UVODNIKTa svet je nor

(1)

UVODNIK Ta svet je nor

DELO ZBORNICE  ZVEZE Nagovor Monike Ažman, predsednice Zbornice – Zveze

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Junij/Julij 2016

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

PRILOGA

ZLATI ZNAKI 2016

(2)

(3)

strokovno informativni bilten Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

letnik XXIV Številka 5, 2016

GLAVNA UREDNICA:

Monika Ažman ODGOVORNA UREDNICA:

Biserka Marolt Meden UREDNIŠKI ODBOR:

Irena Keršič, Tatjana Nendl, Ksenija Pirš, Anita Prelec, Veronika Pretnar Kunstek NAKLADA:

14.700 izvodov NASLOV UREDNIŠTVA:

UTRIP, Ob železnici 30 a, Ljubljana, T. 01/544 5480, F. 01 544 5481 TRR Zbornice - Zveze pri NLB, d. d., poslovalnica Tavčarjeva, Ljubljana številka: SI56 0201 5025 8761 480 OGLASI:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

T.01/544 5480, F. 01 544 5481 trzenje@zbornica-zveza.si

OBLIKOVANJE IN PRIPRAVA ZA TISK:

STARLING, d. o. o., Opekarska cesta 38, Vrhnika,

T. 01/ 7557-850, e-mail: starling@starling.si TISK:

SET d. o. o.

SPLETNA STRAN ZBORNICE – ZVEZE:

www.zbornica-zveza.siUtrip (Online) ELEKTRONSKI NASLOV UTRIPA:

utrip@zbornica-zveza.si SPREMEMBE V ZVEZI Z NASLOVI POŠILJAJTE NA:

clanarina@zbornica-zveza.si ISSN1581-3738 Revija izhaja 9-krat letno.

Datum natisa: 6. 6. 2016 Fotografija na naslovnici: Jani Nendl

UTRIP,

junij/julij 2016

^{IZ VSEBINE}

NAMESTO UVODNIKA

4 Ta svet je nor DELO ZBORNICE – ZVEZE

6 Delo Zbornice – Zveze v maju 2016 10 Nagovor ministrice Milojke Kolar Celarc

11 Nagovor Monike Ažman, predsednice Zbornice – Zveze 13 Izjava Zbornice – Zveze ob mednarodnem dnevu babic 14 15. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije 17 Zahvala in čestitka Zdravniške zbornice Slovenije

18 Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti v zdravstveni in babiški negi – 50 let izhajanja Obzornika zdravstvene nege

21 Nacionalni protokoli aktivnosti zdravstvene in babiške nege: Menjava dializne raztopine pri kontinuirani ambulantni peritonealni dializi – CAPD

20 Nagradni natečaj: Ta svet je nor MEDNARODNA SREČANJA

26 CONSENSO – evropski projekt za boljšo zdravstveno in socialno obravnavo ljudi starejših od 65 let PREDSTAVLJAMO VAM

27 Aktivnosti v Splošni bolnišnici Jesenice ob Svetovnem dnevu higiene rok – 5. 5. 2016 – KROG VARNIH ROK

28 Celostna obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v Zdravstvenem domu Nova Gorica

29 Babice in študenti babištva – združeni ob 5. maju – mednarodnem dnevu babic PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA

30 Znanje v sodobni endoskopiji

43 Strokovno srečanje Zdravje žensk in babištvo v Radencih 44 Kakovostna nega v zobozdravstvu - ustna votlina 46 13. srečanje medicinskih sester v pediatriji 47 Kakovost in varnost v zdravstvu

48 7. april – svetovni dan zdravja, v letu 2016 posvečen sladkorni bolezni 50 Kritično bolan in poškodovan otrok

IZ DRUŠTEV

52 Podelitev »srebrnik znakov« DMSBZT Celje 54 Pohod na Bevkov vrh, DMSBZT Nova Gorica 55 Kultura oblačenja, DMSBZT Gorenjske 56 Česar nas niso naučili v šoli, DMSBZT Novo mesto

57 Strokovno srečanje in druženje po Koroški 17. 5.2016, DMSBZT Ljubljana 58 Povabilo na izlet – Cinque Terre, DMSBZT LJ

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL

61 Učitelji zdravstvene nege se izobražujejo: predstavitev Pirkanmaa Hospice, Tampere, Finska 63 Celostna paliativna oskrba – primeri dobre prakse in možnosti razvoja

65 Evropski dan ozaveščanja o srčnem popuščanju: zdravstvenovzgojna stojnica študentov zdravstvene nege

ŽIVIMO ZDRAVO

68 Plastic-fantastic – ko je hrana kriva za nekaj, za kar ne more biti PREJELI SMO

70 Ko medicinska sestra potrebuje medicinsko sestro … NAGRADNA KRIŽANKA Tosama d. o. o. 67

70 Nagrajenke IZOBRAŽEVANJA 71

PRILOGA ZLATI ZNAK 2016 31–42

Prejemnice zlatih znakov in priznanja za življenjsko delo

(4)

Ta svet je nor

Biserka Marolt Meden

Ta svet je nor je tema našega zadnjega nagradnega natečaja za zgodbe, ki jih doživljate na delovnem mestu ali s sodelavci izven rednega delovnega časa. In kaj norega se je dogajalo odgovorni urednici pri pripravljanju Utripa?

Pred vami je zadnja številka Utripa, ki sem jo pripravila kot odgovorna urednica. Utrip sem urejala skupaj z glavno urednico Darinko Klemencin zadnji dve številki z glavno urednico Moniko Ažman.

Za mano je osem let nočnega druženja z vami, osem let vikendov in praznikov ob koncu mesecev, ko je bil ves dan in del noči posvečen Utripu …

Kako hitro teče čas, vidiš šele, ko ugotavljaš, kako hitro je minilo teh osem let. Začelo se je z majsko številko daljnega leta 2008, ko sem s prijatelji počitnikovala v najeti hišici v Provansi in sem se »na internet« delat Utrip vozila v več kot deset kilometrov oddaljeno mestece, kjer so imeli lokal, kjer si se lahko priključil na internet. Bilo je nepozabno, Provansa, da ne bo pomote in to morate doživeti, če se znajdete na internetu in si poiščete počitnikovanje primerno za vaš žep.

Urejanje glasil je bil moj konjiček še iz osnovne šole, ko smo skupaj z učiteljico slovenščine, nepozabno gospo Danico Cedilnik, s katero ste se lahko še pred nedavnim družili na izobraževanjih, ki jih organizira odlična Klara Ramovš, ustvarjali osnovnošolsko glasilo Cik - cak. Ne samo, da smo ga napisali in oblikovali, na koncu smo tudi vrteli stroj in ga natisnili

…

Sledilo je urejanje Informativnega biltena v prvi službi na SZDL in potem najljubše obdobje mojega službovanja – vodenje oddelka revij na Državni založbi Slovenije in urejanje revije Otrok in družina in prvega časnika za otroke Kratkočasnik.

Aktivnost v civilni družbi me je nato pripeljala v Klinični center Ljubljana, kjer bom kmalu že dvajset let – nora leta v norem svetu.

Klinični center Ljubljana je postal ponovno Univerzitetni klinični center Ljubljana in kar nekaj časa sem urejala glasilo Interno.

Vmes se je zgodila moja degradacija v službi, bolezen, invalidska polupokojitev in bilka, ki me je reševala – urejanje Utripa.

Otroci so namreč odrasli in kar naenkrat sem imela nekaj časa viška in sem ga namesto za depresijo uporabila za urejanje Utripa.

Danes so pametni telefoni, tablice in prenosni računalniki nekaj povsem običajnega, še pred osmimi leti pa ni bilo tako … Ker sem se trudila, da bi bila avtorjem Utripa na voljo res vsak dan, sem prva leta mojega urednikovanja med počitnicami povsod oprezala za lokali z internetnimi priključki. Še v Petri v Jordaniji sem ga našla …, da ne govorim, s kakšnimi uporabniki sem se v tovrstnih lokalih družila v Parizu ali pa v Tirani …

Po zaslugi odličnega oblikovalca Azmirja Čvoraka, ki se je znal prilagoditi in upoštevati vsa prepozno oddana besedila, nikoli nisva zamudila datuma za oddajanje Utripa v tiskarno.

Z glavno urednico Darinko Klemencsva imeli zanimivo sodelovanje in vedno sva se na koncu strinjali in bili zadovoljni ena z drugo, čeprav je kakšna vejica pri mojem lektoriranju včasih umanjkala …

Poznavanje področja zdravstvene in babiške nege, ki sem ga kar nekaj že imela po zaslugi sodelavk, odličnih glavnih medicinskih sester Pediatrične klinike gospe Alenke Vračkoin kasneje Jožice Peterke Novak ter sodelavca in prijatelja Petra Požuna, sem še nadgrajevala in velikokrat sem lahko kar kompetentno sodelovala v razpravah s področja razvoja in reševanja problematike zdravstvene in babiške nege, saj sem se čutila opolnomočena ob večkratnem prebiranju vseh vaših strokovnih prispevkov, ki jih je bilo v osmih letih zelo veliko in vseh razprav, ki smo jih vodili ob različnih priložnostih. Lahko rečem, da sem na svojem delovnem mestu poslovne direktorice Pediatrične klinike stalna zagovornica medicinskih sester, saj vem, kaj in koliko delate, kaj znate, kaj zmorete in kaj še zmorete in da brez vas ne bi šlo …

Trudili smo se, da bi pocenili izdajanje Utripa in to nam je tudi uspelo. Izkušnje iz založništva, urednikovanja in novinarstva pridejo tudi pri izdajanju Utripa še kako prav. Bili smo dobra ekipa, saj smo se poslušali in slišali.

(5)

Gospa Veronika Pretnar Kunstekje po zadnji seji uredniškega odbora zapisala:

Spoštovane članice Uredniškega odbora,

spominjam se prvih začetkov na Zbornici – Zvezi, ko smo ugotovile, da za obveščanje našega članstva nujno potrebujemo redni mesečni informativni bilten, saj je takratni 'Zdravstveni obzornik' poredko izhajal in tudi njegov namen ter vsebina sta bila druga. Ker sem bila takrat glavna in odgovorna urednica Časopisno - založniške dejavnosti, sem dala predlog, da se 'Zdravstveni obzornik' poimenuje v 'Obzornik zdravstvene nege', kar je še danes in ker gre za našo stroko, imela sem pa tudi nalogo, da postavim temelje za naše lastno glasilo. A kako ga poimenovati? Še točno vem, kdaj in kje se mi je utrnila beseda UTRIP. Predlagala sem to na seji, ideja je bila sprejeta in pri tem je ostalo. Seveda je v tem času po vaši zaslugi, predvsem po zaslugi odgovorne in glavne urednice Utrip iz leta v leto kakovostnejši, boljši, pestrejši, dodane so nove rubrike itd. In ni primerjave z našimi skromnimi začetki. A pot je bila utrta in hvala vam, da sem lahko bila ves ta čas z vami ter od blizu spremljala ves razvoj. To mi res izjemno veliko pomeni. Hvala vam za vsa prijetna, konstruktivna, zanimiva srečanja in sodelovanje.

Vse dobro novemu vodstvu in uspešno naprej, Veronika Čeprav se nismo pogosto sestajale, smo se veliko srečevale po delovnih dolžnostih in predvsem je bila živa naša spletna komunikacija.

Darinka Klemenc, Monika Ažman, Veronika Pretnar Kunstek, Irena Keršič, Ksenija Pirš, Tatjana Nendl– hvala za vse pobude, modre misli, podporo in pomoč pri urejanju Utripa.

Novi odgovorni urednici Kseniji Piršželim uspešno delo in da bi vsi člani in članice Zbornice – Zveze še več pisali, poročali o dobrih praksah, o uspešnih izobraževanjih, zanimivih mednarodnih srečanjih … Vse zapisano ostane in je pomemben vir znanja za vse.

Upam, da bodo vsi avtorji in avtorice bolj upoštevali navodila za oddajanje prispevkov in ne bodo zamujali rokov za oddajanje prispevkov. Vedno, ko so bili roki zamujeni, sva bila z Azmirjem ob nočni počitek, načrtovani vikend in še kaj …, kajti ves zamujeni čas sva morala nadoknaditi, da ni bilo penalov v tiskarni, kajti rotacija ne čaka …

Še danes kdo težko razume, da se ne da dan pred tiskom Utrip povečati za eno stran. Utrip ne more imeti poljubno število strani, ker je število strani pogojeno z načinom tiska. V dolga leta najboljši tiskarni Povšeje bilo to število pomnoženo (ali deljivo) s16 strani (Utrip je imel lahko 16 x 3 ali 16 x 4 strani in tako naprej …) na določenem tiskarskem stroju tudi 8 x 5, 8 x 6 itd … na rotaciji pa je število strani običajno lahko deljivo s 4, zato je ena stran več misija nemogoče … Jasno?

Včasih smo se morali opravičiti, ker je bil na delu tiskarski oziroma računalniški škrat, a nič ni bilo tako noro, da bi to lahko zapisali v zgodbo.

Največje težave smo imeli vedno z naslovnicami. Seveda jih ne bi radi plačali (na internetu jih je na voljo veliko, a je vse treba plačati) in smo zato prosili predsednice regijskih društev, objavili natečaj v Utripu, čakali, da nam kaj dobrega v ustreznem formatu pošljejo avtorji člankov in vedno je bila situacija zame napeta do zadnjega diha … Potem smo se odločili, da bomo imeli naslovnice na temo, ki jo bomo dogovorili na uredniškem odboru in sem pošiljala na teren prostovoljce (iz kroga družine in prijateljev), ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo in so vse naredili za medicinske sestre brez stroškov za naš Utrip. Letos je naslovnice za Utrip prispeval Jani Nendls sončnimi vzhodi in zahodi …

Ko listam po starih številkah Utripa, se spominjam, koliko mejlov smo izmenjali z avtoricami in avtorji prispevkov, da smo bili vsi zadovoljni. Kolikokrat sem popravljala sklic pri strokovnih izobraževanjih, kolikokrat sem popravila napačne nazive pri sodelavkah in sodelavcih s področja zdravstvene in babiške nege … Najhujša nočna mora pa je bila, če je crknil internet ali pa računalnik …

Kljub vsemu je bilo lepo. Hvala vsem za sodelovanje.

Vse zapisano

ostane in je

pomemben vir

znanja za vse.

(6)

Delo Zbornice – Zveze v maju 2016

Monika Ažman

V aprilski številki smo zapisali, kako prijazno, sončno vreme nas je spremljalo in se nam vsaj nad tem ni bilo treba pritoževati. Pa se je z neba usipalo toliko bolj čez prvomajske praznike in nam nasulo tudi nepotrebni »beraški gnoj« in lopate za kidanje so bile spet v uporabi. Mesec maj pa ni le mesec ljubezni in maturantske četvorke, je tudi ali pa predvsem mesec, ko obeležimo naš praznik. Tudi letos smo ga. Posamezne utrinke smo vam že predstavili na naši spletni strani, še več vsebin pa v tej številki.

4. maj

Na redni 80. seji so se sestali člani Stalne delovne skupi- ne bolnišnične zdravstvene negepri RSKZN. Ponovno je bila obravnavana problematika vezana na izobraževa- nje in položaj izvajalcev zdravstvene nege s srednješol- sko izobrazbo. Predlogi in pobude se še vedno usklajuje- jo.

Sestale so se članiceČastnega razsodišča I. stopnjein pripravljale vsebino »etičnega kotička« v našem glasilu.

Na 2. seji Upravnega odbora Zbornice – Zveze,se je članom prvič pridružila nova predstavnica DMSBZT Lju- bljana. Dosedanji predstavnici Ireni Buček Hajdarevićje potekel mandat zato jo bo na podlagi sklepa Društva na- domestila Gordana Lokajner. Kolegici Ireni hvala lepa za dolgoletno aktivno delo v upravnem odboru, kolegici Gordani pa veliko energije za nove izzive.

Na seji so člani poročali o dogodkih, ki so se jih udeležili, sprejeli sklep o imenovanju komisije za izvedbo strokovnih nadzorov s svetovanjem, pregledali izvedbo sklepov sej upravnega odbora od 35. do 43. seje, ki so bili izvede- ni kar v 90 %. Usklajevali smo še zadnje priprave na dva velika dogodka meseca, 15. simpozij in slavnostno aka- demijo na Bledu. Sprejeli sklep, da bo Zbornica – Zveza častna pokroviteljica študentske konference, ki se bo na- slednji mesec odvijala na Visoki šoli za zdravstvene vede Slovenj Gradec in bo že osma po vrsti in sprejeli še neka- tere druge odločitve.

5. maj

Mednarodni dan babic je letos potekal pod motom:

»Ženske in novorojenčki: srce babištva«.Aktivnosti ob prazniku babic je bilo veliko. Študenti babištva in aktivne babice so pripravili dneve odprtih vrat in stojnice. Tradi- cionalno srečanje babic je bilo letos namesto na Šmarni gori, organizirano v Ljubljani, kjer so se ob 17. uri študen- tom babištva na Prešernovem trgu na petem dobrodel- nem babiškem teku, pridružili mnogi tekači, mimoidoči, babice in vnučki pa tudi profesionalne babice. Mediji so o Mednarodnem dnevu babic izdatno poročali. Hvala lepa vsem kolegicam, ki so ta izjemni poklic predstavile na naj- boljši možen način in s tem še povečale zaupanje v njih same in poslanstvo, ki ga opravljajo.

V prostorih Zbornice – Zveze sta bila sestanka izvršilnega odbora Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splošni medicini ter Sekcije medicinskih sester v en- terostomalni terapiji.

6. maj

V Rogaški Slatini je izvršilni odbor sekcije medicinskih se-

ster in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji pripravilo že svoje 25. strokovno srečanje. Izredna udeležba na sreča- nju kaže, da so izbrali prave vsebine pod skupnim naslovom »Znanje v sodobni endoskopiji«. Uvodni nagovor je bil posvečen ustanoviteljici strokovne sekcije in dolgole- tni predsednici, višji medicinski sestri Aci Batič, ki se je sre- čanja tudi udeležila in s svojo prisotnostjo, srečanju dala poseben pečat. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Zbornice – Zveze.

Delovni so bili na petek popoldan tudi v izvršilnem odboru sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji in na svoji redni seji na Zbornici – Zvezi pripravljali program naslednjega strokovnega dogodka.

9. maj

Članice Komisije za specialna znanja so ovrednotile vse vloge, ki so prispele na naslov njihove komisije. V enakem časovnem terminu, le v drugi sejni sobi pa so se sestale članice izvršilnih odborov sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji in sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in pripravljale program novega izobraževalnega modula specialnih znanj s področja meritev gleženjskega indeksa. Povabilo k tej vrsti izpopolnjevanja boste lahko prebrali tako v Utri- pu kot na spletnih straneh Zbornice – Zveze.

V prostorih Zbornice – Zveze so se sestale tudi članice iz- vršilnega odbora Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih. Ovrednotile so uspeš- nost zadnjega strokovnega seminarja in se posvetovale o pripravi dopolnjene knjižice poklicnih aktivnosti in kompetenc za področje izvajanja zdravstvene nege in oskrbe v socialno varstvenih zavodih.

10. maj

V Veliki sejni dvorani v Mestni hiši v Ljubljani je potekala predstavitev projekta CPC+, »Nadgrajena celovita obravnava pacientov na domu«, namenjena odločeval- cem v slovenskem prostoru.

ZD Ljubljana, kot nosilec projekta, je skupaj s partnerji (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za dru- žinsko medicino; Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; Akreditacijska hiša DNV GL iz Norveške; Mestna občina Ljubljana in Pra- va poteza) pripravil zaključno predstavitev projekta CPC+,financiranega s strani Norveškega finančnega me- hanizma.

Tekom izvajanja projekta smo prišli do nekaj zanimivih,

(7)

sicer še delnih, sklopov podatkov in rezultatov. Ugotovi- tve so bile predstavljene nosilcem odločitev na področju zdravstva v Sloveniji. Veseli smo, da je bila lahko aktivni del tega projekta tudi Zbornica – Zveza. Zato si vsi skupaj želimo, da bi lahko z združenimi močmi povezali nosilce dejavnosti ter z izvajanjem storitev krepili zdravje drža- vljanov Slovenije.

11. maj

Strokovnega posveta o financiranju, organizaciji in upravljanju osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, ki je potekal 11. 5. 2016 v Ljubljani, sta se v imenu Zbornice – Zveze udeležila Jože Prestor in Ksenija Pirš. Posvet je potekal v okviru priprav na Nacionalno strategijo razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2025, ki jo pripravlja Ministrstvo za zdravje. Strategija je opredeljena v resoluciji “Skupaj za družbo zdravja”, s katero se zavezujemo, da v letu 2016 sprejmemo strategijo razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti. Temeljila bo na prepoznanih dobrih praksah in naslovila pomanjkljivosti v sistemu, ki smo jih prepoznali v analizi zdravstvenega sistema v Sloveniji. Na strokovnem posvetu smo izmenjali mnenja o financiranju, organizaciji in upravljanju osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji na podlagi usmeritev, ki so bila pred- hodno dorečena na prvem posvetu o osnovni zdravstveni dejavnosti.

12. maj

Veliko se je pisalo in govorilo tako o babicah kot o vseh iz- vajalcih zdravstvene nege. Veliko se nas je družilo na Ble- du. Še več vas je bilo na praznični dan na delovnih mestih, tako kot vse dni v letu. Hvala vsem za vsak vaš prispevek v kliničnih okoljih, v izobraževalnih institucijah, v lokalni skupnosti, na mestih odločanja in ne nazadnje tudi v stanovski organizaciji. Naj bo posebna zahvala na

tem mestu namenjena vsem kolegicam in kolegom, ki so v tem tednu javno nastopali v medijih in na naj- boljši možen način predstavljali oba poklica. Tudi za- radi vas nam pacienti zaupajo in nas po zaupanja vrednih poklicih umeščajo na drugo mesto, takoj za gasilci in skupaj s piloti.

Bojana Strmec, diplomirana babica, je predstavila de- lo babice v Porodnišnici Ljubljana in smo jo spremljali na posnetku oddaje Odmevi, RTV Slovenija ob mednarodnem dnevu babic, gostja oddaje v živo je bila Anita Prelec,predsednica Sekcije medicinskih sester in babic

Milena Osolnik, diplomirana medicinska sestra, je predstavila delo medicinske sestre na primarnem nivoju zdravstvenega varstva v oddaji Odmevi, RTVS, 12.

maj 2016, Andreja Nuč,pa delo medicinske sestre na kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in opekline, UKC Ljubljana, Odmevi, RTVS, 12. maj 2016.

Vse foto: Matej Glavinec

Alenka Bijol, predsednica DMSBZT Gorenjske, pozdravlja ministrico Milojko Kolar Celarc

Na slavnostni akademiji je zapela Monika Bohinec

(8)

Sandi Novak, višji medicinski tehnik iz Splošne bol- nišnice Jesenice in Rok Janežičdipl. babičar iz Splo- šne bolnišnice Trbovlje sta predstavila vlogo in podobo zaposlenih moških sodelavcev v zdravstveni in ba- biški negi. Oba sta povedala, da bi se za enak poklic odločila še enkrat in se v večinsko ženskem poklicu (kar 90 % delež zavzemajo ženske) dobro počutita.

V oddaji »Dan najlepših sanj«smo spremljali timsko delo, medsebojno spoštovanje in zaupanje sodelavk in sodelavcev ter skrb in partnerski odnos do in z bol- niki. Zaposleni na Kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo na Kirurški kliniki v UKC Ljubljanaso dokazali, da so odličen tim, ki ne le, da zna na ganljiv na- čin presenetiti svojo sodelavko, temveč so strokovno in prijateljsko povezani tudi na delovnem mestu. Ver- jamemo, da se pri njih dobro počutijo tako pacienti kot vsi, ki v njihovo profesionalno okolje šele vstopajo.

Hvala lepa vsem. Ponosni smo na vas!

zdravstvu. Skupaj s kolegicami smo se povabilu z vese- ljem odzvali in predstavili našo organizacijo in njeno delovanje ter izmenjali koristne informacije. Obljubili smo si, da se še srečamo, če prej ne pa naslednje leto, takrat v Novi Gorici.

17. maj

Na redni seji so se sestali člani Komisije za dodeljevanje sredstev iz sklada za izobraževanje. Razdeljena so bila vsa sredstva, ki so v tekočem mesecu namenjena podpori čla- nom pri plačilu kotizacij oz. šolnin pri uresničevanju vse- življenjskega učenja.

V prostorih Zbornice – Zveze se je sestal izvršilni odbor Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psi- hiatriji.

18. maj

Redno srečanje Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je potekalo v zelo sprošče- nem vzdušju. Prisotne je nagovoril tudi podpredsednik Zbornice – Zveze, ki je v nagovoru čestital tudi vsem na- grajencem regijskega strokovnega društva, prejemnikom srebrnega znaka društva. Za prispevek k dobremu imenu poklica medicinskih sester pa se je zahvalil vsem članicam društva, ki so se upokojile v letu 2015. Ob tem je pouda- ril, da je združevanje v stanovsko organizacijo kljub razli- čnosti zelo pomembno. Le tako bo naš glas slišan in se bomo lahko pogajali za boljši in naprednejši jutri.

V prostorih ZZZS v Ljubljani je potekal sestanek za ustanovitev Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu (SZKVZ), sestanka sta se v imenu Zbornice – Zveze udeležili Darinka Klemenc in Ksenija Pirš. Na se- stanku so bila predstavljena izhodišča za ustanovitev in delovanje SZKVZ ter predlog Statuta. Predstavniki sou- stanoviteljev so v svojih predstavitvah podprli predlaga- no idejo ustanovitve SZKVZ in izrazili pripravljenost, da pri tem aktivno sodelujejo. Posebej so izpostavili dve pomembni pobudi, ki naj bi ju podprla tudi SZKVZ, integri- rano usposabljanje za vse poklicne skupine, ki sodelujejo v procesih zdravstvene obravnave (pobuda Zbornice – Zveze in Zdravniške zbornice Slovenije) in priprava in sprejetje Zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu (pobuda Nacionalne mreža NVO s področja javnega zdravja 25x25). Sklenili so dogovor o ustanovnem občnem zboru SZKVZ, ki bo potekal 8. 6. 2016.

20. maj

42. redno srečanje timov družinske medicine je potekalo v modri dvorani Zdravniške zbornice Slovenije. Udele- žence sta nagovorila prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije in Jože Prestor, podpredsednik Zbornice – Zve- ze. Podpredsednik Zbornice – Zveze je v nagovoru po- udaril, da projekti, kot so referenčne ambulante družin- ske medicine, ponujajo medicinskim sestram izziv za prevzemanje novih odgovornosti in tudi na ta način za- držujemo kakovostne izvajalce zdravstvene nege v drža- vi. Povsod tam, kjer je razširjeni tim družinske medicine uspel postaviti pacienta v središče, pomeni obravnava pri referenčni medicinski sestri pomembno dodano vrednost za uporabnike. V Zbornici – Zvezi si želimo podobnih pro- 13. maj

Regijsko strokovno Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koper je v svoji v regiji obeležilo mednarodna dneva babic in medicinskih sester, kjer so zaslužnim članom podelili najvišja regijska priznanja za strokovno delo, srebrni znak. Svečanost je potekala v Por- torožu, v Hotelu Bernardin.

Ob dogodku je predsednica, Doroteja Dobrinja prisotne nagovorila s poslanico Zbornice – Zveze ob mednarodnih dnevih, izpostavila aktualna prizadevanja organizacije na strokovnem in družbeno političnem področju ter pomen stanovske pripadnosti in solidarnosti. V imenu Zbornice – Zveze se je svečanosti udeležila Ksenija Pirš, koordinatorica dejavnosti regijskih društev, ki je posebej omenila prizadevanja zaposlenih v zdravstveni negi, ba- bištvu in oskrbi na področju kakovosti in varnosti v procesu obravnave pacientov ter pomen kakovosti medo- sebnih odnosov.

14. maj

Le nekaj dni pred Mednarodnim dnevom smo prejeli prijazno povabilo Italijanskega združenja »Infermieri pro- fessionali assistenti sanitari Vigliatrici D´infaniza- Collegio Provenciale di Gorizia«, da si želijo skupnega sodelovanja na okrogli mizi o obmejnem-čezmejnem sodelovanju v

Foto: Matej Glavinec

Od leve proti desni: Mira Peroša, Darinka Klemenc, gostiteljica srečanja Orietta Masala, Monika Ažman in Doroteja Dobrinja

(9)

jektov tudi v pediatriji, ginekologiji in socialno varstvenih zavodih.

Regijsko strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je 20. 5. 2016 priredilo svečanost ob mednarodnih dnevih babic in medicinskih sester. Prireditev je potekala v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah. Članicam in članom društva so ob obeležju če- stitali tudi župan Aleksander Jevšek, predstavniki vodstev zavodov v regiji in drugi. Predsednica društva Daniela Mö- rec je ob dogodku poudarila pomen prizadevanj in delovanja organizacije Zbornice – Zveze in regijskega strokovnega društva, ki deluje v lokalnem okolju, še posebej v luči aktualnih dogodkov. Ob regijski obeležitvi so podelili tudi najvišja regijska priznanja za strokovno delo, Srebrni znak in zahvale članicam, katerih prispevek so posebej zaznala njihova delovna okolja. V imenu Zbornice – Zveze se je svečanosti udeležila Ksenija Pirš, koordinatorica dejavnosti regijskih društev, ki je ob tem izpostavila prizadevanja zaposlenih v zdravstveni negi, babištvu in oskrbi na področju kakovosti in varnosti v stroki.

18.–21. maj

V Ženevi je potekalo zasedanje združenj medicinskih sester članic ICN. Zasedanje so otvorili: predsednica ICN Ju- dith Shamian, ki smo jo lansko leto gostili tudi v Sloveni- ji, Jimm Campbell, direktor oddelka SZO za človeške vire v zdravstvenem sektorju in predsednica mednarodnega združenja babic (ICM) Frances Day – Stirk. Zasedanje je bilo oblikovano na vzporednih in ločenih posvetih preds- tavnikov združenj medicinskih sester, regulatornih orga- nov za medicinske sestre in babice ter tako imenovanih

“ministrskih” medicinskih sester. Razprave so bile ves čas usmerjene v zagotavljanje zadostnega števila kadra v zdravstveni in babiški negi, ki ne sme biti predstavljen kot strošek temveč kot naložba. Zdravstvo postaja pomembna panoga. V Nemčiji na primer je že danes vsak sedmi zaposleni zaposlen v zdravstvu. Velik izziv in priložnost za zdravstveno nego predstavlja intenzivno staranje zeml- janov. Za doseganje večje in boljše kakovosti življenja pa je izrednega pomena obravnava posameznika na primarnem nivoju, v lokalni skupnost na njegovem domu.

Aktivnosti za odpravljanje neenakosti pri zdravstveni obravnavi bodo tudi v prihodnje pomemben segment dela odločevalcev in izvajalcev. Razlike v svetu so še ved-

no enormne. Zbornico – Zvezo, kot predstavnico Slo- venije, smo na konferenci zastopali mag. Peter Požun, član boarda ICN, Monika Ažman, predsednica in Ani- ta Prelec, novo imenovana izvršna direktorica Zbor- nice – Zveze.Državni svetnik Peter Požun spremlja na rednem že 69. zasedanju generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije tudi našo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Na skupščini bodo govorili predvsem o resoluciji SZO: “Human resources in health sector 2030”, za katero si vsi močno prizadevamo, da bo na ge- neralni skupščini tudi sprejeta. Tako ministrici, kot našemu kolegu Petru Požunu želimo, da odlično izvedeta vse začr- tane razgovore s predstavniki drugih držav. Urnik, v katerega smo imeli priložnost pokukati, je bil milo rečeno (pre)natrpan.

Ob zaključku meseca ljubezni vam želim zapisati sporočilo naše kolegice, upokojene višje medicinske sestre Ace Batič, Takole pravi:

»V življenju so tri stvari, ki se ne vračajo - čas, besede in priložnost.

In so tri stvari, brez katerih ne moreš – mir, upanje, poštenost.

In so tri stvari, ki življenje težijo – aroganca, predrznost in jeza.

In so tri stvari, ki jih vedno sam izbereš – svoje sanje, svoj uspeh in svojo usodo.

In v življenju imaš tri bisere – samospoštovanje, pravo prijateljstvo in ljubezen.

Življenje je tvoje …«

Objavljeno v Zborniku predavanj strokovnega seminar- ja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji, Rogaška Slatina, 2016.

Kaj več ob tem res ni dodati, obdarimo se z biseri in živimo svoje sanje. Tudi zato, ker je pred nami vroče poletje, ki je namenjeno tudi počitku, dopustom, ve- selju na plaži, v planinah, na domačem vrtu. Srečno vsem skupaj.

Foto:Matej Glavinec

(10)

Nagovor ministrice Milojke Kolar Celarc

na slavnostni akademiji ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester, Bled, 12. 5. 2016

S

poštovana predsednica Zbornice – Zveze gospa Moni- ka Ažman, spoštovane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, babice in cenjeni gostje,

v veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko nagovorim ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester. Na rojstni dan Florence Nightingale, začetnice moderne, na podatkih utemeljene zdravstvene nege. To sta dneva, ki obeležujeta delo več kot 80 mili- jonov medicinskih sester in babic širom sveta in njihova prizadevanja za boljše zdravje vseh prebivalcev. Letošnje geslo je "Medicinske sestre, sila za spremembe, ki izboljšu- je odpornost zdravstvenega sistema."

Že Florence Nightingale se je zavzemala, da bi bila zdravstvo dostopno vsem, ne glede na položaj ali do- hodek. Danes njeno delo nadaljujemo skupaj. Na Min- istrstvu za zdravje smo se v Resoluciji Nacionalnega plana zdravstvenega varstva zavezali k evropskim vrednotam zdravstvenih sistemov – k univerzalnosti, solidarnosti, pravičnosti in dostopnosti.

Zavezani tem vrednotam, smo na podlagi analize odločili za 4 prioritetna področja, ki jih bomo v procesu spre-

memb naslovili z različnimi kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi iz Resolucije.

V nacionalnem planu zdravstvenega varstva so konkretno navedeni ukrepi, njihovi nosilci in časovnica ter pričakovani merljivi rezultati. Nekateri bodo zahtevali za- konodajno ukrepanje, drugi pa bodo uresničeni na izved- beni ravni.

Resolucija v središče postavlja uporabnika in izvajalca ter si v predvidenih ukrepih prizadeva za:

• krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni;

• optimizacijo zdravstvene oskrbe;

• povečanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva;

• pravično, solidarno in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva.

Izboljšanje odpornosti zdravstvenih sistemov zahteva medsektorska prizadevanja vseh akterjev na vseh ravneh.

Medicinske sestre ter babice, ki v timskem sodelovanju s kolegi iz zdravstvenih in nezdravstvenih sektorjev zagotavljate večino zdravstvenih storitev, imate pomembno vlogo v tem procesu. Pomembno je, da se te vloge zave- date ter da jo tudi na ustrezen način izvajate.

Zagotavljanje kakovostnih storitev zdravstvenega varstva za vse ljudi v stiski je vaša etična in profesionalna odgovornost. Kot zavzeti, v inovativne rešitve usmerjeni strokovnjaki, medicinske sestre in babice še naprej zagotavljate ustrezno zdravstveno in babiško nego tudi v ob- dobjih pomanjkanja ustreznih virov.

Pomembno je, da v reformah, ki krepijo odpornost zdravstvenih sistemov, aktivno sodelujete. Spremembe zdravstvenih politik imajo namreč pomemben vpliv na delovna okolja medicinskih sester in pogoje, v katerih zagotavljate vašim pacientom zdravstvene storitve.

Florence je poznana tudi pod vzdevkom Žena s svetilko - znani so njeni nočni obhodi po bolnišnici, ko je z leščer- bo v roki hodila po barakah, da pogleda, če je vse v redu, da poreče temu bodrilno besedo in se onemu spodbud- no nasmehne. Vaše delo zahteva veliko srčnosti, potr- pežljivosti in razdajanja.

Dovolite mi torej, da tudi jaz, v tem trenutku izrazim zahvalo vsem medicinskim sestram, babicam, zdravstvenim tehnikom in bolničarjem za ves trud, strokovnost srčnost in dobro voljo, ki jo vsakodnevno vlagate v to, da pomoči potrebnim ponudite pot k ozdravitvi ali lajšanju trpljenja, k uspešno izpeljanem porodu in zdravemu novorojencu, k temu, da počasi postaja tudi timsko delo osnovni partnerski odnos med sodelavci.

Ob zaključku želim izreči posebno zahvalo in priznanje tudi letošnjim dobitnikom najvišjega priznanja zlatega znaka za delo na področju zdravstvene in babiške nege.

Spoštovani prejemniki, bodite zgled vašim sodelavcem, predvsem pa mlajšim generacijam zdravstvenih delavcev, ki vstopajo na poklicno pot, ki veliko daje vašim pacientom in veliko tudi vam.

Foto:Matej Glavinec

(11)

S

poštovani ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, državni svetnik mag. Peter Požun, župan Občine Bled, gospod Janez Fajfar, častna članica Zbornice – Zveze izr. prof. Antonija Poplas Susič, predsednice in predsedni- ki regijskih strokovnih društev, strokovnih sekcij, člani Upravnega odbora, drugi funkcionarji Zbornice – Zveze, Darinka Klemenc in druge predhodnice, predstavniki iz- obraževalnih ustanov, managementa, predstavniki sindi- katov, letošnje prejemnice zlatih znakov, dobitnica priznanja za življenjsko delo Angele Boškin Maruša Šolar, cenjeni gosti, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, V veselje in čast mi je, da vas lahko nagovorim na našem največjem in najlepšem dogodku leta – slavnostni akademiji, s katero vsako leto obeležimo mednarodni dan medicinskih sester – in mednarodni dan babic. Torej naj- prej moje iskrene čestitke za oba praznika vsem izvajal- cem zdravstvene, babiške nege in oskrbe.

Nocojšnji nagovor je moj prvitako pomemben nagovor v vlogi predsednice in ker se nas je zbralo zares veliko in je med nami tudi ministrica za zdravje in pomembni drugi želim poudariti le projekte in aktivnosti, ki so nas v zadnjem letu povezovali, in opozoriti na tiste naloge, ki jih bomo povezani skupaj zagotovo lahko uspešno rešili v korist izvajalcev zdravstvene in babiške nege in v korist pacientov.

Ponovna podelitev javnih pooblastil Zbornici – Zvezi januarja letos je bila v strokovni javnosti sprejeta kot priznanje stroki zdravstvene in babiške nege.

Priznanje, da stroka zna, zmore in je sposobna sama re- gulirati svoj poklic. Zavedamo se, da je na področju vo- denja registra izvajalcevzdravstvene in babiške nege treba opraviti še veliko dela, ki je v nekem trenutku za- stalo, a smo na dobri poti. Tvorno sodelovanje z Ministr- stvom za zdravje smo v preteklem tednu nadgradili z mi- nistričinim soglasjem k izvedbi strokovnih nadzorov s svetovanjem, ki jih bomo začeli izvajati meseca junija. Z nji- mi želimo prispevati k še večji odgovornosti, varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave, kar je vodilo našega dela in je bilo tudi vodilo današnjega uspešnega simpozija. Veliko izzivov nas še čaka, že danes pa sporočamo, da bomo do konca leta ministrici posredovali osnutek po- dročij, kjer pripravljamo vsebine za pripravo in izvedbo specializacij s področja zdravstvene nege.

Današnji simpozij, že 15.po vrsti, smo posvetili letoš- njemu mednarodnemu motu: Medicinske sestre – moč za spremembe: vpliv na izboljševanje (prožnosti) zdravstvenega sistema.

Res je, da smo medicinske sestre in babice največja skupina zaposlenih v zdravstvu, res pa je tudi, da nas že dol- go ni bilo tako kronično premalo. Podatki o kadrih iz lan- skega leta, ki jih zbira delovna skupina pri Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego, kažejo, da je bilo v bolnišnicah na bolnišničnih oddelkih zaposlenih nekaj manj kot 6.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov (preračunano iz ur), kar predstavlja 78 % po-

trebnega kadra. Povedano drugače: samo v bolnišnicah primanjkuje 1.923 (22 %) zaposlenih v zdravstveni negi.

Če bi spremljali sorodne podatke tudi na primarnem nivoju in na področju socialno varstvenih zavodov, bi se ta številka zagotovo podvojila.

V zdravstveni in babiški negi torej ni prostora za dodatne racionalizacije in zmanjševanje stroškov dela. Zdravstve- na nega je naložba za prihodnost, zato v dobro pacientov, svojcev in družbe pričakujemo ustreznejši trend za- poslovanja v zdravstveni negi, boljše pogoje dela in s tem manjši odhod mladih, kakovostno izšolanih izvajalcev zdravstvene nege v tujino. V času izvajanja javnih pooblastil (v komaj 3 mesecih) smo izdali že 42 potrdil o do- brem imenu, ki jih izvajalci potrebujejo za zaposlitev v tu- jini.

Prožnost razumemo v iskanju novih oblik dela, v (re)or- ganizaciji dela in drugih izboljšavah. Na eni strani zato, ker se staramo tudi medicinske sestre in babice, ker se po- daljšuje delovna doba, ker zaposleni delajo več kot zmo- rejo, da zadostijo vsem potrebam pacientov in so posle- dično veliko prej podvrženi poklicnim obolenjem in iz- gorelosti.

Na drugi strani, zato, ker medicinske sestre nenehno pridobivamo nova, napredna znanja, s katerimi prepozna- vamo pomanjkljivosti, nepravilnosti, in nove pristope ce-

Nagovor Monike Ažman, predsednice Zbornice – Zveze,

na slavnostni akademiji 12. maja 2016

(12)

lostne obravnave pacientov tudi znotraj zdravstvene in babiške nege.

Medicinske sestre se zelo zavedamo pomena varne in kakovostne oskrbe.Varne za paciente in za nas same.

Poleg strokovnega znanja je naše osnovno vodilo pri delu spoštovanje etičnih načel in empatičen odnos do pacientov in sodelavcev.

Slednje je zagotovo tisto, kar vliva zaupanje v naše delo in kot kažejo raziskave javnega mnenja nam pacienti še vedno zelo zaupajo. Nekaj več volje in energije bimorda morali zaposleni posvetiti drug drugemu. Se bolj podpi- rati, pomagati drug drugemu, biti solidarni, medsebojno deliti in se povezovati. Z veliko manj napora in v krajšem času bi lahko dosegli marsikaj.

Prav to je bilo v zadnjih mesecih tudi vodilo vseh, ki želi- mo in smo dolžni po (pre)dolgih desetletjih najti sistem- ske rešitveza vse izvajalce zdravstvene nege.

Dejstvo je, da smo kot člani Evropske unije dolžni spo- štovati tudi evropski pravni red, ki poklic medicinske sestre in babice opredeljuje kot reguliran poklic. Direktiva jasno opredeljuje, da je nosilka dejavnosti zdravstvene nege diplomirana medicinska sestra, ki z dodatnim iz- obraževanjem in kliničnim usposabljanjem lahko postane specialistka na ožjem strokovnem področju oziroma lahko svoje znanje nadgradi v smeri magistrskega in doktor- skega študija.

Smernice,ki se pripravljajo s strani EFN (Evropske fede- racije združenj medicinskih sester)jasno opredeljuje- jo tudi sodelavca medicinske sestre, ki je stalni in pomembni član zdravstvenega tima.

Zatorej so odveč vse špekulacije, da ukinjamo/ zapiramo srednje zdravstvene šole. Zavedamo se, da je izobraževa- nje na nivoju srednjega strokovnega izobraževanja potrebno, zlasti z vidika večjih potreb starajoče se populacije in finančne vzdržnosti. Potrebno ga je le poenotiti tudi na nivoju odprtega izobraževalnega kurikuloma in natančno opredeliti kompetence izvajalcev.

Nič manj pomembna kot vloga izobraževalnih inštitucij je tudi vloga managementa, ki mora sprejeti odgovornost za primerno umestitev slehernega izvajalca zdravstvene nege na delovno mesto, za katerega ima ustrezno pridobljeno znanje. Pravilno postavljena pravila igre, če se smem tako izraziti, bodo vnesla delitev dela na podlagi kompetenc izvajalcev, dala občutek pomembnosti in pripadnosti slehernemu članu tima zdravstvene nege, da dela to, za kar ima znanje, sposobnosti in je za svoje delo tudi ustrezno nagrajen. Zagotovo je to sodoben timski pristop, ki vpliva tudi na boljšo delovno klimo in me- dosebne odnose.

Številne mednarodne raziskave in študije vedno znova potrjujejo velik prispevek medicinskih sesterinbabic pri izboljšanju in promociji zdravja, preprečevanju bolezni ter pri vodenju in obvladovanju kroničnih boleznih.

V domačih projektihZa boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – »Skupaj za zdravje« in»Nad- grajena celovita obravnava pacienta (CPC+)«,imajo medicinske sestre na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, še posebej tiste na področju patronažnega varstva, zelo pomembno vlogo. Projekt referenčnih ambulant še zdaleč ni več projekt, pač pa sistemski ukrep, ki v to druž- bo prinaša več zdravja in ga je zato treba podpreti.

Izvajalci zdravstvene in babiške negetorej imamo strokovno znanje in potencial za izboljšanje zdravja prebi- valstva, ki ga je treba le še dodatno aktivirati.

Če si v zdravstveni in babiški negi ves čas prizadevamo za odpravo neenakosti pri zdravstveni obravnavi pacientov, pa to ne drži za naši poklicni skupini v odnosu do drugih zdravstvenih delavcev. V nasprotju z medicinsko, farma- cevtskoali socialno-varstveno strokozdravstvena in babi- ška nega nima lastnega zakona, ki bi sistemsko urejal poklicni področji, relativno nedorečeno sta urejeni v Za- konu o zdravstveni dejavnosti ins podzakonskimi ak- ti. Prav tako v slovenski zdravstveni zakonodaji še vedno ni implementiranih vseh določil evropske direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacijglede medicinskih sester in babic. Ko bomo uredili to področje, bomo mor- da lažje urejali tudi nedopustne zdrse, kakršni so bili na- potitve medicinskih sester v obvezen tečaj tujega jezika za nemoteno delo s svojimi sodelavci v zdravstvenem timu, ki prihajajo iz drugih držav.

Na tem mestu želim slediti začrtani poti mojih predhod- nic, ki si za zakonsko ureditev področja z lastnim zako- nom prizadevajo že vse od 90. let prejšnjega stoletja. Ci- lji, ki smo si jih s konkretno zakonsko opredelitvijo posta- vili, so povezani z vsem prej povedanim, zagotavljajoveč- jo kakovost obravnave pacientov in jasno umestitev zdravstvene in babiške nege ter oskrbe v sistem zdravstvenega varstva in v prihodnosti tudi v sistem dolgotrajne oskrbe!

Danes je poseben dan.Zato naj nagovor sklenem z zahvalo in iskrenimi željami.

V nacionalni organizaciji zdravstvene in babiške nege Zbornici - Zvezi se zavedamo ključne vloge in pomena sleherne medicinske sestre, babice, tehnika zdrav- stvene nege in bolničarja negovalca.

Ob tem se oziram na vse tiste kolegice in kolege, ki so s svojim aktivnim profesionalnim delom že zaključili, a dali odlične temelje tako stroki kot naši organizaciji.

Na teh temeljih so gradile tudi nocojšnje prejemnice naj- višjih priznanj zlatih znakov, ki v tem času in prostoru prispevajo nekaj več, so gonilo razvoja in napredka tudi za jutri in za vse, ki na profesionalno pot šele vstopajo. Iskre- na hvala.

Spoštovana ministrica, hvala za tvorno sodelovanje.

Podpiramo vaša prizadevanja za ureditev sistema zdravstvenega varstva v državi v celoti in ne le parcialno, kar izkazujete z umeščanjem zdravstvene in babiške nege v zdravstveni sistem na vseh ravneh.

Prepričana sem, da boste podprli naša prizadevanja v do- brobit pacientov, stroke in zdravstvenega sistema … Že- limo, znamo, zmoremo in vi to veste.

Hvala Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske in njegovi predsednici Alenki Bijol, ki je ob 60. letnici delovanja društva podala pobudo, da ta večer preživimo v njihovem okolju, kjer nam je lepo.

Zavedam se, da lahko strokoven, delaven, predan, moti- viran … posameznik tudi v zdravstveni, babiški negi in oskrbi zmore in naredi marsikaj. Še veliko več, hitreje in lažje pa nam bo uspelo, če bomo posamezniki delali in delovali skupaj.

Za paciente, za družbo, za nas.

Zato se skupaj veselimo in praznujmo tudi nocoj.

(13)

Globalno babištvo

MEDNARODNI DAN BABIC – 5. MAJ

Letošnji moto mednarodnega dneva babic se glasi: ŽENSKE IN NOVOROJENČKI – SRCE BABIŠTVA

Tudi Sekcija medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi, ki je članica svetovne babiške konfederacije od leta 1999, se pridružuje ciljem za izboljšanje zdravja žensk in otrok doma in po svetu. Babice se v Sloveniji strokovno združuje- jo že vse od leta 1925, ko je bilo ustanovljeno slovensko babiško društvo. Tako smo v lanskem letu praznovali 90-letnico strokovnega združevanja in delovanja babic. V skrbi za zdravje žensk, otrok in družin v Sloveniji deluje več kot 700 babic in babičarjev. V letu 2011 smo sprejeli prvi kodeks etike za babice.

Babiško delovanje sega globoko v zgodovino človeštva. O babiškem poklicu in babicah govorimo lahko šele od ob- dobja usposabljanja in šolanja babic. Ustanovitev prve babiške šole v Ljubljani leta 1753 na pobudo avstrijske ce- sarice Marije Terezije je bil velik korak pri profesionalizaciji poklica babice, obenem pa je pomembno vplivalo na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji. Danes si diplomirane babice pridobijo naziv z zaključkom izobraževanja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.

Cilj in vizija razvoja babištva v Sloveniji je, da bi vsaka ženska imela dostop do kontinuirane babiške obravnave – v ča- su nosečnosti, poroda in v poporodnem obdobju. V roke babic se je v lanskem letu rodilo nekaj več kot 21.000 otrok.

Slovenija se lahko pohvali z eno izmed najnižjih stopenj umrljivosti novorojenčkov na svetu, k zagotavljanju kakovostne in varne porodne in obporodne oskrbe pa pomembno prispevajo tudi babice. Glede na kompetence in znanja, ki jih babice imajo za spremljanje zdravih nosečnic, potekajo prizadevanja, da bi se v prihodnje še več žensk srečalo z babicami.

V obporodnem obdobju se je v zadnjih desetih letih zgodilo kar nekaj sprememb v slovenskih bolnišnicah, vendar so možnosti izbire žensk o kraju in načinu poroda še vedno omejene. V prihodnosti je potrebnih še več organizacijskih in strokovnih sprememb, ki po vzoru dobrih praks in lastnih dokazov zmanjšajo možnost medikalizacije poroda in spodbujajo pristop k fiziološkemu porodu, ki ženskam in novorojenčkom zagotavlja najboljše izide – ob podpori babic. Ženske in novorojenčki so srce babištva, pravi letošnji moto.

V zdravstvenih ustanovah bodo ob tem dnevu potekale različne aktivnosti, dnevi odprtih vrat in stojnice. Tudi letos bomo organizirali tradicionalno srečanje babic iz Slovenije – 5. 5. 2016 na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer se bomo ob 17. uri pridružili študentom babištva, ki bodo organizirali BABIŠKI TEK. Zbrani denar bo šel v humanitarne namene – podpori varni hiši v Ljubljani.

Projekt Dojenju prijazen lokal bo potekal med 1. in 31. 5. 2016.

15. simpozij zdravstvene in babiške nege 2016 in slavnostna

akademija Zbornice – Zveze ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester bo v četrtek, 12. maja 2016, na Bledu.

31. 5. 2016 bo na Zdravstveni fakulteti organiziran 3. Babiški forum z naslovom POROD DOMA.

Predsednica Sekcije medicinskih sester in babic Predsednica Zbornice – Zveze

Anita Prelec Monika Ažman

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-mail: tajnistvo@.zbornica-zveza.si Sekcija medicinskih sester in babic

(14)

15. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije

Darinka Klemenc

Prožnost zdravstvene in babiške nege skozi odgovornost, varnost, kakovost

S

tem naslovom smo na Zbornici – Zvezi in v Nacional- nem centru za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, ki je pripravil strokovni del dogajanja ob mednarodnem dnevu babic (5. maju) in mednarodnem dnevu medicinskih sester (12. maju), poimenovali letošnji15. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije. Simpozij je potekal točno na medna- rodni dan medicinskih sester – 12. maja, letos na Bledu. V tem letu namreč Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske obeležuje 60 let organi- ziranega delovanja. Zato veljajo čestitke k jubileju in tudi zahvala predsednici društva Alenki Bijol, ki nas je povabi- la na Gorenjsko in pomagala pri organizaciji obeh dogodkov – simpozija in slavnostne akademije. Strokovni program 15. simpozija je privabil na Bled okrog 170 ude- ležencev; izdan je bil tudi zbornik povzetkov, ki je dosto- pen tudi na spletnih straneh Zbornice – Zveze. Naša zahvala velja vsem sodelujočim: predavateljem, modera- torjem, razstavljavcem in seveda vsem udeleženkam in udeležencem simpozija. Upamo in želimo, da smo tako s strokovnim programom, tudi s posebej obeleženo 50-le- tnico neprekinjenega izhajanja Obzornika zdravstve- ne nege, skupaj z udeleženci simpozija in slavnostne aka- demije, z devetimi dobitnicami zlatega znaka in dobitni- co priznanja Angele Boškin za življenjsko delo gospo Ma- rušo Šolar, dostojno obeležili naše mednarodne dneve.

Letošnji moto ICN – Mednarodnega sveta medicinskih sester – ki združuje medicinske sestre iz 135 držav po vsem svetu, in katerega članica je tudi Zbornica – Zveza, spo- roča: Medicinske sestre – moč za spremembe: vpliv na izboljševanje (prožnosti) zdravstvenega sistema. In moto ICM – Mednarodnega združenja babic – se je ob njihovem mednarodnem dnevu glasil: Ženske in novoro- jenčki: srce babištva.

Tako je bil tudi letošnji mednarodni dan slovenskih medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege kot vsako leto, zaznamovan z izobraževanjem – 15. simpozi- jem, ki, skupaj z desetimi kongresi pomeni srebrni jubi- lej našega izobraževanja v novejši zgodovini zdrav- stvene nege in babištva v državi.Letošnji simpozij smo, vključujoč del mota ICN, poimenovali: PROŽNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SKOZI ODGOVOR- NOST, VARNOST, KAKOVOST.

Vsebinsko je bil simpozij razdeljen na tri sklope, vse ve- zane na odgovornost, kakovost in varnost v naši stroki in zdravstvu nasploh. V prispevku je na kratko povzetih nekaj vsebinskih sporočil prvih treh predavateljev, vse drugo je na voljo v zborniku simpozija na spletnih straneh Zbornice – Zveze.

V treh prispevkih na temo odgovornost, kakovost, var- nost smo lahko slišali:

V prispevku Kakovost in varnost skozi akreditacije slo- venskih bolnišnic: priložnosti in izzivije Biserka Sim-

čič, izkušena poznavalka tega področja, v imenu Zveze za razvoj kakovosti in varnosti v zdravstvu podala kratek zgodovinski pregled razvoja akreditacij slovenskih bol- nišnic, vlogo resornega ministrstva in nakazala smer razvoja tega področja za naprej:

Naloga in vloga Ministrstva za zdravje na področju akredi- tacij zdravstvenih ustanov mora biti tako ureditev regulati- ve za akreditacijo zdravstvenih ustanov, sodelovanje pri vzpostavitvi finančnih spodbud za vzpostavitev in nepre- stano izboljševanje kakovosti in varnosti sistema zdravstve- nega varstva, spremljanje aktivnosti in rezultatov zdrav- stvenih ustanov na področju kakovosti in varnosti na pod- lagi mednarodnih standardov ter sodelovanja z izbrano akreditacijsko institucijo. Dobra organizacija izboljševanja kakovosti obsega dobro organizacijo različnih dejavnosti in procesov izboljševanja kakovosti, vključevanje različnih ude- ležencev v zdravstvenem varstvu in ustvarjanje ugodnih po- gojev za izboljševanje kakovosti na vseh organizacijskih rav- neh zdravstvenega varstva. Izboljševanje kakovosti mora bi- ti dobro organizirano na osrednji ravni (država, pokrajina), na krajevni ravni (bolnišnica, zdravstveni dom, ...), na ravni oddelka (oddelek, ambulante) in na ravni posameznika (po- samezni izvajalec zdravstvenega varstva). Po uspešni uvedbi sistema akreditacije na področju bolnišnic je ta- ko smiselno in potrebno, na podlagi preizkušenega mo- dela, postopoma razširiti sistem akreditacije na zdrav- stvene domove, specialistične ambulante, izvajalce dol- gotrajne oskrbe in vse ostale izvajalce zdravstvenih sto- ritev.Pogoji, ki jih je potrebno zagotoviti za izvajanje teh nalog, so oblikovanje političnih usmeritev, organizacija in sredstva. Pomembna pogoja sta tudi izobraževanje in moti- vacija … Namen zunanje presoje je, da deluje kot spod- bujevalec in ne kot sredstvo nadzora. Želje in pričakova- nja so, da se bo v naslednjih letih sistem trdno zasidral v praksi in pripeljal do takih sprememb obnašanja vodstev in zaposlenih v zdravstvenih zavodih, da bodo dejavnosti v zvezi s kakovostjo zdravstvene oskrbe in varnostjo pacien- tov nekaj samo po sebi razumljivega. Dosedanji rezultati ka- žejo, da akreditacija ni končni cilj, ampak koristen okvir, v katerem je potrebno kakovost in varnost neprestano vzdrže- vati in razvijati … Namen zunanje presoje je, da deluje kot spodbujevalec in ne kot sredstvo nadzora. Želje in pričako- vanja so, da se bo v naslednjih letih sistem trdno zasidral v praksi in pripeljal do takih sprememb obnašanja vodstev in zaposlenih v zdravstvenih zavodih, da bodo dejavnosti v zvezi s kakovostjo zdravstvene oskrbe in varnostjo pacien- tov nekaj samo po sebi razumljivega. Dosedanji rezultati ka- žejo, da akreditacija ni končni cilj, ampak koristen okvir, v katerem je potrebno kakovost in varnost neprestano vzdrže- vati in razvijati (Simčič*, 2016).

*Citati (Simčič, Premelč in Lokajner) so vzeti iz zbornika simpozija 2016.

(15)

David Premelč, odvetnik, ki se v zadnjem času poglobljeno ukvarja tudi s področjem zdravstva in zdravstvene ter babiške nege, je v avditoriju povzročil popolno tišino, saj se izvajalci zdravstvene in babiške nege vedno bolj zavedamo svoje odgovornosti, tudi pravne, še posebej, če nam strokovnjak pravne stroke nastavi ogledalo s kon- kretnimi primeri iz prakse. Kje so meje pravice do samo- stojnega odločanja o zdravljenju? Avtor je za izhodišče referata vzel dilemo, pred katero so danes pogosto posta- vljeni zdravstveni delavci, to je, kako ravnati v primerih, ko si stojita nasproti na eni strani poklicna dolžnost zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pomagati pacientu, ki je v nevarnosti za življenje (in z njo povezana odgovornost za- radi opustitve zdravstvene pomoči), ter na drugi strani pra- vica pacienta do zasebnosti in do svobodnega odloča- nja o lastnem zdravju, ki vključuje tudi pravico do zavr- nitve zdravstvenega posega.… precejšen del zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v Sloveniji še ni povsem oza- vestil pomena pojasnilne dolžnosti za njihovo morebitno odgovornost. Izkušnje kažejo, da se v praksi pojasnilna dolžnost ne izvaja dosledno,zlasti npr. obveznost, da mo- rajo biti ustrezna pojasnila dana pacientu v neposrednem stiku, na pacientu razumljiv način, da morajo biti pred ope- rativnim ali drugim težjim posegom dana tudi ustna pojas- nila (in ne zadošča zgolj pisni privolitveni obrazec)… gre upati, da se bodo določila ZPacP glede pojasnilne dolž- nosti in posledično veljavne privolitve v zdravstveni po- seg dosledno izvajala, še predno pride do morebitne prve (kazenske) sodbe za kaznivo dejanje (posebno) hu- de telesne poškodbe zaradi odsotnosti ustrezne privo- litve(Premelč*, 2016).

Gordana Lokajner, naša kolegica, je prva opozorila na žvi-

žgače tudi v zdravstveni negi, pravi, da so »žvižgači« (ang.

whistleblowers) tisti, ki zaobidejo običajne procese, da bi raz- krili informacije, ki izpostavljajo neetične, nezakonite, ne- varne ali neustrezne prakse. V zdravstvenem varstvu so ti

»žvižgači« pogosto medicinske sestre. Ker so dobro uspos- obljene za klinično prakso in so stalno v neposrednem stiku s pacienti, ki jih negujejo, so v edinstvenem položaju, da prepoznajo napake in situacije, ko so pacienti ali drugi zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju, da se jim zgodi kaj slabega(Kingma, 2010)…. Medicinske sestre – žvižgači so v svojih delovnih okoljih označene kot pro- blematične, nezadovoljne, moteče ter seveda velikokrat nezaželene v širšem negovalnem in zdravstvenem timu za- radi opozarjanja o kršenju zaščite pravic in varnosti pacien- tov. V popolnem svetu medicinski sestri ne bi bilo treba ni- koli »žvižgati«. Opozarjanje na odklone, slabe prakse ali ce- lo etično dvomljive odločitve je v zdravstveni oskrbi nujno prepoznati, odpraviti in se iz njih naučiti. … V večini prime- rov žvižgači vstopajo v sisteme, ki nimajo jasnih poti za opo- zarjanje in izražanje skrbi v primerih slabe prakse (Lokajner*, 2016).

V drugem sklopu, ki smo ga poimenovali Konkretne oblike za izboljševanje varne in kakovostne zdrav- stvene in babiške nege, so te konkretne oblike predsta- vili strokovnjaki, ki se poglobljeno ukvarjajo prav s temi področji. Nekatera od njih še razvijamo, zato je bilo ude- ležencem zanimivo slišati novosti - kaj vse počnemo na posameznih področjih in v posameznih okoljih. Dobili smo več pohval, da jih s tekočim delom in rezultati ažur- no seznanjamo. Referenčne ambulante družinske medi- cinesta predstavili Nataša Medved in Barbara Bukovnik iz Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v dru- Udeleženci simpozija

(16)

žinski medicini, ki sta obe tudi imenovani članici ožjega Projektnega sveta za to področje pri MZ. Koordinator- ja/ico zdravstvene oskrbeso intenzivno razvijali na KO- PA Golniku, naredili so tudi randomizirano klinično razi- skavo z namenom preveriti učinkovitost intervencije koordinatorja odpusta v obravnavi pacientov s KOPB in opredelitve zadovoljstva pacientov s KOPB z obravnavo koordinatorja odpusta, kar je predstavila Saša Kadivec.

Manchestrski sistem triažiranja pacientovsta predstavili ključni akterki, ki se že več let ukvarjata s tem področ- jem, Majda Cotič in Vida Bračko iz Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, o pomenu in nuj- nosti neprekinjenega zagotavljanja patronažnega var- stvapa Andreja Krajnc in Martina Horvat iz Sekcije v pa- tronažni dejavnosti pri Zbornici – Zvezi. Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja v zdravstvenem domu - iz- kušnje pilotnega testiranja iz zdravstvenih domov Ce- lje, Vrhnika in Sevnicaje predstavila skupina kolegic, konkretno pa Vladimira Tomšič, direktorica ZD Sevnica (prispevek so sicer pripravile Sanja Vrbovšek z NIJZ, Vla- dimira Tomšič, Marjana Iršič, Jerneja Filipič, Mojca Vidmar iz zdravstvenih domov, kjer je potekalo pilotno testira- nje). O aktualnem ISO certificiranju v praksi, njegovih prednostih in pomanjkljivostihje spregovoril Jože Šimen- ko, soavtorici sta bili Irena Buček Hajdarević in Dragica Ka- radžić iz UKC Ljubljana.

Tretji sklop simpozija je postregel z novimi vidiki in kon- kretnimi izzivi stroke zdravstvene in babiške nege:

Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti v zdravstveni in babiški negi – 50 let izhajanja Obzor- nika zdravstvene nege(ki ga je pripravila glavna in odgovorna urednica Brigita Skela Savič, predstavil pa Bran-

ko Bregar), je zaradi pomembne obletnice posebej obja- vljen v tej številki Utripa.

Z vidika odgovornosti, kakovosti in varnostipostaja vedno bolj pomembno (tudi zaradi dogodkov zadnjih let) medpoklicno sodelovanje, kjer skuša Zbornica – Zveza kot pobudnica spodbujati oblikovanje skupnega proto- kola s tega področja z Zdravniško zbornico Slovenije (Branko Bregar, Darinka Klemenc),v nadaljevanju je isto temo-orodja za učinkovito komunikacijo v medpokli- cnem sodelovanju– SBAR nadgradila Majda Pahor, ki se s področjem medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu poglobljeno ukvarja, zlasti s sociološkega vidika, že dalj ča- sa, tudi v mednarodnem prostoru. Konkretni izziv babi- ški stroki predstavljajo porodi na domu, zato se na Zbor- nici – Zvezi pripravlja protokol za strokovno opolnomo- čanje babic in timov na tem področju, kar so predstavile Anita Prelec, Rosemarie Franc, Teja Škodič Zakšek in Ana Polona Mivšek iz Sekcije medicinskih sester in babic. O nacionalnih protokolih kot konkretni obliki pomoči strokije ključne vsebine predstavila Majda Oštir, vodja Delovne skupine za protokole pri Zbornici – Zvezi, ki se trudi strokovno javnost opolnomočati z vedno novimi protokoli, ki jih sproti objavljamo tudi v Utripu in na spletnih straneh Zbornice – Zveze.

Zadovoljni, da je simpozij v veliki meri izpolnil pričakova- nja udeležencev, se zahvaljujemo za aktivno sodelovanje in vas že sedaj vabimo za posredovanje vaših idej, vsebinskih predlogov in tem, ki bi jih želeli obravnavati drugo leto na 11. kongresu zdravstvene in babiške nege, ko bomo praznovali tudi 90-letnico delovanja naše organizacije.

Obvestilo o razpisu za volitve predsednika/ce in članov/ic izvršnega odbora strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

v splošni medicini

Na osnovi Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornice – Zveze Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splošni medicini pri Zbornici – Zvezi razpisuje volitve za mandatno obdobje 4 let (2016-2020) za:

1. Predsednico/ka strokovne sekcije

2. Člane/ice izvršnega odbora strokovne sekcije - 4 člane/ice po regijskem principu za: pomursko, po- dravsko, dolenjsko in koroško regijo.

Pri izbiri kandidatov za izvršni odbor strokovne sekcije se upoštevajo regijsko in strokovno načelo. Vloge s potreb- nimi dokazili pošljete do vključno 7. 9. 2016na naslov: Zbornica - Zveza, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana s pripisom: »Volitve Sekcije MS in ZT v splošni medicini - NE ODPIRAJ.« Volitve bodo izvedene na rednem strokovnem srečanju, ki bo 30. 9. 2016 v Ljubljani.

Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Zbornice – Zveze v rubriki aktualni razpisi.

Tadeja Bizjak

Predsednica Sekcije MS in ZT v splošni medicini Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-mail: tajnistvo@.zbornica-zveza.si

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splošni medicini

(17)

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem skupaj in vsakemu posebej,

ki ste nam čestitali ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester.

Vodstvo Zbornice – Zveze

(18)

Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti v zdravstveni in babiški negi – 50 let izhajanja Obzornika zdravstvene nege

Izr. prof. dr. Brigita Skela-Savič

Ključne besede: raziskovanje, profesionalizem, vredno- te, pacienti, kompetence, na dokazih podprta praksa Uvod: Raziskave zadnjih let kažejo, da medicinske sestre še vedno v zadostni meri ne dojemajo raziskovalnega dela in s tem povezanega publiciranja rezultatov raziskav, kot del njihove profesionalne identitete (Kelly et al. 2013, Loke et al. 2014, Skela-Savič & Kiger 2015). Profesionali- zem je več dimenzionalni koncept, ki medicinskim sestram zagotavlja priložnosti za osebnostno in profesionalno rast. Ta proces zahteva znanje, veščine, razvoj zna- čilnosti poklicne identitete profesije in internacionaliza- cijo vrednot in norm profesionalne skupine (Alidina, 2013). Profesionalizem se v zdravstveni negi kaže, kako medicinske sestre dojemajo vsakodnevno klinično delo in hkrati, kako so medicinske sestre orientirane v zagotavljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. Koncept profesionalizma sam po sebi pokaže na pripadnost profesiji in od medicinskih sester se pričakuje, da se izobražujejo, pu- blicirajo svoje raziskave, izboljšujejo prakso in teorije zdravstvene nege ter da delujejo avtonomno (Çelik &

Hisar, 2012). Watkins (2011) profesionalizem kot koncept opiše v obliki treh spremenljivk. Prva je Oblikovanje profesije, ki vključuje poklicno skupino, definirana znanja na področju delovanja, vzpostavljeno samoregulacijo, kontinuiran razvoj profesionalnega znanja in veščin za nenehno izboljševanje kakovosti dela. Druga je Priznavanje profesije, ki vključuje temeljne komponente, kot so zna- nje, avtonomija, odgovornost za profesionalno presojo in učinek le tega na učinkovitost kliničnega dela. Tretja spre- menljivka je Uspešnost profesije, ki je lahko dosežena samo s formalnim izobraževanjem, ki mora vključevati znanje, pridobljeno s sistematičnim raziskovanjem, in vklju- čuje strokovno presojo skozi razvoj kritičnega razmišljanja in odločanje na osnovi dokazov.

Ustrezno komuniciranje z javnostjo je prepoznano kot ena ključnih dimenzij uspešnosti profesije (Hoeve, et al., 2014). Medicinske sestre morajo močneje komunicirati svoj profesionalizem z javnostjo in pokazati, kaj resnično delajo. Družba mora prepoznati, da raziskovanje v zdravstveni negi obstaja in da je pomembno za zdravje pacientov. To zavedanje bo imelo pozitiven učinek na javno podobo in bo medicinske sestre opolnomočilo v oblikovanju, priznavanju in uspešnosti profesije.

Spoznanja raziskav: Za razumevanje profesionalizma je pomembno, da poznamo in razumemo dojemanje pro- fesionalnih vrednot in kompetenc. V eni od zadnjih večjih slovenskih raziskav (Skela-Savič, Pesjak, Lobe, 2016) je bilo ugotovljeno, da sta med diplomiranimi medicinskimi

sestrami v slovenskih bolnišnicah prisotni dve skupini vrednot. Prva je skupina vrednot, ki opisujejo strokovne dimenzije dela, in druga skupina so vrednote razvoja zdravstvene nege. Slednje so prisotne značilno manj in so tudi pomemben pojasnjevalni dejavnik, kako diplomirane medicinske sestre razumejo na dokazih podprto zdravstveno nego. Podobne rezultate dobimo pri profe- sionalnih kompetencah, kjer smo odgovore anketirancev lahko oblikovali v dve dimenziji, in sicer v praksi pričako- vane kompetence in napredne oblike kompetenc, kjer se slednje uporabljajo značilno manj in ravno tako pojasni- jo razumevanje na dokazih podprte prakse in za razliko od vrednot, tudi implementacijo le te. Ugotavljamo, da se anketiranci čutijo značilno manj kompetentni v zagotavljanju kakovosti, fleksibilnosti dela, posodabljanju standardov/smernic, oblikovanju predlogov, pripravi strokovnih ekspertiz in uporabi izsledkov raziskav pri delu. Ta- ko lahko pritrdimo že prehodnim raziskavam na tem po- dročju, da je profesionalizem v zdravstveni negi v Slove- niji še vedno v razvoju, da mu primanjkuje podpore znotraj in izven profesije in da se premalo dela na njegovi im- plementaciji. V raziskavi smo dokazali vzročne dejavnike, ki pogojujejo prepričanja in implementacijo na dokazih podprte prakse v bolnišnični zdravstveni negi v Sloveniji.

Poleg že dveh omenjenih naprednih dimenzij vrednot in kompetenc so ti dejavniki še samoocena znanja o razi- skovanju in dokazih podprti praksi, izobraževanje na obeh področjih samoocene znanj in dostop do poda- tkovnih baz. Spoznanja raziskave nam dajejo možnosti za uvajanje izboljšav tako na področju managementa zdravstvene nege kot visokošolskega management in tudi da- jo usmeritve za delo nacionalnega združenje v zdravstveni negi Zbornice – Zveze.

Prispevek Obzornika zdravstvene nege k profesiona- lizaciji zdravstvene nege v Sloveniji: Zgoraj zapisani re- zultati raziskave so tudi odraz sposobnosti, ki jih sloven- ska zdravstvena nega ima na področju raziskovanja in publiciranja in le to se odraža v nacionalni reviji kot po- manjkanje večjega števila kakovostnih člankov, ki bi ured- ništvu dali več možnosti pri izbiri člankov za objave. Revija se še vedno ukvarja s pomanjkanjem kakovostnih član- kov za izdajo posameznega letnika.

V letu 2013 smo zapisali naša pričakovanja, da se bo v bližnji prihodnosti kakovost in znanstvena vrednost član- kov dvigovala, saj smo v Sloveniji, gledano z drugimi post- socialističnimi državami, zelo pozno razvili drugosto- penjski (magistrski študij) zdravstvene nege (Skela-Savič, 2013). Žal ni tako; glede na obseg vpisa na magistrski štu- dij bi pričakovali pomembno več kakovostnih člankov, saj