pa je prevladoval na številnih trgih po vsem svetu, tudi v Mehiki, Italiji in Španiji. Čeprav so spletna socialna omrežja, kot so QQ, Orkut in Live Spaces, enako velika, če ne celo večja kot MySpace, v ameriških in angleško govorečih medijih ne dobijo velike podpore (Boyd in Ellison, 2008).
3.2.5. Facebook
Facebook je bil zasnovan kot omrežje določene univerze in se je v začetku leta 2004 pojavil kot spletno socialno omrežje na Univerzi Harvard. Če si se želel pridružiti, si moral imeti uporabniški e-poštni naslov harvardske univerze (harvard.edu). Ker je Facebook začel podpirati tudi druge univerze, so morali imeti uporabniki e-mail naslove svoje univerze, kar je pripomoglo k razmeroma zaprtemu sistemu, ki je omogočal intimno zasebno delovanje skupnosti. Septembra 2005 se je Facebook začel širiti in tako že vključeval srednješolce, strokovnjake znotraj korporacijskih omrežij in sčasoma vse. Sprememba pa ni pomenila, da bi lahko novi uporabniki zlahka dostopali do uporabnikov v zaprtih omrežjih. Pridobitev dostopa do korporacijskih omrežij je še vedno zahtevala ustrezen naslov in odobritev administratorja.
Za razliko od ostalih spletnih omrežij uporabniki Facebooka ne morejo javno objaviti svojih celotnih profilov vsem uporabnikom, prav tako pa lahko svoje profile prilagodijo in med seboj primerjajo najljubše filme in zgodovino potovanj (Boyd in Ellison, 2008).
19 3.2.6. Twitter
Twitter je izjemno priljubljena spletna storitev za mikroblogiranje, ki je pridobila zelo veliko uporabniško bazo, ki jo je aprila 2010 sestavljalo že več kot 105 milijonov uporabnikov (Huberman idr., 2011).
Twitter se je pojavil leta 2006, ustanovilo ga je start-up podjetje z imenom Obvious. Bil je rezultat razvojno-raziskovalnega projekta in prvotno namenjen le komunikaciji med zaposlenimi znotraj podjetja, širši javnosti pa se je predstavil pol leta kasneje (Safko in Brake, 2009).
Twitter je usmerjeno socialno omrežje, kjer se vsak uporabnik odloči, da bo sledil nekaterim drugim uporabnikom. Vsak uporabnik posreduje periodične posodobitve stanja, znane kot
»tweets«, ki so sestavljeni iz kratkih sporočil, omejenih na 140 znakov. Te posodobitve običajno sestavljajo osebni podatki o uporabnikih, novice ali povezave do vsebin, kot so slike, videoposnetki in članki. Objave, ki jih uporabnik ustvari, se samodejno prikažejo na strani profila uporabnika in nato še njegovim sledilcem. »Retweet« je objava, ki jo je prvotno objavi en uporabnik, nato pa je posredovana s strani drugega. »Retweeti« so uporabni za razmnoževanje zanimivih objav in povezav prek skupnosti Twitter. Zaradi svojega velikega dosega je Twitter z organizacijo in razširjanjem novic, ki jih nato filtrirajo in komentirajo, razvil nekakšen kultni fenomen. Številna podjetja in organizacije uporabljajo Twitter ali podobne storitve mikroblogiranja za oglaševanje izdelkov in razširjanje informacij delničarjem.
Mikroblogiranje je prav tako omogočilo lažje in hitrejše objavljanje vsebin kot običajen blog (Huberman in drugi, 2011).
Da je Twitter postal tako izjemno popularen, pa je pripomoglo dejstvo, da so ga začele uporabljati tudi mnoge znane osebnosti (Chapman, 2009).
3.2.7. Instagram
Instagram je največja rastoča platforma socialnih medijev. Že od samega začetka je bil uspešen z več kot milijonom uporabnikov le dva meseca po izdaji.
Instagram sta v San Francsicu razvila Kevin Systrom in Mike Kreiger. Systrom se je ukvarjal s trženjem, a je poklicno pot čez noč zamenjal za inženirstvo, in sicer z namenom, da bi se naučil kodirati. Ustvaril je prototipno idejno aplikacijo Burbn, ki je ljudem omogočala, da v mobilni aplikaciji označijo, kje se trenutno nahajajo (McCune, 2011).
20
Systrom je sklical sestanek, kjer so se odločali o aplikaciji Burbn. Kmalu po tem je dal v službi odpoved in dva tedna kasneje od podjetij zbral kar 50.000 $. Systrom se je odločil poiskati ekipo, ki mu bo pomagala. Mike Kreieger je bil tisti, ki se je odločil, da se ji pridruži. Odločila sta se, da aplikacijo nadgradita tako, da bo podobna vsem drugim že uveljavljenim mobilnim aplikacijam in se osredotočita predvsem na komunikacijo s fotografijami. Iz aplikacije so tako odstranili vse funkcije, razen nalaganja fotografij, komentiranja in všečkanja. Aplikacijo sta preimenovala v Instagram; le-ta pa se je skliceval na dejstvo, da uporabniki pošiljajo vrsto takojšnjih telegramov (McCune, 2011).
Instagram se začel delovati 6. oktobra 2010 in njegova rast je bila skoraj takojšnja. Od peščice uporabnikov je kmalu postala aplikacija za fotografije številka ena, ki je v enem tednu zbrala 100.000 uporabnikov, v dveh mesecih se je številka povečala na milijon (McCune, 2011).
Po besedah Kevina Systroma se je sama aplikacija gradila le osem tednov, čeprav je bila rezultat več kot enoletnega dela. Leta 2012 je Instagram postal last Facebooka; kupnina je znašala milijardo dolarjev. Instagram ima več kot 800 milijonov aktivnih uporabnikov, število uporabnikov pa še vedno hitro narašča (Instagram, b. d.).
21
4. VPLIV SOCIALNIH OMREŽIJ NA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO
4.1. NEGATIVNI VPLIVI SOCIALNIH OMREŽIJ
Kar tri milijarde ljudi, kar je približno 40% svetovnega prebivalstva, uporablja socialna omrežja. V skladu z nekaterimi poročili (Graham, 2014) vsak dan v povprečju namenimo vsaj 2 uri za uporabo, všečkanje, »tweetanje« in posodabljanje profilov na spletnih platformah. To je približno pol milijona »tweetov« in Snapchat fotografij vsako minuto (Graham, 2014).
Opravljenih je bilo že več raziskav, s katerimi so potrdili, da uporaba spletnih socialnih omrežij negativno vpliva na psiho-socialno počutje posameznika in na medosebno komunikacijo (tako osebno kot tudi spletno). Raziskovalci so napovedali pomembne negativne posledice, ki izhajajo iz uporabe interneta in ostalih spletnih socialnih omrežij.
Mladostniki (stari 18–25 let) dnevno največ časa namenijo medijem in tehnologiji, ki olajšajo družabno interakcijo. Mediji (npr. socialni mediji) so med mladostniki prednostni mediji (Vaterlaus, Patten, Roche, Young, 2014).
Mladi vidijo nove medije in tehnologijo kot običajni del vsakodnevnega življenja. Poročali so, da mladi odrasli dnevno preživijo s tehnologijo in mediji med 11 in 12 ur. Mladostniki do socialnih omrežij in tehnologije čutijo posebno privlačnost, saj jim oboje olajša družabno interakcijo. Poročilo, izdano januarja 2014, kaže, da 89% ljudi, starih 18-29 let, uporablja spletna mesta, ki omogočajo socialno mreženje, 67% ljudi dostopa do teh spletnih mest na svojih mobilnih telefonih. Območje socialnih omrežij se je razširilo na več različnih platform za interakcijo in komunikacijo. Ena izmed najbolj priljubljenih funkcij, ki jih ponujajo te socialne platforme, je izmenjava fotografij. Kar 79% mladostnikov med 18-29 letom svoje fotografije deli na spletu (Duggan, 2013).
Raziskava iz leta 2014 (Vaterlaus, Patten, Roche, Young, 2014) poroča, da je med najbolj obiskanimi socialnimi omrežji Facebook s 84%, medtem ko odrasli poročajo tudi o uporabi Twitterja (53%), Instagrama (37%) in Pinteresta (27%) (Duggan in Smith 2013).
Poleg tega 26% mladostnikov poroča o uporabi mobilne aplikacije Snapchat (Duggan, 2013).
Glede na količino časa, ki jo mladostniki namenijo tehnologiji in različnim platformam socialnih medijev, se zdi, da so socialni mediji in omrežja postali normativni vidik mladega odraslega življenja (Vaterlaus, Patten, Roche, Young, 2014).
22
Socialna omrežja danes igrajo tako pomembno vlogo v našem življenju, da smo pripravljeni žrtvovati svoje mentalno zdravje in dobro počutje. Spodaj si poglejmo nekaj negativnih posledice uporabe socialnih omrežij.
4.1.1. Depresija
Obstaja veliko raziskav, ki so pokazale, da so socialna omrežja dejansko razlog za pojav depresije med mladimi. Raziskovalci so predlagali nov fenomen, poimenovan kar "Facebook depresija", ki je opredeljen kot depresija, ki se razvije, ko mladostniki veliko časa preživijo na spletnih socialnih omrežjih, kot je na primer Facebook, nato pa začnejo kazati klasične simptome depresije (O’Keeffe in Clarke-Pearson, 2011).
Sprejetost in stik z vrstniki uvrščamo med pomembna elementa mladostnega življenja. Zgoraj navedena raziskovalca menita, da je intenzivnost spletnega sveta dejavnik, ki lahko pri nekaterih mladostnikih sproži depresijo. Pred-adolescenti in mladostniki, ki trpijo zaradi
»Facebook depresije«, so ogroženi zaradi socialne izolacije. Dogaja se, da se za nasvet obrnejo k spletnim mestom in različnim blogom za "pomoč", kar je lahko tvegano, saj lahko nekatera od njih vzpodbudijo zlorabo substanc, nevarne spolne prakse in agresivno ali samouničujoče vedenje (O’Keeffe in Clarke-Pearson, 2011).
V raziskavah glede socialnih omrežij se je v zadnjih letih povečevalo zanimanje za uporabo le- teh v javnem zdravju, od opredelitve širjenja simptomov gripe (Sadilek, 2012) do konstruiranja vpogledov bolezni, ki temeljijo na objavah na Twitterju (Paul in Dredze, 2011). Vendar pa so raziskave socialnih medijev za razumevanje vedenjskih zdravstvenih bolezni še vedno v povojih. Kotikalapudi (2012) je analiziral vzorce spletnih aktivnosti študentov, ki bi lahko kazali znake depresije. Podobno je Moreno (2011) pokazal, da bi lahko statusne posodobitve na Facebooku razkrile simptome velikih depresivnih epizod. V kontekstu Twitterja je Park (2012) našel dokaze, da ljudje na socialnih omrežjih celo delijo objave, ki so povezane z njihovo depresijo in zdravljenjem le-te (Microsoft Research, 2013).
4.1.2. Osamljenost
Študija iz leta 2017, objavljena v ameriškem časopisu za preventivno medicino, je v svoji raziskavi zajela 7000 ljudi, starih od 19 do 32 let. Ugotovili so, da tisti, ki namenijo največ časa socialnim omrežjem, dvakrat pogosteje poročajo o socialni izolaciji, kar lahko vključuje
23
pomanjkanje občutka družbene pripadnosti, sodelovanje z drugimi in izpolnjevanje odnosov.
Čas, ki ga ljudje danes namenijo socialnim omrežjem, zamenjajo osebno, »face to face«
interakcijo, kar lahko povzroči, da se ljudje počutijo osamljene in izključene.
Prav tako lahko prevelika izpostavljenost zelo idealiziranim predstavam o življenju vrstnikov povzroči občutek zavisti in izkrivljeno prepričanje, da drugi živijo srečnejše in uspešnejše življenje, kar lahko poveča družbeno izolacijo posameznikov.
Za razlago empirične povezanosti med osamljenostjo in negativnimi izidi spletnih socialnih omrežij so nekateri raziskovalci izboljšali hipoteze povezanosti osamljenosti in spletnih socialnih omrežij in predpostavili, da v primerjavi z ljudmi, ki niso osamljeni, osamljene posebej privlačijo nekatere edinstvene značilnosti spletnih socialnih interakcij, ki v običajnih pogovorih oz. v »face-to-face« interakciji niso na voljo (Caplan, 2007).
McKenna in drugi (2002) so predložili, da osamljeni posamezniki verjetno bolj občutijo in izrazijo svoj resnični jaz s posamezniki preko interneta kot pa s srečanjem v živo. Ti argumenti so skladni z vedno več literature, ki nakazuje, da se interakcije »face-to-face« in virtualne spletne interakcije razlikujejo. Posebej so privlačne za populacijo z medosebnimi težavami.
Spletna socialna interakcija omogoča večjo anonimnost, večji nadzor nad samo-predstavitvijo in manj zaznano družbeno tveganje kot v tradicionalni komunikaciji (»face-to-face«). Zaradi očitnih družbenih koristi spletne socialne interakcije Caplan (2007) trdi, da je povezava med osamljenostjo in negativnimi rezultati uporabe spletnih socialnih omrežij posredovana s prednostjo spletne socialne interakcije. Spletna socialna interakcija je kognitivna individualna razlika, za katero so značilna prepričanja, da je ena varnejša, bolj učinkovita, bolj samozavestna in bolj udobna s spletnimi medosebnimi interakcijami in odnosi kot s tradicionalno interakcijo FtF. V eni izmed študij je Caplan (2005) ugotovil, da so udeleženci kar sami oznanili stopnjo povezanosti spletnih socialnih interakcij in stopnjo osamljenosti ter poročali o obsegu in negativnih rezultatih zaradi uporabe spletnih socialnih omrežij. Tovrstne ugotovitve podpirajo trditev, da osamljene posameznike privlačijo prednosti, ki jih ponuja spletna družbena interakcija, kar pa prinaša problematične posledice. Razumevanje odnosa med osamljenostjo in uporabo spletnih socialnih omrežij je še vedno precej nerazvito in omejeno (Caplan, 2007).
4.1.3. Socialna anksioznost
Alternativa osamljenosti v sklopu spletnih socialnih omrežij je socialna anksioznost, ki je lahko posledica spletne socialne interakcije, ki vodi tudi v negativne izide. Ugotovljeno je, da socialna anksioznost predstavlja teoretično motiviranje dinamičnega povezovanja psihosocialne
24
blaginje s preferenco spletne socialne interakcije in posledično tudi podrobnejši opis kognitivnih procesov, ki jih opisuje kognitivni vedenjski model problematične uporabe interneta. V skoraj vseh družbenih interakcijah so ljudje motivirani, da se vključijo v strateško samopregledovanje in samoupravljanje ter se izogibajo neželenim vtisom. Socialna anksioznost izhaja iz želje, da v drugih ustvarimo pozitiven vtis o sebi, kar povezujemo s pomanjkanjem samozaupanja. Potreba po zmanjšanju anksioznosti motivira družbeno prizadete ljudi, da zmanjšajo svoje možnosti za neželene vtise o drugih (Caplan, 2007). Za zmanjšanje zaznanih družbenih tveganj Leary (1995) trdi, da družbeno zaskrbljeni ljudje omejujejo svoje samopodobitveno vedenje na situacije, ki jih zaznavajo kot "relativno varne" in "predstavljanje samopodob, ki nosijo majhno tveganje, prav tako se želijo izogniti samopodob, ki bi jih lahko ogrožale«. Caplan (2007) je ugotovil, da je bila stopnja samopodobe samopredstavitvenih sposobnosti udeležencev neposreden negativen napovedovalec preferenc za spletno družbeno interakcijo. Preferenca socialne interakcije naj bi postala izjemno priljubljena zaradi zaznavnega povečanja samopodobe in samopredstavitve, skupaj z zaznano grožnjo, ki jo socialno anksiozni ljudje doživljajo pri vključevanju v spletno družbeno interakcijo (Caplan, 2007).
4.1.4. Zasvojenost
Raziskovalci so potrdili, da je lahko prekomerna uporaba novih tehnologij (in zlasti spletnega socialnega mreženja) še posebej zasvojitvena med mladimi. V skladu z biopsihosocialnim okvirom za etiologijo zasvojenosti in sindromom zasvojenosti se trdi, da tisti, ki so zasvojeni s spletnimi socialnimi omrežji, doživljajo simptome, podobne tistim, ki jih doživljajo osebe, ki trpijo zaradi odvisnosti od substanc ali drugih vedenj. Raziskovalci prav tako navajajo, da se je
»tweetanju« včasih težje upreti kot cigaretam ali alkoholu. Ti kazalci odvisnosti so pomembna aplikacija za klinično prakso. Za razliko od drugih zasvojenosti se spletnim socialnim omrežjem ne moremo popolnoma odreči, saj so sestavni del današnje poklicne kulture in prostega časa.
Namen končnega cilja zdravljenja je nadzorovana uporaba interneta in njegovih ustreznih funkcij, zlasti aplikacij za socialno mreženje, ter preprečevanje ponovitev uporabe strategij, razvitih v okviru kognitivno-vedenjskih terapij (Kuss in Griffiths, 2011).
V eni izmed raziskav je bil vzet vzorec univerzitetnih študentov v Avstraliji, kjer je sodelovalo 201 udeležencev (76% ženske, povprečna starost 19 let). Namen je bil oceniti osebnostne dejavnike, obseg zasvojenosti in čas, namenjen spletnim socialnim omrežjem. Omenjene
25
dejavnike so ugotavljali s pomočjo kratke različice NEO vprašalnika (Inventory Self-Esteem), (Kuss in Griffiths, 2011).
Obseg zasvojitvenih nagnjen je vključeval tri elemente, in sicer so merili ugled, izgubo nadzora in umik. Rezultati večkratne regresijske analize so pokazali, da so visoki rezultati ekstravertnosti in nizke samopodobe napovedovali zasvojenost, ki je povezana tudi s časom, preživetim na spletnih socialnih omrežjih. Raziskovalci so predpostavili, da se lahko razmerje med ekstravertiranostjo in zasvojenostjo pojasni z dejstvom, da uporaba različnih spletnih socialnih omrežij izpolnjuje potrebo ekstrovertov po druženju. Ugotovili so pogostost splošne uporabe interneta pri ljudeh z manjšo stopnjo vestnosti, medtem ko so tisti z višjo stopnjo te osebnostne značilnosti manj dovzetni za uporabo spletnih socialnih omrežij (Kuss in Griffiths, 2011).
V eni izmed študij Karaiskos in drugi (2010) poročajo o primeru 24-letne ženske, ki je spletna socialna omrežja uporabljala v takem obsegu, da je njeno vedenje pomembno vplivalo na njeno poklicno in zasebno življenje. Posledično je bila napotena na psihiatrično kliniko. Posledica pretirane uporabe Facebooka je bila izguba službe, saj je ves čas preverjala spletna socialna omrežje, pri tem pa zanemarjala svoje službene obveznosti. Tudi med kliničnim intervjujem je uporabila svoj mobilni telefon za dostop do Facebooka. Poleg prekomerne uporaba, ki je pri različnih ženskah povzročila okvare na različni področjih, je bilo pri 24-letnici opaziti še razvoj anksioznih simptomov, med drugim tudi nespečnost, kar nakazuje na klinično relevantnost zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji. Takšni ekstremni primeri so povzročili, da nekateri raziskovalci konceptualizirajo zasvojenost s spletnimi socialnimi omrežji kot motnjo zasvojenosti z internetnim spektrom (Kuss in Griffiths, 2011).
4.1.5. Motnje spanja
Obstaja veliko dokazov, ki povezujejo motnje spanja z računalnikom in splošno uporabo interneta. Garmy, Nyberg in Jakobsson (2012) navajajo, da je povečana uporaba interneta povezana s krajšim trajanjem spanca, kasnejšim časom odhajanja v posteljo in jutranjim vstajanjem (Garmy in drugi, 2012), daljšimi spalnimi zakasnitvami (Shochat, 2010) ter povečano dnevno utrujenost pri mladostnikih (Garmy in drugi, 2012).
V zvezi s socialnimi mediji je Espinoza (2011) v raziskavo vključil 268 mladostnikov in ugotovil, da jih je 37% poročalo o pomanjkanju spanca zaradi uporabe spletnih socialnih
26
omrežij. Poudarja, da so socialna omrežja relativno nov pojav, ki ga je potrebno temeljito raziskati. Thompson in Lougheed (2012) ugotavljata, da mladi namenijo kar 54% svojega časa uporabi socialnih omrežij. Poudarjata, da sta način in čas uporabe interneta še posebej pomembna za kakovost spanja, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, prihajajoča opozorila na spletnih socialnih omrežjih lahko ponoči motijo spanec, saj ima kar 86% mladostnikov telefonom v spalnici, pogosto kar pod blazino ali v roki (Lenhart, Ling, Campbell, Purcell, 2010).
Četrtina mladostnikov poroča o prekinitvah spanja zaradi dohodnih besedilnih sporočil (Van den Bulck, 2003).
Podobne motnje spanja pa najverjetneje povzročijo tudi opozorila v spletnih omrežjih, kamor so mladostniki prijavljeni. Drugič, konstantna dohodna opozorila ustvarjajo velik pritisk, da morajo biti na voljo 24 ur na dan in prav tako prispeva k strahu pred izgubo »popularnosti« in zaželenosti (Thomee, Dellve, Harenstam in Hagberg, 2010).
Mladi odrasli doživljajo precejšnjo anksioznost, ko je njihov dostop do sporočil omejen in poročajo o občutku stresa in krivde, ko na sporočila ne odgovorijo nemudoma (Skierkowski in Wood, 2012). Možno je, da se mladi ravno zaradi tesnobe in strahu, da bi dobili novo sporočilo, na katerega ne bodo takoj odgovorili, težko sprostijo pred spanjem. Ti edinstveni vidiki uporabe socialnih medijev zagotavljajo nadaljnji razlog, ki so povezani s slabo kakovostjo spanja.
Prekinitve spanja zaradi opozoril in tesnobe pri izpustitvi nove vsebine sta samo dva od mnogih možnih mehanizmov, povezanih z uporabo socialnih medijev in slabim spanjem. Cain in Gradisar (2010) sta opisala številne možne mehanizme za opazovano povezavo med uporabo elektronskih medijev in slabim spancem, vključno z zmanjšano splošno telesno aktivnostjo in izpostavljenostjo digitalnim zaslonom pred spanjem, ki ovirajo proizvodnjo melatonina in zavirajo cirkadianske ritme.
Ljudje so nekoč večere preživljali v temi, zdaj pa smo ves čas obdani z umetno svetlobo – tudi ponoči. Kot že omenjeno, le-ta zavira telesno produkcijo hormona melatonina, modra svetloba, ki jo oddajajo pametni in prenosni zasloni, pa naj bi bili glavni krivci za nemirni spanec.
4.1.6. Zasebnost
Spletna socialna omrežja spodbujajo ljudi, da več stvari o svojem zasebnem življenju delijo na javnih profilih. Ljudje se premalokrat zavedajo, da stvari, ki jih objavljajo, ostanejo na voljo za nedoločen čas. Medtem ko se fotografija na zabavi, ki jo posname prijatelj, v trenutku zdi popolnoma neškodljiva, pa je lahko veliko manj privlačna delodajalcu, ki preverja preteklost
27
določene osebe. Medtem ko večina spletnih mest omogoča uporabnikom, da nadzorujejo, komu so objavljene stvari vidne, pa mnogi na omenjene omejitve pogosto pozabijo, saj jih je včasih težko nadzorovati ali v nastavitvah priti do njih.
Prav tako spletne strani za socialno mreženje, kot sta Facebook in MySpace, vsebujeta neverjetno veliko informacij o svojih uporabnikih. Popolnoma dokončan profil Facebook vsebuje osebne podatke, kot so ime, spol, spolna usmerjenost, rojstni dan, politične in verske poglede, status, izobraževalno, zaposlitveno zgodovino in še bi lahko naštevali. Ko določena oseba javno deli toliko osebnih podatkov, se sprožijo številne skrbi zaradi zasebnosti in možnosti zlorabe omenjenih podatkov (Man Qi in Edgar-Nevill, 2011).
Spletna socialna omrežja so lahko resnična pomanjkljivost za tiste, ki iščejo službo, kakor tudi za tiste, ki delovno mesto že imajo. Šefi oz. nadrejeni lahko danes brez težav poiščejo informacije o potencialnih kandidatih in zaposlenih, zato morajo biti uporabniki z objavami pazljivi. V zadnjem času se pojavljajo skrbi glede zasebnosti, saj Facebook uporablja programsko opremo za prepoznavanje obrazov, ki vaše ime priporoča prijateljem, če naložijo slike, ki vključujejo tudi vas. Facebook ve, kako izgledate, kje živite, kdo so vaši prijatelji in kaj ste včeraj jedli - ker ste vi ali ljudje, ki jih poznate, prosto izmenjevali informacije (Man Qi in Edgar-Nevill, 2011).
"Vse na spletu je zabeleženo v večnostnem obdobju, zato je zelo pomembno, da pazite, kaj počnete in kaj objavljate na internetu," pravi Krishna M. Sadasi (2011). Trdi, da je pomembno, da vsak posameznik poišče varno ravnovesje med izmenjavo posodobitev in fotografij z ljubljenimi osebami, saj je varovanje osebnih podatkov ključnega pomena za zaščito zasebnosti na spletu (Man Qi in Edgar-Nevill, 2011).
4.1.7. Odnosi
Verjetno se je vsakemu od nas že zgodilo, da smo se dobili na pijači s prijateljem, ki je med pogovorom iz žepa potegnil telefon in malo »poscrollav« po Instagramu. Vsak izmed nas je verjetno že večkrat doživel in videl par na zmenku, oba usmerjena v ekran telefona. Zagotovo ste že videli skupino prijateljic, ki se zabava s spletnimi socialnimi omrežji preko telefona, namesto da bi zabavale druga drugo. Vprašamo se, kako socialna omrežja vplivajo na nas in naše odnose.
Celo sama navzočnost telefona lahko močno vpliva na naše interakcije, še posebej, če je pogovor pomemben. Raziskovalci, ki so pisali dnevnik socialnih in osebnih odnosov, so s 34 pari neznanih ljudi izvedli 10-minutni pogovor o zanimivem dogodku, ki se jim je zgodil v
28
zadnjem času. Vsak par je sedel v zasebni kabini, polovica sodelujočih pa je imela na mizi mobilni telefon. Tisti, ki so imeli na vidiku telefon, so bili manj pozitivni glede raziskave, imeli so manj pomenljivih pogovorov, ravno tako so navedli, da se počutijo manj povezani s partnerjem. Njihovi odgovori so se razlikovali od odgovora tistih, ki so imeli namesto telefona na mizi zvezek (Brown, 2018).
Raziskovalci na Univerzi v Guelphu v Kanadi so v letu 2009 anketirali 300 ljudi, starih 17-24 let, in sicer o ljubosumju, ki so ga občutili na Facebooku ob zastavljenemu vprašanju: "Kako verjetno je, da postanete ljubosumni, ko vaš partner doda za prijatelja osebo nasprotnega spola?
" (Muise, 2008).
Ženske so na Facebooku preživljale več časa kot moški in posledično doživljale več ljubosumja.
Raziskovalci so zaključili, da je omenjeni občutek ustvaril Facebook, kar je povečalo zaskrbljenost glede kakovosti njihovega odnosa (Muise, 2008).
4.1.8. Zavist
Lazarus (1991) zatrjuje, da družbena primerjava ne vodi le do vedenjskih odzivov, temveč je povezana s čustvi. '' Zavist '' je bila omenjena kot tipičen primer, ki dokazuje, da omenjeno čustvo samo po sebi kaže, da posameznik želi nekaj, zato bi želel najti ukrep, ki bi mu omogočil, da želeno stvar pridobi. Do zavisti pogosto pride, kadar drugi dosežejo vrhunske dosežke ali pa imajo nekaj, kar je v družbi zaželeno (Parrott in Smith, 1993).
Na podlagi omenjene raziskave Lazarus (1991) v nadaljevanju razloži, kako čustva povzročajo stresne situacije. Prvič, družbene primerjave lahko delujejo kot spodbuda za ustvarjanje čustev, ki se lahko opredelijo kot zlonamerna zavist ali benigna zavist, kar je odvisno od stopnje sovražnosti (Smith in Kim, 2007).
V spletnih socialnih omrežjih je zavist eden od najpogosteje ugotovljenih negativnih čustev (Chou in Edge, 2012). Uporabnik lahko pozitivna čustva priznava le v primeru, ko subjekt predstavlja nekaj, na kar upa, da bo postal v prihodnosti tudi sam (Lockwood in Matthews, 2007). Ugotovljeno pa je bilo, da je v okolju spletnih socialnih omrežij nekoliko drugače, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja vzorca idolov, na primer na Facebooku (Jordan in drugi, 2011). V spletnih socialnih omrežjih lahko skupine, ki jo sestavljajo posamezniki s podobnimi značilnostmi, pogosto spodbujajo občutek zavisti, zaradi česar lahko občutijo, da so bolj privilegirani kot drugi (Chou in Edge, 2012).
29
5. EMPIRIČNI DEL
5.1. Opredelitev problema
Kot že omenjeno v uvodu diplomskega dela, se bom v empiričnem delu posvetila opredelitvi hipotez in predstavitvi raziskovalnega dela. V diplomski nalogi skušam s pomočjo različnih metodoloških pristopov odgovoriti na vprašanje, kako socialna omrežja negativno vplivajo na posameznika in ali nas res delajo nesocialna. Reševanja problema sem se lotila kar z opazovanjem, saj sem v zadnjih letih tudi sama opazila, da so socialni mediji in čas, ki ga preživimo na telefonu in socialnih omrežjih, postala resen problem. Glede na to, da sem zadnja leta veliko časa preživela v tujini, sem ugotovila, da je omenjena tema skupna kar celemu svetu.
V ospredje ne morem postaviti samo Slovenije ali kraja stalnega bivališča. O omenjeni problematiki bi lahko govorila kar na globalni ravni. Tokrat se bom osredotočila na Slovenijo in uporabo socialnih omrežjih pri nas. Poleg opazovanja sem se raziskovanja lotila tudi s pomočjo ankete, v kateri so sodelujoči odgovarjali na kratka vprašanja, vezana na temo spletnih socialnih medijev. Analiza empiričnega dela mi bo pomagala potrditi oz. ovreči hipotezi, ki sem si ju zastavila in mi omogočila globlji vpogled v raziskavo problema.
5.2. Metode raziskovanja
V prvem, teoretičnem, delu svojega diplomskega dela sem uporabljala analitično raziskovalno metodo. S pomočjo primarne in sekundarne strokovne literature sem opredelila ključne pojme, ki so mi pomagali pri raziskovanju in celotnem empiričnem delu raziskave.
Osredotočila se bom na hipotezi in ju s pomočjo omenjenih metodoloških pristopov poskušala potrditi z utemeljitvijo in dokazi.
H1: Socialna omrežja negativno vplivajo na posameznika z več različnih vidikov.
H2: Socialna omrežja nas delajo nesocialne.
Kot prvo raziskovalno metodo empiričnega dela sem uporabila anketni vprašalnik zaprtega tipa, na katerega so sodelujoči odgovarjali s kratkimi, že podanimi odgovori. Anketni vprašalnik vsebuje 16 vprašanj. Reševanje ankete je potekalo preko spleta, in sicer anonimno.
30
V anketi je sodelovalo 100 ljudi, žensk in moških. Na vprašanja je odgovarjalo 70% žensk in 30% moških, največ jih je bilo v starosti od 21 do 35 let. Pri opazovanju pa sem se posvetila tudi mlajši generaciji, ki je najbolj aktivna in vesta pri uporabi družabnih omrežij, mobilnih aplikacij in interneta.
Slika 5.1.: Spol
Slika 5.2: Starost
70%
30%
Spol
ženski moški
6%
87%
4%
Starost
do 20 let 21 do 35 let 41 do 60 let 61 let in več
31
Na prvo vprašanje v anketnem vprašalniku »Ali uporabljaš katero izmed spletnih socialnih omrežij?« so vsi sodelujoči odgovorili z »da«, kar pomeni, da smo nekako v spletna socialna omrežja vključeni vsi - ne glede spol in starost.
23% sodelujočih uporablja samo en socialni profil, 37% ima dva socialna profila, 27% tri in 13% vprašanih ima tri ali več socialnih profilov.
Slika 5.3: Koliko socialnih profilov uporabljaš?
Večina sodelujočih v spletnem vprašalniku spletnim socialnim omrežjem dnevno nameni 1-2 uri (59%). Z 19% sledita odgovora 3-5 ur dnevno in manj kot eno uro; zelo majhno število (4%) pa za spletna omrežja dnevno porabi 5 ali več ur. 36% anketirancev pravi, da na spletu objavlja nekajkrat letno, 34% nekajkrat mesečno, vsaj enkrat tedensko jih na spletnih socialnih omrežjih objavlja 24%. Malo pa je tistih, ki na svojem profilu sploh ne objavljajo (4%) ali objavljajo vsakodnevno (1%).
Več kot polovica (66%) jih je na vprašanje, ali jim je pomembno, koliko »lajkov« ali instagram
»heart-ov« dobi njihova objavljena fotografija, objava ali mnenje, odgovorilo, da se z »lajki«
ne obremenjujejo. Povedali so, da se vseeno počutijo »fajn«, če jih dobijo. Le 11% sodelujočih se počuti bolje in pomembneje glede na število »lajkov«, saj jim le-ti dajo občutek, da jih ljudje podpirajo.
23%
37%
27%
13%
Koliko socialnih profilov uporabljaš?
enega dva tri tri ali več
32
Slika 5.4: Koliko časa na dan nameniš spletnim socialnim omrežjem?
Slika 5.5: Kako pogosto objavljaš na svojem socialnem profilu?
19%
59%
19% 4%
Koliko časa na dan nameniš spletnim socialnim omrežjem?
manj kot 1 uro 19% 1-2 uri 3-5 ur več kot 5 ur
1%
24%
34%
36%
4%
Kako pogosto objavljaš na svojem socialnem profilu?
vsaj enkrat dnevno vsaj enkrat tedensko vsaj enkrat mesečno nekajkrat letno nikoli
33
Slika 5.6: Ali se ti zdi pomembno, koliko »lajkov« ali instagram »heart-ov« dobi tvoja objavljena fotografija, oz. objava, mnenje?
Ko sem v anketi spraševala, kako nujna je za udeležence uporaba telefona, medtem ko se družijo s prijatelji, je bila meja med odgovorom “ne, tega ne počnem, ker se v tistem času posvetim samo tistim, ki so okoli mene” in “da, to se mi dogaja pogosto, telefon moram nujno preveriti nekajkrat v večeru”, zelo tanka. Razlika med odgovoroma je bila le za 1%, kljub temu da sta odgovora zelo različna. Z opazovanjem in samoopazovanjem sem ugotovila, da kljub poudarjanju pomembnosti medosebnih odnosov v družbi še vedno velikokrat pristanemo na mobilnem telefonu; naj gre za preverjanje sporočil, različnih socialnih platform ali klicev.
Opazovala sem mladostnike v različnih državah po svetu, kjer sem delala ali študirala. Moja opažanja so bila podobna. V družbah je mobilni telefon, fotografiranje in objavljanje na Instagramu ali Facebooku postala stalnica; socialna omrežja so postala del nas, čeprav si tega včasih ne priznamo. Nikamor ne gremo brez mobilnega telefona, ves čas preverjamo, kaj počnejo drugi – bodisi preko Instagama, Facebooka ali Twiterja. Med seboj se primerjamo, tudi če tega ne želimo; preko video vsebin, fotografij neprestano spremljamo “popolno” življenje drugih.
Če se vrnem na uporabo socialnih omrežij v družbi, sem s pomočjo ankete in opazovanja ugotovila, da uporaba mobilnikov v družbi narašča, verbalna komunikacija pa upada.
Omenjeno dejstvo je najbolj značilno za mladostnike, ki jim je bil mobilni telefon skoraj že
1%
11%
66%
21%
Ali se ti zdi pomembno, koliko »lajkov« ali instagram
»heart-ov« dobi tvoja objavljena fotografija, oz. objava, mnenje?
zelo pomembno mi je, da dobim čim več »lajkov«
čim več »lajkov« dobim, bolje se počutim, saj imam občutek da me ljudje podpirajo tako, tako; če dobim veliko »lajkov«, mi je fajn, a se ne obremenjujem, če jih ne dobim vseeno mi je
34
položen v zibko. Mladi vse pogosteje komunicirajo preko klepetalnikov na socialnih omrežjih, življenja drugih pa vidijo skozi “popolno” sliko.
Slika 5.7: Ali v družbi oz. ko si s prijatelji, sežeš po telefonu, da preveriš dogajanja na socialnih omrežjih (aplikacijah na telefonu)?
Z naslednjim vprašanjem sem želela preveriti reakcijo ljudi na »popolno« življenje drugih.
Sicer je kar 60% udeležencev v anketi odgovorilo, da ob privlačni sliki prijatelja na počitnicah ne občutijo ljubosumja, da so zanj veseli, ker uživa in se ima lepo. Le 1% udeležencev je odgovorilo s popolnoma nasprotnim odgovorom, da postanejo ljubosumni in mu zavidajo; kar 33% pa jih je priznalo, da so za prijatelje veseli, a se vseeno počutijo, da je življenje prijateljev zanimivejše od njihovega.
0%
50% 49%
1%
Ali v družbi oz. ko si s prijatelji, sežeš po telefonu, da preveriš dogajanja na socialnih omrežjih (aplikacijah
na telefonu)?
da, skoraj ves čas preživim na telefonu na socialnih omrežjih; brez tega ne gre
da, to se mi dogaja pogostokrat; telefon moram nujno preveriti nekajkrat v enem večeru ne, tega ne počnem, ker se v tistem času posvetim samo tistim, ki so okoli mene telefona na takšna srečanja ne nosim s sabo
35
Slika 5.8.: Ko na Facebooku vidiš zares lepo in privlačno sliko svoje/ga prijatelja/ice na počitnicah, kako se počutiš?
Večina sodelujočih v anketi (71%) ne podpira, da starši svojim otrokom ponujajo iPade in tehnološke »igrače«, da jih pomirijo. Kljub temu se 19% vprašanih to dejanje zdi v redu, če jih ne morejo zamotiti z ničimer drugim; 10% pa jih meni, da ponujanje iPada majhnim otrokom ni nič napačnega. Kljub temu da dandanes mnoge raziskave potrjujejo negativen vpliv tehnologije na možgane otrok, se zdi, da je včasih staršem lastni mir pomembnejši od razvoja lastnih otrok. Tudi sama sem z opazovanjem na žalost ugotovila, da starši strategijo igric na telefonu oz. iPadu čedalje pogosteje uporabljajo kot tehnološko igračo za pomiritev otrok.
60%
33%
1% 6%
Ko na Facebooku vidiš zares lepo in privlačno sliko svoje/ga prijatelja/ice na počitnicah, kako se počutiš?
vesel/a sem, da uživa in se ima lepo
vesel/a sem zanj/o, a se počutim, kot da je njeno/njegovo življenje bolj zanimivo od mojega postanem ljubosumen/na in mu zavidam
moje razpoloženje pade in počutim se, kot da se vsi okoli mene zabavajo, moje življenje pa je neizmerno dolgočasno
