PROBLEMSKA VPRAŠANJA OSEBNEGA STEČAJA Magistrsko diplomsko delo

(1)

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

PROBLEMSKA VPRAŠANJA OSEBNEGA STEČAJA

Magistrsko diplomsko delo

Avtorica: Aleksandra Šokčević

Mentorica: izr. prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav.

Ljubljana, december 2021

(2)

Naslov: Problemska vprašanja osebnega stečaja Avtorica: Aleksandra Šokčević

Mentorica: izr. prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav.

POVZETEK

Postopek osebnega stečaja je bil v slovenski pravni prostor vnesen leta 2008 z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnim prenehanjem. Prvotni namen osebnega stečaja je, tako kot tudi v postopku stečaja nad pravno osebo, hkratno in sorazmerno poplačilo upnikovih navadnih terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika. Poleg tega pa se lahko znotraj postopka osebnega stečaja izvede tudi postopek odpusta obveznosti, ki poštenemu in vestnemu dolžniku omogoči, da se mu pod vnaprej predpisanimi pogoji odpusti tisti del obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz svojega premoženja. Pri postopku osebnega stečaja gre torej za iskanje ravnovesja med interesi upnikov po čim večjem poplačilu njihovih terjatev in interesi dolžnika, da se mu po koncu postopka osebnega stečaja omogoči nov začetek.

Magistrsko diplomsko delo uvodoma obravnava postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti. V nadaljevanju se magistrsko diplomsko delo osredotoča na nekaj problemskih vprašanj osebnega stečaja, med drugimi tudi ali se postopek osebnega stečaja v primeru smrti dolžnika nadaljuje kot stečaj zapuščine, pa tudi na vprašanje skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja. Namen magistrskega diplomskega dela je preko podrobne analize nekaterih problemskih vprašanj, pri katerih še ne moremo govoriti o ustaljeni sodni praksi, skušati na ta vprašanja poiskati odgovore.

Ključne besede: postopek osebnega stečaja, odpust obveznosti, smrt stečajnega dolžnika, skupno premoženje zakoncev, zloraba odpusta obveznosti, zastopanje upravitelja

(3)

Title: Problematic issues of personal bankruptcy Author: Aleksandra Šokčević

Mentor: izr. prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav.

ABSTRACT

Personal bankruptcy proceedings were introduced into the Slovenian legal system by the Financial Operations, Insolvency Proceedings, and Compulsory Dissolution Act in 2008. The original purpose of personal bankruptcy is, as in bankruptcy proceedings against a legal person, simultaneous and proportional repayment of the creditor's ordinary claims from assets of the debtor in bankruptcy. In addition, within the framework of personal bankruptcy proceedings, procedure for remission of liabilities may be executed, which enables an honest and conscious debtor in bankruptcy to be provided for the termination of liabilities, under pre-prescribed conditions, in part in which the debtor in bankruptcy is not capable of fulfilling from the assets. Personal bankruptcy proceedings are therefore a search for balance between the interests of creditors after the maximum repayment of their claims and the interests of the debtor, so that after the end of personal bankruptcy proceedings the debtor in bankruptcy is allowed a new beginning.

The master's thesis initially addresses personal bankruptcy proceedings and procedure for remission of liabilities. In the following, the master's thesis focuses on some problematic issues of personal bankruptcy, including whether personal bankruptcy proceedings in the event of the debtor's death continue as the legacy bankruptcy proceedings, as well as the issue of joint property of spouses in personal bankruptcy proceedings. The purpose of the master's thesis is to try to find answers for the issues in which we cannot yet talk about established case law.

Key words: personal bankruptcy proceedings, remission of liabilities, death of debtor in bankruptcy, joint property of spouses, misuse of remission of liabilities, representation of receiver

(4)

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ... 6

2. POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA ... 7

2.1. INSOLVENTNOST ... 7

2.1.1. TRAJNEJŠA NELIKVIDNOST ... 7

2.1.2. DOLGOROČNA PLAČILNA NESPOSOBNOST ... 8

2.2. TEMELJNA PRAVILA POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA ... 8

2.2.1. DELITEV POSTOPKA ... 8

2.2.2. PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA ... 9

2.3. PREDHODNI POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA ... 9

2.3.1. VLOŽITEV PREDLOGA S STRANI DOLŽNIKA ... 11

2.3.2. VLOŽITEV PREDLOGA S STRANI UPNIKA ... 13

2.3.3. UGOTOVITEV STANJA DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA ... 14

2.4. GLAVNI POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA ... 15

2.4.1. POSLEDICE ZAČETKA GLAVNEGA POSTOPKA ... 15

2.4.1.1. Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika ... 15

2.4.1.2. Pravne posledice za podjetnika ali zasebnika ... 16

2.4.1.3. Fiduciarni denarni račun upravitelja ... 17

2.4.1.4. Vpliv postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek... 17

2.4.1.5. Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek ... 17

2.4.1.6. Dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju ... 17

2.4.1.7. Stranke glavnega postopka osebnega stečaja ... 18

2.5. STEČAJNA IN RAZDELITVENA MASA ... 18

2.5.1. STEČAJNA MASA ... 18

2.5.1.1. Predmeti izvzeti iz stečajne mase ... 20

2.5.1.2. Prejemki izvzeti iz stečajne mase ... 21

2.5.1.3. Predmeti izvzeti iz stečajne mase v primerih, ko ima dolžnik položaj podjetnika ali zasebnika 22 2.5.2. RAZDELITVENA MASA ... 22

2.6. PRIJAVA, PREIZKUS IN UVELJAVITEV TERJATEV V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA ... 23

2.6.1. PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV ... 24

2.6.2. TERJATVE IZ NASLOVA PREŽIVNINE ... 25

2.7. POSLOVANJE STEČAJNEGA DOLŽNIKA KOT PODJETNIKA ALI ZASEBNIKA ... 25

2.8. UNOVČENJE PREMOŽENJA STEČAJNEGA DOLŽNIKA ... 27

2.8.1. IZTERJAVA STALNIH PREJEMKOV ... 28

(5)

2.8.2. ZASEG DOBROIMETJA NA DENARNIH RAČUNIH ... 29

2.8.3. PRODAJA PREMOŽENJA ... 30

2.8.4. PREMOŽENJE, KI GA NI MOGOČE UNOVČITI ... 31

2.9. IZPODBOJNOST ... 32

2.9.1. OBDOBJE IZPODBOJNOSTI ... 32

2.9.2. OBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI POGOJ ... 33

2.9.2.1. Objektivni pogoj ... 33

2.9.2.2. Subjektivni pogoj in izjema od subjektivnega pogoja ... 33

2.9.2.3. Odkrivanje izpodbojnih dejanj ... 34

2.10. KONČANJE POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA ... 34

3. ODPUST OBVEZNOSTI ... 36

3.1. ZAČETEK POSTOPKA ... 36

3.2. UGOVOR PROTI ODPUSTU OBVEZNOSTI ... 38

3.3. SKLEP O ODPUSTU OBVEZNOSTI ... 38

3.4. OVIRE ZA ODPUST OBVEZNOSTI ... 39

3.4.1. PRAVNOMOČNA OBSODBA ZA KAZNIVO DEJANJE ... 40

3.4.2. PREDHODNA PRAVNOMOČNA ODLOČITEV O ODPUSTU OBVEZNOSTI ... 41

3.4.3. ZLORABA PRAVICE DO ODPUSTA OBVEZNOSTI ... 42

3.5. PRAVNI UČINKI ODPUSTA OBVEZNOSTI ... 43

3.6. IZPODBIJANJE ODPUSTA OBVEZNOSTI ... 44

4. PROBLEMSKA VPRAŠANJA OSEBNEGA STEČAJA ... 45

4.1. ALI SE OSEBNI STEČAJ V PRIMERU SMRTI DOLŽNIKA NADALJUJE KOT STEČAJ ZAPUŠČINE? 45 4.2. SKUPNO PREMOŽENJE ZAKONCEV V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA ... 48

4.3. OBSTOJ OVIR ZA UGOVOR PROTI ODPUSTU OBVEZNOSTI ... 54

4.4. UDELEŽBA UPRAVITELJA NA NAROKU ZA OBRAVNAVO UGOVORA PROTI ODPUSTU OBVEZNOSTI ... 58

5. SKLEP ... 60

6. VIRI IN LITERATURA ... 62

6.1. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE ... 62

6.2. ZNANSTVENI ČLANKI ... 62

6.3. INTERNETNI VIRI ... 63

6.4. PRAVNI VIRI ... 63

6.5. SODNA PRAKSA ... 64

(6)

6

1. UVOD

Leta 2008 je v veljavo stopil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju¹ (v nadaljevanju: ZFPPIPP) in je v slovenski pravni red vnesel postopek osebnega stečaja, ki je bil od uveljavitve pa vse do danes večkrat spremenjen. Namen instituta je enak namenu stečajnega postopka nad pravno osebo, in sicer poplačilo upnikovih navadnih terjatev iz premoženja stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Temeljna razlika med postopkom stečaja nad pravno osebo in postopkom osebnega stečaja je, da fizična oseba po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, zato ne prenehajo tudi terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki v postopku osebnega stečaja niso bile poplačane, razen če je bil v postopku osebnega stečaja začet tudi postopek odpusta obveznosti.

Ravno zaradi te razlike uporaba nekaterih pravil, ki veljajo v stečajnem postopku nad pravno osebo, za postopek osebnega stečaja ni primerna in se zato v postopku osebnega stečaja uporabljajo drugačna pravila.²

Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko, če se dolžnik za to odloči, vodi tudi postopek odpusta obveznosti. Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, katerega namen je vestnemu in poštenemu dolžniku omogočiti odpust njegovih obveznosti pod vnaprej predpisanimi pogoji in brez soglasja upnikov.³ Tako je torej cilj postopka osebnega stečaja, poleg poplačila terjatev upnikov, prav tako omogočiti dolžniku nov začetek in ponovno vključitev v družbeno okolje.

Ker je v času od uveljavitve postopka osebnega stečaja večkrat prišlo do spreminjanja zakonskih rešitev, ki jih osebni stečaj ponuja, se posamezni pravni instituti v praksi niso mogli ustaliti. K njihovi ustalitvi bi morala prispevati predvsem sodna praksa, ki velikokrat ni uspela slediti zakonskim spremembam in se zato posledično ni ustalila.⁴ Tako se v postopku osebnega stečaja srečamo z različnimi problematikami, ki zadevajo dolžnike, upnike in stečajne dolžnike.

Cilj magistrskega diplomskega dela je podrobno analizirati postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti ter kritično predstaviti nekaj problemskih vprašanj, s katerimi se srečujejo vsi akterji postopka. Prav tako je cilj magistrskega diplomskega dela ugotoviti, ali z obstoječo zakonodajo in sodno prakso, ki še ni ustaljena, lahko najdemo odgovore na ta vprašanja.

V prvem delu magistrskega diplomskega dela bo najprej podrobneje obravnavan postopek osebnega stečaja, torej vse od pogojev za začetek in potek postopka, kaj spada v stečajno maso, kako poteka razdelitev pa tudi kako je z izpodbojnostjo. Analiziran bo tudi postopek odpusta obveznosti, predlog za začetek predmetnega postopka, ugovor proti postopku odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti. Že v prvem delu, torej v poglavjih, kjer sta obravnavana tako postopek osebnega stečaja kot tudi postopek odpusta obveznosti, bodo obravnavana določena odprta problemska vprašanja, s katerimi se je ukvarjala predvsem sodna praksa in rešitve, ki jih je ta ponudila. V drugem delu pa bodo analizirani štirje bolj aktualni problemski sklopi postopka osebnega stečaja. Nekatere problematike se

1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl.

US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US).

2Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2017, str. 777, 778.

3 J. Cepec, Odpust obveznosti v osebnem stečaju, 2016, str. 650.

4 F. Seljak, Problematika sodne prakse o osebnem stečaju, 2019, str. 153.

(7)

7 torej pojavljajo že vse od začetka uveljavitve postopka v slovenski pravni red, spet druge pa so se pojavile zaradi večkratnega noveliranja ZFPPIPP. Za izbrane problematike bodo upoštevani pogledi nekaterih teoretikov in rešitve, ki jih ti ponujajo. Prav tako bodo z analizo sodne prakse, če za dotično problemsko vprašanje ta obstoji, nakazane mogoče rešitve.

2. POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA

Postopek osebnega stečaja se lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, pri čemer je sodišče v Republiki Sloveniji pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja zoper naslednje osebe:

1. proti fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,

2. proti potrošniku,⁵ ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in

3. proti podjetniku⁶ ali zasebniku,⁷ ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.⁸

2.1. INSOLVENTNOST

Predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se postopek osebnega stečaja sploh začne, je položaj insolventnosti. V 14. členu ZFPPIPP je določeno, da mora biti za položaj insolventnosti izpolnjen eden od alternativnih pogojev, in sicer trajnejša nelikvidnost dolžnika ali pa dolgoročna plačilna nesposobnost dolžnika.⁹ Nad dolžnikom, ki izpolnjuje enega od pogojev in je torej insolventen, se lahko nato začne postopek zaradi insolventnosti. Takrat torej govorimo o tem, da je dolžnik postal insolventni.¹⁰

2.1.1.TRAJNEJŠA NELIKVIDNOST

V splošnem trajnejša nelikvidnost pomeni, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so v tem obdobju zapadle, kar vodi v insolventnost.¹¹

Pri dolžniku potrošniku sta določeni dve izpodbojni domnevi, ki se razlikujeta glede zaposlitvenega statusa dolžnika. Če je dolžnik zaposlen, torej prejema plačo, nadomestilo ali druge redne prejemke, in jih prejema v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, se šteje, da je trajneje nelikviden; če za več

5 V osmem odstavku 7. člena ZFPPIPP je potrošnik definiran kot fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik.

6 Podjetnik je v šestem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) definiran kot fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

7 V sedmem odstavku 7. člena ZFPPIPP je zasebnik definiran kot zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.

8 381. člen ZFPPIPP.

11 1. točka prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

(8)

8 kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti, ki v skupnem znesku presega trikratnik zneska rednih prejemkov. Druga izpodbojna domneva pa določa, da se za dolžnika, ki ni zaposlen in tudi ne prejema nobenih rednih prejemkov, pri čemer za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo svojih obveznosti, ki presegajo 1.000 evrov, šteje, da je trajneje nelikviden in zato insolventen. V obeh primerih gre za izpodbojni domnevi, kar pomeni, da se lahko dokaže drugače.¹²

Pri dolžniku, podjetniku ali zasebniku velja enako kot za pravno osebo; če ne dokaže drugače, se šteje, da je trajneje nelikviden, če je izpolnjen eden od treh alternativnih pogojev:

1. dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto, pred zapadlostjo teh obveznosti, ali

2. sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali

3. če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.¹³

Zgoraj opisane domneve so izpodbojne.¹⁴ Novela ZFPPIPP-A¹⁵ pa je uvedla še neizpodbojno domnevo, da sta podjetnik ali zasebnik postala trajneje nelikvidna in s tem insolventna, če za več kot dva meseca zamujata s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih morata obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, takšno stanje pa mora trajati na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja.¹⁶

2.1.2. DOLGOROČNA PLAČILNA NESPOSOBNOST

Tudi pri dolgoročni plačilni nesposobnosti gre za izpodbojno domnevo, kar pomeni, da če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti in je torej prezadolžen. V tem primeru govorimo o skrajni obliki dolgoročne plačilne nesposobnosti.¹⁷

2.2. TEMELJNA PRAVILA POSTOPKA OSEBNEGA STEČAJA 2.2.1. DELITEV POSTOPKA

Postopek osebnega stečaja se tako kot tudi drugi postopki zaradi insolventnosti deli na dve zaporedni fazi, in sicer na predhodni in glavni postopek osebnega stečaja.¹⁸ Predhodni postopek se začne z

12 3. točka drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

14 Prav tam.

15 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A (Uradni list RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009).

16 Četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP.

17 1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

(9)

9 vložitvijo predloga za začetek postopka, pri katerem sodišče odloča o pogojih za začetek postopka osebnega stečaja. Sledi glavni postopek, ki se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka osebnega stečaja, znotraj glavnega postopka pa se opravijo tudi dejanja za unovčenje stečajne mase in poplačilo terjatev upnikom.¹⁹

2.2.2. PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA

Za odločanje v vseh postopkih zaradi insolventnosti je stvarno pristojno okrožno sodišče. Krajevna pristojnost se določi glede na položaj insolventnega dolžnika.²⁰

Če se postopek osebnega stečaja vodi nad potrošnikom ali zasebnikom, ki ima prebivališče v Republiki Sloveniji, se krajevna pristojnost določi po kraju njegovega stalnega oziroma začasnega prebivališča. V primeru, da dolžnik (potrošnik ali zasebnik), v Republiki Sloveniji nima prebivališča, pa se krajevna pristojnost določi po sedežu izplačevalca rednih dolžnikovih prejemkov oziroma po območju, na katerem je njegovo premoženje.²¹

V četrtem odstavku 52. člena ZFPPIPP je določeno, da o vseh zadevah na drugi stopnji odloča Višje sodišču v Ljubljani (v nadaljevanju: VSL).²² V postopkih zaradi insolventnosti ni izrednih pravnih sredstev in je tako smotrno, da o vseh zadevah na drugi stopnji odloča samo eno sodišče, kar vodi tudi v poenotenje sodne prakse.²³ V vseh postopkih zaradi insolventnosti sodi sodnik posameznik.²⁴

2.3. PREDHODNI POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA

Kot že omenjeno, se predhodni postopek osebnega stečaja začne z vložitvijo predloga za začetek postopka, z drugimi besedami govorimo o uvedbi postopka osebnega stečaja, kjer sodišče odloča o pogojih za začetek postopka.²⁵

Aktivno procesno legitimacijo (torej upravičenje) za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja imajo:

- dolžnik,

- upnik, ki verjetno izkaže:

1. svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in 2. okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca,

- Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:

1. terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in 2. okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca.²⁶

19 N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2017, str. 239.

20 Prvi odstavek 52. člena ZFPPIPP.

21 Drugi odstavek 52. člena ZFPPIPP.

22 Generalna delegacija krajevne pristojnosti je na Višjem sodišču v Ljubljani.

(10)

10 Predlog za začetek postopka osebnega stečaja mora vsebovati:

1. identifikacijske podatke o dolžniku,

2. opis dejstev in okoliščin ter dokaze o dejstvih, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen in 3. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja.²⁷

Predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je potrebno priložiti tudi morebitne listinske dokaze (glej razdelka 2.3.1 in 2.3.2) in dokazilo o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.²⁸

Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je enak vsoti zneska pavšalnega nadomestila za objave, najnižjega zneska nadomestila upravitelja in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka. Namenjen je kritju stroškov, ki bodo nastali tudi če se izkaže, da je stečajna masa neznatne vrednosti in se bo postopek osebnega stečaja končal brez razdelitve upnikom.²⁹

ZFPPIPP do novele ZFPPIPP-F³⁰ ni določal posebnih pravil o oprostitvi obveznosti založitve predujma, če predlagatelj zaradi slabega finančnega položaja ni imel sredstev za založitev predujma. Obstajala je le možnost oprostitve te obveznosti v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), saj se po 2. točki petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči³¹ (v nadaljevanju: ZBPP) BPP lahko dodeli tudi v obliki oprostitve predujma v postopku. Ta postopek je moral prosilec opraviti pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj je moral v primeru dodelitve BPP predlogu namesto dokaza o plačilu predujma, priložiti odločbo o dodelitvi BPP.³² Problematika dodelitve BPP v obliki oprostitve predujma v postopku osebnega stečaja je bila v ospredju predvsem leta 2012, saj so takrat organi za BPP množično izdajali odločbe, s katerimi so bile zavrnjene prošnje posameznikov za dodelitev BPP v obliki oprostitve predujma v postopku osebnega stečaja.

Organi za BPP so prošnje zavračali z obrazložitvijo, da ni razumno, da se dodeli BPP za oprostitev plačila predujma, če dolžnik ne razpolaga z vsaj nekaj premoženja, ki predstavlja stečajno maso, saj tako ni uresničen namen osebnega stečaja.³³Takšno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče, ki je v vrsti odločitev zavrnilo tožbe posameznikov, ki jim je bila prošnja za dodelitve BPP zavrnjena.³⁴ Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče RS) je v sodbi z opravilno številko X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013 ugodilo reviziji in spremenilo obstoječo sodno prakso, z obrazložitvijo, da so organi za BPP prekoračili svojo pristojnost, saj so prekoračili pravni standard očitne nerazumnosti zadeve. Vrhovno sodišče RS je zapisalo: »Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se

30 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F (Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013).

31 Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl.

US in 19/15).

33 P. Feguš, Brezplačna pravna pomoč v postopku osebnega stečaja, 2013, URL: https://fegus.si/studije-in- razmisljanja/brezplacna-pravna-pomoc-v-postopku-osebnega-stecaja.

34 Sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 21/2012 z dne 24. 1. 2012, I U 1618/2012 z dne 15. 11. 2012, I U 1329/2012 z dne 25. 9. 2012.

(11)

11 zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti. Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče, pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja.«³⁵

Ureditev zagotavljanja predujma preko instrumentarija BPP se je izkazala za nesmotrno, saj je moralo sodišče odločati o tem, ali je dolžnik postal insolventen tako v postopku odločanja o dodelitvi BPP kot tudi v postopku odločanja o začetku postopka osebnega stečaja. Tako je z novelo ZFPPIPP-F prišlo do oprostitve plačila predujma za dolžnika, ki predlaga začetek postopka osebnega stečaja.³⁶ V tem primeru se sredstva v višini začetnih stroškov postopka založijo v breme proračuna, ki jih upravitelj vrne takoj, ko unovči stečajno maso v višini tega zneska.³⁷

Če se stečajni postopek začne na predlog upnika, se iz predujma pokrijejo stroški našteti v prvem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Upnik ima nato pravico do povrnitve založenega predujma, če znesek unovčene stečajne mase presega znesek založenega predujma. Upravitelj mora, takoj po unovčenju stečajne mase v višini zneska založenega predujma, upniku predujem vrniti.³⁸

2.3.1. VLOŽITEV PREDLOGA S STRANI DOLŽNIKA

Dolžnik lahko pisno vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču. Poleg že zgoraj omenjenih sestavin, ki jih mora predlog vsebovati, mora dolžnik svojemu predlogu priložiti tudi poročilo o stanju svojega premoženja. To poročilo mora vsebovati:

1. če je dolžnik potrošnik, popis vsega njegovega premoženja, če pa je dolžnik podjetnik ali zasebnik pa prav tako popis vsega premoženja, pri čemer mora biti premoženje, ki se izkazuje v poslovnih knjigah, ločeno navedeno,

2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih (podatki o številki in izvajalcu plačilnega prometa za vsak transakcijski račun),

3. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih,

4. izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katerega ve, in vsi transakcijski računi.³⁹

Dolžnikov podpis na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti overjen.⁴⁰ Za upnika to poročilo predstavlja vodilo kaj lahko od postopka pričakuje, v smislu poplačila terjatev. Hkrati je prav tako podlaga za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti v primeru, da se izkaže, da so navedeni podatki neresnični ali pomanjkljivi.⁴¹

35 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013.

36 N. Plavšak, Novosti ureditve stečajnega postopka v noveli ZFPPIPP-F, 2014, str. 10.

38 Prav tam.

41 M. Lajevec, Zaseg dobroimetja na denarnih računih v postopku osebnega stečaja, 2021, str. 76.

(12)

12 Z novelo ZFPPIPP-A je bil dodan 383.a člen ZFPPIPP, ki omogoča, da lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču. Sodišče dolžnika na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja. Hkrati s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja sodišče sprejme tudi poročilo o stanju dolžnikovega premoženja in pa morebitni predlog za odpust obveznosti.⁴² V tem primeru podpisa dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja ni potrebno overiti, saj poročilo poda na naroku.⁴³

ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja dolžnika v postopku osebnega stečaja. Skladno s tretjim odstavkom 383.a čelna ZFPPIPP je v postopku osebnega stečaja mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, a le če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.⁴⁴

Pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja se domneva, da je dolžnik insolventen, če sam predlaga začetek postopka osebnega stečaja, ne uporablja.⁴⁵ Kot omenjeno, mora dolžnikov predlog vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin ter dokaze o dejstvih, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen. V postopku osebnega stečaja sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in na podlagi te presoje potem odloči o začetku postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišču ni potrebno razpisati naroka in izvajati dokazov, da bi ugotovilo dolžnikov položaj, ampak slednje presodi na podlagi podatkov, ki jih dolžnik razkrije v poročilu o stanju svojega premoženja.⁴⁶ Vendar pa iz praks sodišč izhaja, da večinoma dolžniki predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ne priložijo poročila o stanju svojega premoženja, na katerem je podpis notarsko overjen, in zato sodišče razpiše narok, na katerem dolžnik potem predloži poročilo o stanju premoženja ali pa prizna svoj podpis na poročilu.⁴⁷

Dolžnik mora, kot predlagatelj postopka osebnega stečaja izkazati tudi pravni interes, ki se šteje za izkazanega, če se s postopkom osebnega stečaja zasleduje eden od namenov postopka osebnega stečaja. Osnovni namen osebnega stečaja je poplačilo navadnih terjatev upnikov do dolžnika hkrati in v enakih deležih,⁴⁸ drugi namen pa, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku odpusti obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem ne bodo poplačane.⁴⁹ Osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči, če dolžnik nima premoženja in je brezposeln oziroma prejema dohodke, a le v višini, ki ne spadajo v stečajno maso, saj v takšnem primeru ne more priti do poplačila upnikov niti v najmanjšem delu, stroški postopka pa bodo nastajali in ne bodo poplačani.⁵⁰ Kljub temu pa sodišče ne sme zavreči predloga za začetek postopka osebnega stečaja že na podlagi dejstva, da je stečajna masa prazna, saj lahko dolžnik zasleduje odpust obveznosti.

Vendar pa tudi tega ni mogoče doseči, če obstajajo ovire za odpust obveznosti. O ne dosegi izpolnitve

43 Peti odstavek 384. člena ZFPPIPP.

44 Sodba Upravnega sodišča RS III U 84/2018-6 z dne 24. 5. 2018.

45 1. točka drugega odstavka 383. člena v povezavi s prvim odstavkom 234. člena ZFPPIPP.

46 N. Plavšak, Osebni stečaj, 2012, str. 149, 150.

47 Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2017, str. 779.

48 Prvi odstavek 382.člena ZFPPIPP.

50 M. Levstek, Aktualna problematika s področja insolvenčnih zadev, 2014, str. 191.

(13)

13 pravnega interesa se je izreklo tudi VSL, ki je v sklepu Cst 781/2015 z dne 5. 1. 2016 zapisalo sledeče:

»Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati«.⁵¹

V primeru, da sodišče ugodi predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in sklep postane pravnomočen, dolžnik nima možnosti, da bi si premislil in odstopil od postopka osebnega stečaja, saj namen postopka ni korist stečajnega dolžnika, temveč poplačilo upnikov. VSL je v zadevi Cst 718/2015 z dne 8. 12.2015 zapisalo sledeče: »Predlog je dolžnica podala sama, zato sedaj ne more kriviti sodišča prve stopnje, zakaj je njenemu predlogu ugodilo. Odločitve vsakogar v življenju imajo posledice, ki jih pogosto ni mogoče odpraviti zgolj z izjavo. Res se je postopek osebnega stečaja začel na njen predlog, vendar pa se sedaj nikakor ne vodi v njeno korist, temveč v korist upnikov, zato je neutemeljeno zatrjevanje, da naj bi jo sodišče "potunkalo". Pred vložitvijo kakršne koli zahteve za sodno varstvo (tako zahtevo predstavlja tudi predlog za začetek postopka osebnega stečaja) je treba razmisliti o vseh posledicah takega predloga, to pa je bila odgovornost dolžnice kot odrasle poslovno sposobne osebe.

Postopek osebnega stečaja ima tudi stroškovno posledico in posledica je tudi izterjava stalnih prejemkov ter zaseg denarnega dobroimetja na računih stečajnega dolžnika, eno od pomembnih pravil, ki veljajo v vsakem stečajnem postopku, je tudi dolžnost enakomernega in hkratnega plačila vseh upnikov, ki so do dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), kar bi dolžnica tudi vedela, če bi se o vsem pozanimala na primeren način.«⁵²

2.3.2.VLOŽITEV PREDLOGA S STRANI UPNIKA

Upnik mora za uspešno vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja izkazati aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga⁵³ in dokazati, da je dolžnik postal insolventen. Predlog lahko vložijo vsi upniki, ne le navadni upniki, saj je osnovni namen postopka osebnega stečaja, da se uresničijo interesi vseh upnikov, torej da se njihove terjatve poplačajo hkrati in v enakih deležih, kot od drugih upnikov v enakem položaju. VSL je v sklepu Cst 359/2016 z dne 7. 6. 2016 poudarilo, da imajo upniki ustavno pravno varstvo premoženja (zasebna lastnina), torej pravico do poplačila svojih terjatev, zaradi česar ni mogoče omejiti njihove pravice do sodnega varstva na način, da upniki, katerih terjatve so zavarovane, ne bi smeli predlagati postopka osebnega stečaja in bi se morali vedno poslužiti izvršilnega postopka, četudi bi se ta izkazal za neuspešnega in neučinkovitega. Presoditi je potrebno, kateri postopek je učinkovitejši, torej v katerem lahko upnik doseže poplačilo svojih terjatev.⁵⁴ Upnikov predlog mora vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve za več kot dva meseca.⁵⁵ Predlogu je potrebno priložiti tudi morebitne listinske dokaze, iz katerih izhaja, da terjatev obstoji in da je prišlo do zamude z njenim

51 VSL sklep Cst 781/2015 z dne 5. 1. 2016.

53 V 3. točki 231. člena ZFPPIPP je določeno, da mora upnik verjetno izkazati, da ima terjatev zoper dolžnika in obstoj okoliščine, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve za več kot dva meseca.

(14)

14 plačilom.⁵⁶ ZFPPIPP pa upniku ne nalaga, da bi moral svoj pravni interes za postopek osebnega stečaja posebej izkazovati.⁵⁷

Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročiti upnikov predlog in ga opozoriti na pravne posledice, in sicer da bo začela veljati domneva insolventnosti, če dolžnik v 15 dneh⁵⁸ po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja ne bo ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.⁵⁹

Dolžnik ima glede upnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja dve možnosti:

1. Dolžnik izjavi, da soglaša s predlogom ali pa v roku 15 dni po vročitvi predloga ne izjavi ničesar.

V takem primeru se domneva, da je dolžnik postal insolventen in sodišče izda sklep o začetku postopka osebnega stečaja zunaj naroka in ne izvaja dokazov o tem.⁶⁰ Dolžnik mora skladno z 2. točko tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP sodišču v osmih dneh po prejemu sklepa o začetku postopka predložiti poročilo o stanju svojega premoženja.

2. Dolžnik v roku, torej 15 dni po prejemu upnikovega predloga, ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.⁶¹ V tem primeru mora poročilo o stanju svojega premoženja priložiti izjavi ali pa ga predložiti na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.⁶² Sodišče mora razpisati narok za začetek postopka osebnega stečaja in odločiti o predlogu na podlagi izvedenih dokazov o dolžnikovi insolventnosti.⁶³

Aktivno procesno legitimacijo v postopku osebnega stečaja ima tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki ima v predhodnem postopku enak položaj kot upnik, ki predlaga začetek postopka osebnega stečaja. Posledično se za postopek s predlogom, ki ga vloži Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, uporabljajo tudi enaka pravila, kot za postopek z upnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.⁶⁴

2.3.3. UGOTOVITEV STANJA DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA

Dolžnik, ki sam vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali dolžnik, proti kateremu je vložen predlog, mora sodišču predložiti poročilo o stanju svojega premoženja. Prav tako mora med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov, ki jih je navedel v popisu premoženja, ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča in upravitelju ali sodišču na njihovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka.⁶⁵ Upravitelju morajo, na njegovo zahtevo, banke,

56 Peti odstavek 232. člena ZFPPIPP.

58 Rok je prekluziven, kar pomeni, da sodišče ugovor, ki je vložen po poteku roka, zavrže (N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2017, str. 584).

60 Prav tam.

61 Prav tam.

62 3. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP.

63 Peti odstavek 239. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 239. člena ZFPPIPP.

65 Šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP.

(15)

15 borznoposredniške družbe in drugi upravljalci zbirk osebnih podatkov dati vse podatke, ki jih upravitelj potrebuje za izdelavo otvoritvenega poročila.⁶⁶

2.4. GLAVNI POSTOPEK OSEBNEGA STEČAJA

Glavni postopek osebnega stečaja se začne z izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, s katerim sodišče imenuje tudi upravitelja.⁶⁷ Upnike se o začetku postopka osebnega stečaja obvesti z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja,⁶⁸ ki se javno objavi, vsebuje pa tudi poziv upnikom, da naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice.⁶⁹

2.4.1. POSLEDICE ZAČETKA GLAVNEGA POSTOPKA

Pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja nastopijo z začetkom dneva, ko je oklic o začetku postopka osebnega stečaja objavljen.⁷⁰

2.4.1.1.Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika

Z začetkom postopka osebnega stečaja se stečajnemu dolžniku omeji poslovna sposobnost⁷¹ na način, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.⁷² Poleg tega se po 2. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku poslovna sposobnost omeji tudi tako, da brez soglasja sodišča ne more:

- najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,

- odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, - se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Omejitev poslovne sposobnosti pa se ne nanaša tudi na sprejem izpolnitve, katere predmet je premoženje, ki spada v stečajno maso. Kot izpolnitev se lahko štejejo plačilo kupnine na podlagi prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izpolnitev obveznosti sopogodbenika stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe in izpolnitev katerekoli druge obveznosti do stečajnega dolžnika.⁷³

66 N. Plavšak, Osebni stečaj, 2012, str. 151.

68 Sestavine oklica so taksativno naštete v drugem odstavku 243. člena ZFPPIPP.

71 Poslovna sposobnost je opredeljena v 77. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl.

US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US), iz katerega izhaja, da je poslovno popolnoma sposobna stranka, ki lahko sama opravlja pravdna dejanja.

72 1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

73 N. Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2017, str. 783, 784.

(16)

16 Zaradi omejitve dolžnikove poslovne sposobnosti, pravne posle in dejanja v dolžnikovem imenu opravlja upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajni dolžnik mora zato upravitelju takoj po začetku postopka osebnega stečaja:

- omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik hrani svoje stvari ali opravlja svoje posle,

- izročiti ključe in drugo opremo, da lahko upravitelj do teh prostorov dostopa in

- izročiti drugo premoženje, ki spada v stečajno maso in ga ima stečajni dolžnik v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja.⁷⁴

Izjemo pa predstavlja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stečajni dolžnik stanuje. Če je slednja v postopku osebnega stečaja predmet prodaje, jo mora dolžnik izprazniti in izročiti upravitelju v roku treh mesecev po prejemu sklepa o prodaji stanovanja ali stanovanjske hiše.

Pravnomočni sklep o prodaji stanovanja ali stanovanjske hiše predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, izvršilna dejanja pa v tem primeru namesto izvršitelja opravi kar upravitelj.⁷⁵

Upravitelj mora, kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, poleg opravljanja pravnih poslov in dejanj, stečajnega dolžnika zastopati tudi pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika in ga zastopati pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja.⁷⁶

Če pride do sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla, za sklenitev katerega stečajni dolžnik nima poslovne sposobnosti in ga pri tem ne zastopa upravitelj oziroma stečajni dolžnik nima soglasja sodišča za izvedbo pravnega dejanja, po drugem odstavku 386. člena ZFPPIPP takšen pravni posel ali pravno dejanje nima pravnega učinka. To ne velja, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.⁷⁷ Vendar pa je v četrtem odstavku 386. člena ZFPPIPP določena neizpodbojna domneva, da se šteje, da je druga pogodbena stranka vedela, da je nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena oziroma pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.

2.4.1.2.Pravne posledice za podjetnika ali zasebnika

Ker se postopek osebnega stečaja lahko vodi tudi proti podjetniku ali zasebniku, slednjima z začetkom postopka osebnega stečaja status preneha, s tem dnem pa prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je stečajni dolžnik, na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika, vključen.⁷⁸ Ko položaj preneha, ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika. Sodišče mora Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) obvestiti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, da lahko AJPES, na tej podlagi, podjetnika ali zasebnika izbriše iz

77 Tretji odstavek 386. člena ZFPPIPP.

(17)

17 poslovnega registra. Izbris učinkuje od začetka postopka osebnega stečaja, saj tudi položaj preneha z začetkom postopka.⁷⁹⁸⁰

2.4.1.3.Fiduciarni denarni račun upravitelja

Upravitelj je dolžan odpreti poseben denarni račun, fiduciarni denarni račun upravitelja, preko katerega sme sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase in opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov.⁸¹ Namen fiduciarnega računa je, da se jasno loči premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso in osebno premoženje upravitelja.⁸²

2.4.1.4. Vpliv postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek

Z dnem začetka postopka osebnega stečaja se izvršilni postopki, ki tečejo zoper dolžnika, ustavijo.

Upniki lahko izpolnitev obveznosti zahtevajo v postopku osebnega stečaja, ki predstavlja generalno izvršbo. Če pa je upnik že dosegel zaznambo izvršbe, pomeni, da je pridobil ločitveno pravico v postopku osebnega stečaja in bo tako prednostno poplačan.⁸³

2.4.1.5. Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek

Posledica začetka postopka osebnega stečaja je tudi prekinitev pravdnega postopka glede terjatev, na katere učinkuje postopek osebnega stečaja. Kot že omenjeno, se z začetkom postopka osebnega stečaja dolžnikova poslovna sposobnost omeji in upravitelj postane dolžnikov zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, unovčenju premoženja, pri uveljavljanju prerekanih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravicah ter pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. S pravicami in premoženjem, ki ne spada v stečajno maso, pa lahko stečajni dolžnik samostojno razpolaga in upravitelj ni njegov zakoniti zastopnik.⁸⁴⁸⁵

2.4.1.6.Dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju

Stečajne dolžnike je včasih težko najti, saj se ne odzivajo na dopise upraviteljev, ne prebivajo na naslovu, ki so ga navedli v predlogu in podobno. Ker lahko iskanje dolžnikov traja tudi več mesecev, je bil z novelo ZFPPIPP-G⁸⁶ dodan 383.b člen ZFPPIPP, ki dolžniku nalaga, da mora sodelovati in se odzvati na pisanja upravitelja in sodišča. Poleg tega pa dolžniku nalaga, da v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navede elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk (če se ta razlikuje od naslova stalnega ali začasnega prebivališča), kjer je zanesljivo dosegljiv.⁸⁷

80 Poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika je podrobneje opisano v poglavju 2.7.

83 D. Orož, Razmerje med postopkom osebnega stečaja in izvršbo, 2017, str. 29, 30.

84 Motenje posesti, ugotavljanje očetovstva, pravde v zvezi z delovnim razmerjem, so nekatere izmed pravd, ki nimajo zveze s stečajno maso (Levstek, Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, 2015, str. 86).

85 M. Levstek, Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, 2016, str. 85, 89.

86 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-G (Uradni list RS, št. 27/16 z dne 11. 4. 2016).

87 N. Plavšak, Novela ZFPPIPP-G, 2015, str. 22.

(18)

18 2.4.1.7. Stranke glavnega postopka osebnega stečaja

V 385. členu ZFPPIPP so kot stranke glavnega postopka osebnega stečaja navedene tri skupine oseb.

Ena od strank glavnega postopka je seveda stečajni dolžnik. Prav tako je, enako kot v stečajnem postopku nad pravno osebo, stranka postopka tudi upnik, pod pogojem, da je pravočasno izvedel dejanja za uveljavitev svoje terjatve. Upnik, ki spada v to skupino oseb je:

- tisti, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev do stečajnega dolžnika⁸⁸ ali

- tisti, katerega terjatev je bila prerekana in je pravočasno vložil tožbo za ugotovitev njenega obstoja.⁸⁹

V primeru, da upnik v stečajnem postopku nad pravno osebo zamudi rok za prijavo terjatev, terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha. To pravilo pa ne velja za postopek osebnega stečaja, v katerem torej ne pride do prekluzije. Stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja ne preneha, zato se pravila o prenehanju terjatev upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo oziroma uveljavitev v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo.⁹⁰ Upnik lahko svojo terjatev prijavi kadarkoli med postopkom osebnega stečaja, preizkus naknadno prijavljenih terjatev pa se opravi polletno.⁹¹ Skladno z zapisanim tako v tretjo skupino oseb uvršamo upnike, ki niso pravočasno izvedli dejanj za uveljavitev svoje terjatve, a je bila njihova terjatev kasneje v postopku osebnega stečaja priznana. Upnik pridobi položaj stranke, ko:

- postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev, pod pogojem, da je bila njegova terjatev v postopku preizkusa terjatev priznana,

- postane pravnomočna sodba, s katero je bilo ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu, - poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja in tožba v tem roku

ni vložena ali pa, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega obstoja; v obeh primerih, če je bila terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu.⁹²

2.5. STEČAJNA IN RAZDELITVENA MASA

2.5.1. STEČAJNA MASA

Stečajno maso opredelimo kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov stečajnega postopka in za plačilo terjatev upnikov.⁹³ Gre torej za premoženje, za

88V drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP je določeno, da mora upnik svojo terjatev do insolventnega dolžnika prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku postopka.

90 Prav tam, str. 778.

91 M. Levstek, Vpliv postopka osebnega stečaja na pravdni postopek, 2016, str. 88.

(19)

19 katerega veljajo posebna pravila stečajnega prava tako glede razpolaganja s tem premoženjem kot tudi glede namena njegove uporabe.⁹⁴

V 224. in 389. členu ZFPPIPP je določeno, da stečajno maso dolžnika osebnega stečaja sestavlja naslednje premoženje:

- vse premoženje, katerega imetnik je dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja,⁹⁵ - premoženje, ki ga pridobi dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja,

- premoženje, ki je doseženo z unovčenjem stečajne mase, ki ga dolžnik pridobi na podlagi prodaje premoženja, izterjave terjatev in tudi z drugimi pravnimi posli, ki so potrebni za uresničitve njegovih premoženjskih pravic (npr. sprejem dediščine v postopku osebnega stečaja),

- premoženje, ki je doseženo z upravljanjem stečajne mase, kar predstavlja najemnine, obresti in druge dolžnikove donose,

- premoženje, ki je doseženo z uveljavljanjem zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika,

- premoženje, ki je doseženo z nadaljevanjem poslovanja,

- plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen tistih prejemkov, ki so po ZFPPIPP izvzeti iz stečajne mase ali pa spadajo v stečajno maso zgolj v omejenem obsegu in

- premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.⁹⁶

Potrebno je omeniti še razlikovanje splošne in posebne stečajne mase. V splošno stečajno maso spada vse premoženje dolžnika, razen tisto premoženje, ki spada v posebno stečajno maso.⁹⁷ Razlikovanje je posledica pravnega dejstva, da imajo posamezni upniki na posameznem premoženju stečajnega dolžnika ločitveno pravico.⁹⁸ Posebna stečajna masa je torej premoženje, ki je predmet ločitvene pravice ali pa denarno dobroimetje, ki je doseženo z unovčenjem tega premoženja.⁹⁹ Terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico, se torej prednostno poplačajo iz posebne stečajne mase. Da se zavaruje in uresniči pravice ločitvenih upnikov do prednostnega poplačila njihovih terjatev, je potrebno za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, oblikovati posebno stečajno maso ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase.¹⁰⁰

95Sem ne spada samo lastninska pravica na stvareh, ampak tudi druge premoženjske pravice, kot na primer obligacijske pravice, korporacijske pravice, vrednostni papirji, pravice intelektualne lastnine in tudi stvarne pravice (Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, str. 570).

98 V 19. členu ZFPPIPP je ločitvena pravica definirana kot pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.

(20)

20 2.5.1.1. Predmeti izvzeti iz stečajne mase

V postopku osebnega stečaja so iz stečajne mase izvzeti nekateri predmeti in prejemki. Podrobneje je to določeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju¹⁰¹ (v nadaljevanju: ZIZ), na katerega napotuje ZFPPIPP.¹⁰² Tako predmeti kot tudi prejemki, so velikokrat predmet sodne prakse, saj si dolžniki močno prizadevajo, da bi bilo čim več predmetov in prejemkov iz stečajne mase izvzetih.

Širše bi predmete, ki ne spadajo v stečajno maso, lahko opisali kot osebni predmeti; 79. člen ZIZ¹⁰³ predmetov sicer ne našteva taksativno, saj se pojem osebni predmeti razlikuje od dolžnika do dolžnika.

Sodišče je tisto, ki nato v posamičnem primeru presodi, ali gre za predmet, ki ga dolžnik ali člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo za življenje. Potrebno je namreč preučiti vsako življenjsko situacijo in tehtati interes dolžnika in upnika.¹⁰⁴

V postopku osebnega stečaja se ne zgodi pogosto, da bi dolžniki vlagali upravičene zahteve, da se določeni predmeti izločijo iz stečajne mase, saj se upravitelj pri sestavljanju stečajne mase praviloma drži dolžnikovega seznama o premoženju, prav tako pa tudi ne izvaja klasičnega rubeža premičnin, kot to v izvršbi opravi izvršitelj. Če pa do takih zahtev pride, se dolžnik najprej obrne na upravitelja in če s slednjim ne najdeta skupnega jezika, o tem odloči sodišče.¹⁰⁵

V sodni praksi je najpogosteje zaslediti primere, kjer se je sodišče ukvarjalo z izvzetjem osebnega avtomobila iz stečajne mase. V večini primerov gre za zelo nizko vrednost osebnega avtomobila, ki ne prispeva bistveno k povečanju stečajne mase. Na drugi strani pa je uporabnost avtomobilov, kljub temu da gre za zelo stare avtomobile, za dolžnike velika, saj jih potrebujejo, da lahko še naprej hodijo na delo in tako povečujejo stečajno maso in tudi da izpolnijo svoje druge obveznosti, da ne bi prišlo do preklica odpusta obveznosti. V eni od zadev je tako sodišče iz stečajne mase izvzelo osebni avtomobil, ki je bil ob odločanju star 13 let in ocenjen na 1.000,00 evrov, saj bi bil poseg v dolžnikovo pravico in pravico njegovih družinskih članov, da uporabljajo avtomobil zaradi lažjega dostopa do zdravstvenih storitev, nesorazmeren z upnikovo pravico do poplačila terjatev.¹⁰⁶

V zadevi Cst 504/2015 z dne 26. 8. 2015 pa je VSL odgovorilo tudi na vprašanje transformacije razpoložljivega dela pokojnine v predmet zasega v stečaju. V tej zadevi je dolžnik iz razpoložljivega dela

101 Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl.

US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B).

103Predmeti, ki ne spadajo v stečajno maso so: obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva; hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev; delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece; predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela; gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;

redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov; pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

104 M. Lajevec, Omejitev stečajne mase v postopku osebnega stečaja, 2016, str. 13, 14.

105 Prav tam, str. 14.

(21)

21 pokojnine obročno odplačeval osebni avtomobil in zatrjeval, da slednji ne more biti predmet stečajne mase, saj predstavlja kumulacijo nezaseženega dela pokojnine. Sodišče je odločilo, da osebni avtomobil spada v stečajno maso, saj spada v stečajno maso tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi po začetku stečaja. Poleg tega je dolžnikov avtomobil predmet stečajne mase, saj ga 79. člen ZIZ ne izloča, prav tako pa je dolžnik za nakup avtomobila podpisal pogodbo, za podpis katere bi potreboval soglasje, saj je postopek osebnega stečaja takrat že tekel.¹⁰⁷

2.5.1.2. Prejemki izvzeti iz stečajne mase

Za prejemke, ki so izvzeti iz stečajne mase, ZFPPIPP napotuje na 101. člen ZIZ, ki našteva vrsto prejemkov, ki so namenjeni specifičnim potrebam in pomenijo predvsem uresničevanje načela socialne države.¹⁰⁸Prav tako pa se pravila ZIZ uporabljajo tudi pri določanju višine omejitve, do katere je v postopku osebnega stečaja mogoče seči na dolžnikove denarne prejemke. Za razliko od izvzetih predmetov, ki ne povzročajo večjih težav, pa prejemki, ki so izvzeti ali pa v stečajno maso spadajo le v omejenem obsegu, povzročajo več težav. Poleg tega se tudi sodna praksa osebnega stečaja in izvršbe razlikuje, čeprav izvzete prihodke in omejitve urejata ista člena.¹⁰⁹¹¹⁰

Potni stroški so eden izmed prejemkov, pri katerih pri obravnavi v izvršbi in osebnem stečaju prihaja do razlikovanj. V izvršbi niso izvzeti, saj jih 101. člen ZIZ ne omenja kot prejemke, ki bi bili iz izvršbe izvzeti. Tudi v postopku osebnega stečaja so sodišča predloge za izločitev potnih stroškov sprva zavračala¹¹¹ z enako obrazložitvijo kot pri izvršbi, vendar pa se je tako stališče izkazalo za neživljenjsko.

Za nekatere dolžnike je namreč strošek prevoza na delo tako visok, da se zastavi vprašanje smiselnosti nadaljnjega opravljanja dela. Posledično prihaja do prazne stečajne mase in brezposelnosti dolžnikov.¹¹² Sodišče je slednje rešilo na način, da dolžnikom v določenih primerih potne stroške prizna kot nujne stroške stečajnega postopka.¹¹³Dolžnik mora predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka vložiti vsak mesec in ga strokovno specificirati in obrazložiti.¹¹⁴

Eden izmed prejemkov, ki ga 101. člen ZIZ ne izloča iz stečajne mase, je tudi regres, vendar pa je sodišče v primeru brezposelne matere z dvema otrokoma obrazložilo, da ko gre za edini dolžnikov prejemek, se slednjega obravnava kot mesečni prejemek, ki je izločen iz stečajne mase, v višini zakonsko

108 Prejemki iz naslova: zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; odškodnine zaradi telesne poškodbe; denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka;

štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu; nadomestila za invalidnost; sredstev za nego in pomoči; občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem procesu; denarnih sredstev pomoči potrebnim; oskrbnin in enkratnega prejemka ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino; sredstev, pridobljenih za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode;

nepovratnih denarnih sredstev in denarnih sredstev, pridobljenih na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državne pomoči; aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve; denarnih sredstev, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije in denarnih sredstev, prejetih iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti.

109 To sta 101. člen in 102. člen ZIZ.

110 M. Lajevec, Omejitev stečajne mase v postopku osebnega stečaja, 2016, str. 15.

111 VSK 004823 z dne 20. 1. 2011 in VSL sklep Cst 230/2012 z dne 18. 10. 2012.

113 354. člen ZFPPIPP v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

114 VSL sklep Cst 53/2016 z dne 3. 2. 2016, VSL sklep Cst 343/2015 z dne 16. 6. 2015, VSL0080359 z dne 7. 1. 2014.