PRAVICE IN ODGOVORNOSTI STAREJŠIH, POTREBNIH DOLGOTRAJNE NEGE IN PODPORE TER PREPREČEVANJE ZLORAB STAREJŠIH
Doroteja Lešnik Mugnaioni
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi
Mestna zveza upokojencev Ljubljana je v okviru projekta AGE Platform Europe, v katerem sodelujejo ekspertne in zainteresirane organizacije iz 8 držav EU, 13. maja 2010 v Ljubljani pripravila strokovno posvetovanje na temo nasilja nad starejšimi ter dolgotrajne oskrbe v luči oblikovanja Evropske listine pravic in odgovornosti starejših, potrebnih dolgotrajne nege in podpore. To je bil že drugi posvet na to temo, ponovno ga je podprla in omogočila Mestna občina Ljubljana.
Projekt AGE je predstavila Maude Lutherne, direktorica Anne-Sophie Parent pa je spregovorila o vsebini Evropske listine ter procesu usklajevanja njene vsebine med posameznimi predstavniki vključenih držav. Prav zato, ker v posameznih nacionalnih zakonodajah nekatera etična vprašanja obravnavajo različno (na primer: evtanazija je na Nizozemskem legalna), je bilo potrebno pri sprejemanju listine pravic in odgovornosti starejših iskati ravnotežje in kompromis med posameznimi zakonodajami, kulturami ter strokami udeleženih držav.
Na posvetu so svoja stališča do nasilja nad starejšimi ter listine pravic izčrpno predstavili predvsem predstavniki medicinske in psihološke stroke (dr. Voljč, dr.
Keber, dr. Kostnapfel, dr. Pečjak, dr. Kristančič, mag. Šonc), katerih glavni poudarki so bili na etičnih vprašanjih, intelektualni diskriminaciji znanstvenikov in raziskovalcev po 70. letu, opredelitvi pojma nasilja nad starejšimi in prebolevanju izgube bližnje osebe.
V drugem, krajšem delu, pa so svoje prakse, tako dobre kot slabe, predstavile različne nevladne organizacije, društva upokojencev in zavodov, ki oskrbujejo, negujejo in pomagajo starejšim, potrebnim dolgotrajne oskrbe. Eden od poudarkov je bil v relativno (še vedno) neuspešnem prepoznavanju zlorab starejših ter nepoznavanju možnih oblik pomoči ter ukrepanja. V tem smislu bo potrebno okrepiti sodelovanje vseh subjektov, ki skrbijo za starejše, jih srečujejo v lokalni skupnosti, omogočajo njihove dejavnosti in širijo socialne mreže ter jim psihosocialno, svetovalno, materialno … pomagajo. Velike možnosti in odgovornosti za prepoznavanje nasilja nad starejšimi (v družini) so predvsem v okviru dejavnosti društev upokojencev, na lokalni ravni, oskrbi na domu ter v patronažni službi.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi prepoznavanju nasilja nad starejšimi v institucionalnem varstvu – tu smo v Sloveniji naredili premalo. V družino lahko za zaščito zlorabljene starejše osebe poseže država preko CSD na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008), pri zlorabah v institucionalnem varstvu pa nimamo enakih mehanizmov ukrepanja.
Prispevki in razprava so pokazali, da stroka v Sloveniji še ni enotna glede opredelitve pojmov »nasilja nad starejšimi in zlorabe starejših«, saj še vedno, po skoraj desetih
1
letih detabuiziranja tega družbenega problema, razpravljamo o posnetku stanja in posameznih oblikah nasilja nad starejšimi. Na posvetu je bilo ponovno očitno, da to problematiko v slovenskem prostoru premočno povezujemo z medicino in psihiatrijo, medtem ko sociološki, zdravstveno negovalni in socialnovarstveni vidiki problematike
… niso bili ustrezno predstavljeni v panelnem delu posveta. Škoda, saj so prav njihovi znanstveni in strokovni dosežki ter izkušnje pri preprečevanju in obravnavi nasilja (tudi nad starejšimi) v slovenskem prostoru veliki, če ne največji.
Poudarjeno je tudi bilo, da je nujno potrebno opredeliti potrebna znanja in veščine (standarde) za dolgotrajno oskrbo starejših in za razvijanje humanega, odgovornega ter profesionalnega odnosa med oskrbovalci in oskrbovanci. Le tako bomo lahko preprečevali zlorabe nemočnih oseb, tako na domu kot v institucionalnem varstvu.
Nenazadnje je v Sloveniji sedaj v parlamentarni proceduri sprejem zakona od dolgotrajni oskrbi – odličen trenutek torej, da ne pozabimo na psihosocialne ter humane vidike tovrstne oskrbe, ter poleg pravic opredelimo tudi odgovornosti starejših.
Po besedah Anne-Sophie Parent se bo treba premakniti od sedanjega težišča, ki je preveč izhaja iz zdravstvenih ter socialno-varstvenih doktrin ter zaposlenih k oskrbovancem – tako njihovim potrebam in pravicam kot njihovim odgovornostim.
Fokus bo torej na starejših - na njihovem dostojanstvu in samopredelitvi in temu bo treba prilagoditi delo v različnih institucijah. Cilj EU na tem področju je »večja kakovost oskrbe in pomoči starejšim z manj (materialnimi) viri«. Ključna bo psihosocialna vsebina odnosov in kakovostna nega s čim več pomoči za samopomoč.
To je nedvomno velik izziv za evropsko zdravstvo, tudi ali predvsem za zdravstveno nego. Zagotoviti bo treba njen profesionalni in etični glas pri vseh politikah, ki se bodo na tem področju v Sloveniji gradile v bodoče. Brez tega glasu dolgotrajna oskrba starejših ne bo tako humana in kakovostna, kot so jo želeli za vse starejše v Evropi jutrišnjega dne, tvorci Evropske listine pravic in odgovornosti starejših, potrebnih dolgotrajne nege in podpore.
Temeljne pravice in odgovornosti starejših so (povzeto iz osnutka Listine):
1. Pravica do dostojanstva, telesnega in duševnega blagostanja, svobode in varnosti
Ko se starate in utegnete postati glede podpore in oskrbe odvisni od drugih, slej ko prej uživate pravico, da drugi upoštevajo vaše človeško dostojanstvo, telesno in duševno blaginjo, svobodo in varnost.
2. Pravica do samoopredelitve
S staranjem in morebitno odvisnostjo od drugih, ko gre za podporo in oskrbo, ohranjate pravico do odločanja o svojem življenju ter upoštevanja svoje svobodne volje. Ta pravica se nanaša tudi na ustrezno družbo po vašem izboru.
3. Pravica do zasebnosti
Ko se starate in ste odvisni od drugih glede podpore in oskrbe, imate pravico do upoštevanja in varovanja svoje zasebnosti in intimnosti
4. Pravica do kakovostne in prilagojene oskrbe
2
Ko se starate in utegnete glede podpore in oskrbe postati odvisni od drugih, imate pravico do kakovostne podpore in obravnave, ki krepita vaše zdravje in ki sta usmerjena po vaših osebnih potrebah in željah
5. Pravica do informacije po vaših potrebah, do nasveta in informiranega soglasja
Ko postajate starejši in utegnete postati odvisni od drugih glede podpore in oskrbe, ohranjate pravico zahtevati in dobiti svojim potrebam prilagojeno informacijo in nasvet glede vseh možnosti, ki so vam glede oskrbe, podpore in zdravljenja potrebne, da bi lahko na njihovi podlagi sprejemali pretehtane odločitve.
6. Pravica do nepretrgane komunikacije, participacije v družbi in kulturnega udejstvovanja
Ko se starate in utegnete glede podpore in oskrbe postati odvisni od drugih, ohranjate pravico do stikov z drugimi, do udeležbe v občanskem življenju, do vseživljenjskega učenja in kulturnega udejstvovanja.
7. Pravica do svobode izražanja, misli in vesti: prepričanja, kultura in religija
Ko postajate starejši in utegnete postati glede podpore in oskrbe odvisni od drugih, ohranjate vse pravice do življenja v skladu s svojim prepričanjem, verovanjem in vrednotami.
8. Pravica do paliativne oskrbe in podpore ter do spoštovanja in dostojanstva pri umiranju in v smrti.
Pravico imate do umiranja v dostojanstvu in v skladu s svojimi željami, upoštevaje okvire zakonodaje države vašega bivališča.
9. Pravica do zadoščenja
Ko postajate starejši in utegnete glede podpore in oskrbe postati odvisni od drugih, ohranjate pravico zadoščenja v primerih grdega ravnanja, zlorabe in zanemarjanja.
10. Vaše odgovornosti
Ko postajate starejši in utegnete postati glede podpore in oskrbe odvisni od drugih, morate:
-upoštevati pravice in potrebe drugih ljudi, ki živijo in delajo v vašem okolju, ter upoštevati obče interese skupnosti, v kateri živite; vaše pravice in svoboščine so omejene s potrebo po upoštevanju podobnih pravic drugih pripadnikov skupnosti;
- upoštevati pravice oskrbovalcev in osebja, ki jih je treba obravnavati civilizirano in delovati v okolju brez trpinčenja in zlorabe.
3
