Mentor: pred. Aljoša Lapanja

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA

Sara Sedej

PREZGODNJI POROD KOT DEJAVNIK TVEGANJA ZA RAZVOJ POPORODNE DEPRESIJE

diplomsko delo

PREMATURE LABOUR AS A RISK FACTOR FOR THE DEVELOPMENT OF POSTPARTUM

DEPRESSION

diploma work

Mentor: pred. Aljoša Lapanja

Recenzentka: pred. Renata Vettorazzi

Ljubljana, 2021

ZAHVALA

Najlepše se zahvaljujem mentorju pred. Aljoši Lapanja za pomoč, spodbudo, hitro odzivanje in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Zahvala gre tudi pred. Renati Vettorazzi za recenzijo zaključnega dela.

Iskreno se zahvaljujem svojim staršem za podporo in spodbudo. Hvala, ker sta med študijem z nasmehom sprejela vse moje večje življenjske dogodke in mi vedno stala ob strani.

Največja zahvala gre možu Vidu za motivacijo, čustveno podporo, ljubezen in potrpežljivost. Hvala, ker si od prvega dne verjel vame. Sinu Luku se zahvaljujem za popestritev študijskih dni in pozitivno energijo. Hvala za vse, brez vaju mi ne bi uspelo.

IZVLEČEK

Uvod: Prezgodnje rojstvo je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot porod pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Matere postanejo v poporodnem obdobju zelo ranljive za različne duševne motnje. Poporodna depresija je definirana kot velika depresivna motnja, ki se pojavi v enem mesecu po porodu in se kaže z depresivnim razpoloženjem ali izgubo zanimanja oziroma užitka v dejavnostih, izgubo energije, občutki ničvrednosti ali krivde, motnjami spanja, zmanjšano koncentracijo in samomorilnimi mislimi. Namen: Opredeliti vpliv prezgodnjega rojstva otroka na duševno zdravje mater. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je bil pregled strokovnih in izvirnih znanstvenih člankov. Ustrezna literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect in COBIB ter brskalnikih PubMed in DiKUL. Rezultati: Stopnje poporodne depresije so višje pri materah prezgodaj rojenih otrok, ki so dolgotrajno hospitalizirani na oddelku za intenzivno nego novorojencev. Hospitalizacija prezgodaj rojenega otroka veliki večini mater povzroča tesnobo, nemoč in strah za njegovo prihodnost.

V družino usmerjena skrb lahko pomaga zmanjšati vpliv psihičnega bremena prezgodnjega rojstva otroka na družino in ima dolgoročne prednosti. Stik kože na kožo omogoča več neposrednega fizičnega kontakta med mamo in prezgodaj rojenim otrokom ter posledično boljše prilagajanje na okolje intenzivne terapije. Očetova vključenost v enoti intenzivne terapije pomeni potencialno metodo za ublažitev simptomov poporodne depresije pri materah. Razprava in zaključek: Poporodna depresija velja za resno motnjo razpoloženja, ki ne sme biti prezrta. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju poporodne depresije vodilno vlogo. Pri prepoznavanju čustvene stiske morajo imeti dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost aktivnega poslušanja z refleksijo.

Odgovornost izvajalcev zdravstvene nege je pravočasno prepoznavanje potreb obeh staršev in ne le osredotočanje na zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka.

Ključne besede: duševno zdravje mater, nedonošenček, poporodne duševne motnje, medicinska sestra

ABSTRACT

Introduction: The World Health Organization defines premature birth as childbirth before the completed 37th week of pregnancy. In the postpartum period mothers become very vulnerable to various mental disorders. Postpartum depression is defined as a major depressive disorder that occurs within one month of childbirth and is manifested by depressed mood, loss of interest tor enjoyment in activities, loss of energy, feelings of worthlessness and/or guilt, sleep disorder, decreased concentration and suicidal thoughts.

Purpose: The purpose of this thesis is to define the impact of premature birth on the maternal mental health. Methods: A descriptive method of work was used in thesis based on review of scientific articles found in CINAHL, ScienceDirect and COBIB databases, as well as PubMed and DiKUL browsers. Results: Rates of postpartum depression are higher in mothers of preterm infants, who are hospitalized for longer period in the neonatal intensive care unit. For the vast majority of mothers, infant hospitalization causes anxiety, sense of helplessness and fear for the baby's future. Family-centered care can help reduce the impact of preterm birth on the family and has long-term benefits. Skin-to-skin contact allows for more direct physical contact between mother and preterm infant and, consequently, better adaptation to the intensive care environment. Father's involvement in the intensive care unit represents a potential method for reducing the symptoms of postpartum depression in mothers. Discussion and conclusion: Postpartum depression is considered a serious mood disorder that should not be overlooked. Nursing providers play a crucial role in early detection and prevention of postpartum depression. In recognizing emotional distress, nursing provider must have good communication skills and the ability to actively listen with reflection. It is the responsibility of nurses to identify the needs of both parents in a timely manner and not just focus on the health of the preterm infant.

Keywords: maternal mental health, preterm infant, postpartum mental disorders, nurse

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Prezgodnje rojstvo otroka ... 1

1.1.1 Dejavniki tveganja ... 1

1.1.2 Vzroki ... 2

1.1.3 Preprečevanje prezgodnjega poroda ... 2

1.1.4 Izidi prezgodnjega poroda ... 3

1.2 Poporodne duševne motnje ... 4

1.2.1 Edinburška lestvica poporodne depresije in postavitev diagnoze ... 5

1.2.2 Dejavniki tveganja za razvoj poporodne depresije ... 6

2 NAMEN ... 8

3 METODE DELA ... 9

4 REZULTATI ... 12

4.1 Vpliv prezgodnjega rojstva otroka na duševno zdravje mater ... 12

4.2 Zdravstvena nega mater po prezgodnjem rojstvu otroka ... 16

4.2.1 Podpora zdravstvenih delavcev ... 17

4.2.2 Obiski poslušanja ... 18

4.2.3 Stik kože na kožo – »kengurujčkanje« ... 19

4.2.4 Očetova navzočnost ... 20

5 RAZPRAVA ... 21

6 ZAKLJUČEK ... 24

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 26

KAZALO TABEL

Tabela 1: Značilnosti treh najpogostejši motenj razpoloženja po porodu ... 5 Tabela 2: Identifikacija literature po posameznih podatkovnih bazah in brskalnikih ... 10 Tabela 3: Hierarhija dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu ... 11 Tabela 4: Vključena dela avtorjev, ki obravnavajo poporodno depresijo v povezavi s prezgodnjim rojstvom otroka... 12 Tabela 5: Vključena dela avtorjev, ki obravnavajo zdravstveno nego mater po prezgodnjem rojstvu otroka ... 16

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

APA BDI DES DHA EPDS

GA ITM

American Psychiatric Association, Ameriška psihiatrična zveza Beck Depression Inventory, Beckov vprašalnik razpoloženja Diethylstilbestrol, dietilstilbestrol

Docosahexaenoic acid, dokozaheksaenojska kislina

Edinburgh Postnatal Depression Scale, edinburška lestvica poporodne depresije

Gestational age, gestacijska starost Indeks telesne mase

LV NICU

Listening visits, »obiski poslušanja«

Neonatal Intensive Care Unit, Enota za intenzivno terapijo in nego novorojencev

PDSS

PUFA STAI-Y

Postpartum Depression Screening Scale, presejalna lestvica poporodne depresije

Polyunsaturated fatty acid, polinenasičena maščobna kislina State-Trait Anxiety Inventory-Form Y, vprašalnik anksioznosti SZO Svetovna zdravstvena organizacija

1

1 UVOD

V Sloveniji je poporodna depresija že široko raziskana tema, vendar redko v povezavi s prezgodnjim rojstvom otroka kot dejavnikom tveganja za njen razvoj. Duševno zdravje je definirano kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se spopada z običajnimi življenjskimi stresi, produktivno dela in tako prispeva k svoji skupnosti (SZO  Svetovna zdravstvena organizacija, 2018). Menimo, da v poporodnem obdobju matere doživljajo različne čustvene stiske, pri čemer prezgodnji porod z različnih vidikov lahko negativno vpliva na duševno zdravje mater. Tematika je iz omenjenega razloga vzbudila zanimanje za pisanje diplomskega dela.

1.1 Prezgodnje rojstvo otroka

Prezgodnje rojstvo je Svetovna zdravstvena organizacija l. 2012 opredelila kot porod pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Delimo ga na tri stopnje resnosti, in sicer glede na gestacijsko starost (angl. Gestational Age – GA) ob rojstvu: izredno prezgodnje (GA < 28 tednov), zelo prezgodnje (GA = 28–32 tednov) in zmerno do pozno prezgodnje (GA = 32–

<37 tednov).

Simptomi, ki pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti nakazujejo na prezgodnji porod, so:

 sprememba izcedka iz nožnice (voden, krvav ali prisotna sluz) ali povečana količina izcedka,

 pritisk v medenici ali spodnjem delu trebuha, kot da plod pritiska navzdol,

 stalna topa bolečina v spodnjem delu hrbta,

 krči v trebuhu z drisko ali brez nje,

 redni ali pogosti krči, zaradi katerih se trebuh stisne kot pest,

 boleči ali neboleči popadki,

 razpok plodovih ovojev (March of Dimes, 2020).

1.1.1 Dejavniki tveganja

Ugotovljeni dejavniki tveganja za prezgodnji porod vključujejo črno raso, samski zakonski stan, nizek socialno-ekonomski status, predhodni porod z nizko porodno težo, večkratne

2

spontane splave v drugem trimesečju nosečnosti, zunajtelesno oploditev in nenormalnosti posteljice. K prezgodnjemu porodu lahko vodijo gestacijske krvavitve, izpostavljenost maternice dietilstilbestrolu (DES), anomalije materničnega vratu in maternice, urogenitalne okužbe, večplodna nosečnost in kajenje cigaret (Berkowitz et al., 1998).

Ahumada-Barrios in Alvarado (2016) sta kot dejavnike tveganja v ospredje postavila potekajočo nosečnost z dvojčki, anamnezo prezgodnjega poroda, preeklampsijo, nezadostno prenatalno oskrbo in pomanjkanje prenatalne oskrbe.

1.1.2 Vzroki

Med vedenjskimi vzročnimi dejavniki za prezgodnje rojstvo otroka se kot najbolj škodljiva izkazuje uporaba kokaina. Prehranske sestavine so preučene v omejenem obsegu, pri čemer ni enotnega mnenja o potencialnih koristih povečane ravni železa, dolgoverižnih maščobnih kislin, folata in vitamina C. Telesna aktivnost v prostem času je dokazano povezana z zmanjšanim tveganjem za prezgodnji porod (Goldenberg et al., 2008; Behrman, Butler, 2007).

Na psihosocialnem področju sta lahko vzroka za rojstvo nedonošenčka veliko število pomembnih življenjskih dogodkov in doživljanje hudih življenjskih prelomnic med nosečnostjo. Do prezgodnjega poroda lahko potencialno pripelje doživljanje tesnobe med nosečnostjo. Depresija ne pomeni vzorčnega dejavnika, vendar lahko vpliva na rast ploda in porodno težo. Zagotavljanje dodatne socialne podpore nosečnici ne zmanjša ali poveča možnosti za prezgodnji porod, vendar ima pozitivne vplive na zdravstveno oskrbo ženske in psihosocialno prilagoditev. Nenamerna/nenačrtovana nosečnost je lahko eden od vzrokov za rojstvo nedonošenčka (Behrman, Butler, 2007).

1.1.3 Preprečevanje prezgodnjega poroda

Prezgodnji porod je glavni razlog za umrljivost, obolevnost in dolgoročne posledice pri zdravju nedonošenčkov. Za preprečevanje prezgodnjega rojstva otroka se poudarja široka uporaba progesterona in 17α-hidroksiprogesterona kaproata, še posebno pri tveganih nosečnostih, prezgodnjem porodu v preteklosti, profilaktični cervikalni cerklaži in malformaciji maternice (Schindler, 2005). Tedenska uporaba 17α-hidroksiprogesterona

3

kaproata dokazano zmanjšuje stopnjo ponavljajočih se prezgodnjih porodov, hkrati pa zmanjšuje tveganje tako za plod kot tudi za mater. Njegova učinkovitost se razlikuje glede na indeks telesne mase (ITM) matere v povezavi z jetrnim metabolizmom in progesteronskimi receptorji (Feghali et al., 2014).

Uporaba progesterona pri ženskah, ki imajo v anamnezi prezgodnji porod, je povezana z zmanjšanim tveganjem za prezgodnji porod pred 34. tednom nosečnosti, porodno težo dojenčka manj kot 2500 g in prezgodnjim porodom pred 37. tednom nosečnosti. Pri ženskah, ki so imele na ultrazvoku izmerjen kratek maternični vrat, je progesteron zmanjšal tveganje za prezgodnje rojstvo otroka pred 34. tednom nosečnosti in neonatalno sepso. Učinki progesterona so se pri ženskah z večplodno nosečnostjo izkazali z zmanjšanjem uporabe antenatalne tokolize, vendar njegovi vplivi niso povezani z zmanjšanjem tveganja za perinatalno smrt, prezgodnji porod ali druge zdravstvene izide matere, dojenčka in kasneje otroka (Dodd et al., 2012).

Počitek v postelji se pogosto uporablja kot prvi korak pri preprečevanju prezgodnjega poroda, čeprav ni dokazov, ki bi potrjevali ali zavračali izvajanje tega ukrepa doma ali v bolnišnici. Zaradi možnih negativnih učinkov posteljnega počitka na nosečnice in njihove družine ter povečanih stroškov v zdravstvenem sistemu je treba presoditi njegovo uporabo.

Izvajalci zdravstvenih storitev naj se z visoko rizičnimi ženskami pogovorijo in jim prepustijo odločitev. Če je izbrana možnost posteljnega počitka, je treba opredeliti pogostost in dolžino izvajanja (Sosa et al., 2015).

1.1.4 Izidi prezgodnjega poroda

Prezgodnje rojstvo otroka navadno prinaša posledice tako za mater kot za nedonošenčka.

Sosa in sodelavci (2015) so opredelili primarne izide prezgodnjega rojstva otroka ter sekundarne izide pri nedonošenčku in materi:

 Primarni:

- prezgodnji porod (pred 37. tednom nosečnosti), - perinatalna smrtnost,

- nizka porodna teža (manj kot 2500 g), - neonatalna intenzivna nega.

4

 Sekundarni:

- mrtvorojenost,

- uporaba kortikosteroidov,

- prezgodnji porod (pred 28. in 32. tednom nosečnosti), - rojstvo po 24, 48 urah po zdravljenju,

- rojstvo po 7 dneh po zdravljenju, - zelo nizka porodna teža,

- sindrom dihalne stiske pri novorojenčku, - potreba po kisikovi terapiji,

- intraventrikularna krvavitev, - bronhopulmunalna displazija.

1.2 Poporodne duševne motnje

V nosečniškem in poporodnem obdobju številne ženske doživljajo širok nabor čustev, kot so pričakovanje, navdušenje, sreča, izpolnitev, a hkrati občutijo tudi tesnobo, frustracije, zmedenost ali žalost, krivdo med nosečnostjo ali po porodu. V poporodnem obdobju postanejo zelo ranljive za razvoj različnih duševnih motenj (Rai et al., 2015). Dokazano je, da v tem obdobju obstaja povečano tveganje za razvoj resnejših oblik motenj razpoloženja.

Tri najpogostejše duševne motnje, ki prizadenejo žensko po porodu, so poporodna depresija, poporodna psihoza in poporodna otožnost (SZO, 2008).

Poporodna depresija je definirana kot velika depresivna motnja, ki se pojavi v enem mesecu po porodu in se kaže z depresivnim razpoloženjem ali izgubo zanimanja oziroma užitka v dejavnostih, izgubo energije, občutki ničvrednosti ali krivde, motnjami spanja, zmanjšano koncentracijo in samomorilnimi mislimi (APA – American Psychiatric Association, 2000).

Spekter poporodne fenomenologije je zelo širok, saj jo spremlja značilna vrsta čustev od prehodne labilnosti razpoloženja, razdražljivosti in jokavosti do izrazitega vznemirjenja, blodenj, zmedenosti in delirija (Rai et al., 2015). Razvije se pri 10–20 % porodnic, kar v Sloveniji pomeni 1800–3600 žensk na leto (Campolunghi-Pegan, 2014).

Simptomi poporodne psihoze so vznesenost, labilnost razpoloženja, nerazumljiv govor, neorganizirano vedenje, halucinacije ali blodnje. Nastop in potek poporodne psihoze je lahko veliko bolj zapleten in raznovrsten, s prehodnimi ali izmeničnimi epizodami blodenj krivde,

5

preganjanja, slušnih halucinacij, deliriju podobnih simptomov, zmedenosti in pretirane aktivnosti (Rai et al., 2015).

Izraz poporodna otožnost, imenovana tudi materinski bluz, otroški bluz, postnatalni ali poporodni bluz se uporablja za opis širokega spektra ženske simptomatike, ki se pojavi v prvih dneh po porodu. Zanjo so značilni blagi simptomi, ki vključujejo labilnost razpoloženja, žalost, solzavost, razdražljivost, nemir, slabo koncentracijo, generalizirano tesnobo in motnjo apetita (Grussu, Quatraro, 2013).

V tabeli 1 so predstavljene karakteristike poporodne otožnosti, poporodne depresije in poporodne psihoze.

Tabela 1: Značilnosti treh najpogostejši motenj razpoloženja po porodu (Campolunghi- Pegan, 2014; SZO, 2008)

Motnja razpoloženja

Prevalenca (v Sloveniji)

Začetek Trajanje Zdravljenje

Poporodna otožnost

Skoraj 80 % žensk

3.–4. dan Od nekaj ur do nekaj dni

Ni potrebno, le pomiritev Poporodna

depresija

10–20 % žensk Znotraj 12

mesecev Od nekaj

tednov do nekaj mesecev

Običajno potrebno zdravljenje Poporodna

psihoza

1–2 ženski na 1000 porodov

Znotraj 2 tednov

Od nekaj tednov do nekaj mesecev

Običajno potrebna hospitalizacija

1.2.1 Edinburška lestvica poporodne depresije in postavitev diagnoze

Edinburško lestvico poporodne depresije (angl. Edinburgh Postnatal Depression Scale – EPDS) sta pred več kot tridesetimi leti razvili psihologinja Jenifer Holden in takratna pripravnica za psihiatrijo Ruth Sagovsky. Vsaka izmed njiju je imela neposredne izkušnje z motnjami razpoloženja, ki se pojavijo po rojstvu otroka, in njihovimi vplivi na celotno družino. Ustvarili sta orodje, ki je sprejemljivo tako za porodnice kot tudi za zdravstvene delavce, ki z njim upravljajo. EPDS je široko uporabljen v mednarodnem kliničnem in raziskovalnem delu ter preveden v več kot šestdeset jezikov (Cox, 2017). Gre za lestvico

6

samoporočanja z desetimi vprašanji, ki je zasnovana kot presejalno orodje za izboljšanje odkrivanja poporodne depresije v skupnosti (Cox et al., 2014).

Če zdravstveni delavci ocenijo morebiten pojav depresije pri materi, je treba ugotoviti prisotnost ali odsotnost naslednjih simptomov (Cox et al., 2014):

 Depresivno razpoloženje. Z vprašanjem »Kakšno je vaše razpoloženje zadnje dni?«

zdravstveni delavci po navadi pridobijo ključne informacije, iz katerih lahko v nadaljevanju ugotovijo, v kolikšni meri depresivno razpoloženje pomeni odmik od običajnega stanja razpoloženja in njegovo trajanje ter kako veliko stisko doživlja mati. Če opisano razpoloženje traja vsaj štiri tedne in ga spremljajo drugi simptomi depresije, pomeni, da je prisotna klinična oblika depresije.

 Prekomerna anksioznost. Čeprav se tesnoba lahko pojavi neodvisno od prisotnosti depresije, sta stanji navadno prisotni hkrati. Domneva se, da ima anksiozna mati največkrat sočasno prisotno depresijo, zato se stanji obravnavata skupaj.

 Pomanjkanje zanimanja in užitka pri izvajanju aktivnosti. Eden od znakov depresije je anhedonija. Pomanjkanje zanimanja se lahko pokaže kot nenavadna nezainteresiranost za običajne dejavnosti, socialne interakcije ali spolne odnose.

 Zgodnje jutranje prebujanje. Ne povzroča ga glasen dojenček ali nemirni partner.

Kadar zgodnje jutranje prebujanje neprekinjeno traja daljše časovno obdobje, je to značilno za depresivno fazo bipolarne motnje. Ponoči mama ne more spati zaradi številnih skrb vzbujajočih misli ali pretirane potrebe po poslušanju kakršnega koli dojenčkovega zvoka.

 Misli o samoobtoževanju, krivdi in nezmožnosti spopadanja s položajem.

1.2.2 Dejavniki tveganja za razvoj poporodne depresije

Na podlagi rezultatov metaanalize (Beck, 2002) so bili ugotovljeni naslednji dejavniki tveganja za razvoj poporodne depresije: samski stan ali zakonski stan in nezadovoljstvo s svojim zakonskim razmerjem, nizek socialno-ekonomski status ter nizka samopodoba.

Tveganje še povečajo prisotnost depresije v preteklosti, številni življenjski stresorji v zadnjem letu, poleg stresa, povezanega s skrbjo za novorojenčka, ter nenačrtovana ali nezaželena nosečnost. K razvoju poporodne depresije pripomorejo tudi tesnoba in depresija med nosečnostjo ter pojav poporodne otožnosti v prvem tednu po porodu. Mati opisuje

7

svojega dojenčka kot zahtevnega, razdražljivega in težko utolažljivega. Ne čuti, da ji partner, družina in prijatelji zagotavljajo zadostno čustveno in instrumentalno podporo.

Zhao in Zhang (2020) sta po pregledu literature ugotovila še dodatne dejavnike tveganja, ki pripomorejo k razvoju te velike depresivne motnje. Med njimi so nasilje, zloraba, priseljenski status, gestacijski diabetes, pomanjkanje vitamina D, poporodna anemija, čezmerna telesna teža in motnje spanja. Nekateri izmed njih se navezujejo na rojstvo otroka, kot so večplodni porod, prezgodnji porod ali rojstvo novorojenčka s prenizko telesno težo, carski rez in negativne porodne izkušnje.

Zaščitni faktorji, ki preprečujejo razvoj poporodne depresije, so stik kože na kožo oz. t. i.

»kengurujčkanje«, višje koncentracije dokozaheksaenojske kisline (angl. Docosahexaenoic acid – DHA) v materinem mleku in zdravstvena ozaveščenost. Na področju prehrane so pomembni zdravi prehranski vzorci, multivitaminski dodatki, vnos polinenasičene maščobne kisline (angl. Polyunsaturated fatty acid – PUFA) in rib, morske hrane, kalcija, vitamina D, cinka in morda selena (Zhao, Zhang, 2020).

8

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je opredeliti vpliv prezgodnjega rojstva otroka na duševno zdravje mater.

Cilji diplomskega dela so:

 raziskati, ali prezgodnje rojstvo otroka pomeni dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije pri materah;

 opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri materah prezgodaj rojenih otrok v povezavi s preprečevanjem razvoja in zgodnjim odkrivanjem poporodne depresije.

9

3 METODE DELA

V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je bil pregled strokovnih in izvirnih znanstvenih člankov. Ustrezna literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect in COBIB ter brskalnikih PubMed in DiKUL, in sicer od januarja do avgusta 2021.

Pregled je potekal v treh korakih. V prvem koraku smo identificirali članke z uporabo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: poporodna depresija, prezgodnje rojstvo, postpartum depression, premature birth, NICU (Neonatal Intensive Care Unit), maternal mental health, nursing, nursing interventions. Ključne besede in besedne zveze, uporabljene pri identifikaciji člankov, so po posameznih podatkovnih bazah in brskalnikih predstavljene v tabeli 2. Pri oblikovanju iskalnih nizov so bile ključne besede med seboj kombinirane, uporabljeni so bili operaterji IN/ALI oziroma AND/OR. V drugem koraku smo upoštevali vključitvene kriterije. Vključeni so bili strokovni in izvirni znanstveni članki, napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, objavljeni od leta 2011. Upoštevali smo članke, ki imajo prost dostop do celotnega besedila. V zadnjem koraku smo preverjali vsebinsko skladnost z obravnavano temo in izločili dvojnike. Z uporabo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končni analizi upoštevali 15 člankov.

V diplomskem delu uporabljeni članki so bili ovrednoteni glede na hierarhijo dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu. Uporabili smo osemstopenjsko lestvico, predstavljeno v tabeli 3 (Polit, Beck, 2008). Raziskave, ki se uvrščajo v nivo 1, imajo največjo moč dokazov, raziskave, uvrščene v nivo 8, pa najmanjšo moč dokazov.

10

Tabela 2: Identifikacija literature po posameznih podatkovnih bazah in brskalnikih Podatkovne baze

in brskalniki

Iskalni nizi Število zadetkov brez vključitvenih kriterijev

Število zadetkov z vključitvenimi kriteriji

CINAHL postpartum

depression AND

premature birth 52 12

Pubmed postpartum

depression AND premature birth

190 12

Science direct postpartum depression AND premature birth AND NICU AND maternal mental health AND nursing AND nursing interventions

192 5

COBIB.SI poporodna depresija IN prezgodnje

rojstvo 8 1

DiKUL postpartum

depression AND premature birth AND NICU AND maternal mental health AND nursing AND nursing interventions

645 192

SKUPAJ 1087 222

11

Tabela 3: Hierarhija dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu (Polit, Beck, 2008) Nivo 1

Sistematični pregled (n=3) Nivo 2

Posamični naključno kontrolirani preizkus (randomizirana študija) (n=0) Nivo 3

Posamični nenaključni preizkus (nerandomizirana študija: kvazi eksperiment) (n=1) Nivo 4

Posamična prospektivna kohortna študija (n=4) Nivo 5

Posamična študija s kontrolno skupino (»case control« študija) (n=4) Nivo 6

Posamična presečna študija (n=3) Nivo 7

Posamična poglobljena kvalitativna študija (n=0) Nivo 8

Mnenja strokovnjakov, poročila primerov idr. (n=0)

12

4 REZULTATI

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pregleda literature po poglavjih, skladno s cilji diplomskega dela.

4.1 Vpliv prezgodnjega rojstva otroka na duševno zdravje mater

Tabela 4 prikazuje vključena dela avtorjev, ki obravnavajo poporodno depresijo v povezavi s prezgodnjim rojstvom otroka. Našteti so podatki o avtorju, letu objave, naslovu članka in njegova uvrstitev v ustrezen nivo, glede na moč dokazov (Polit, Beck, 2008).

Tabela 4: Vključena dela avtorjev, ki obravnavajo poporodno depresijo v povezavi s prezgodnjim rojstvom otroka

Tema Avtor/-ji članka, letnica objave in moč dokazov

Naslov članka

Prezgodnji porod kot dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije

Tahirkheli et al., 2014 Nivo 1: sistematični pregled

Postpartum depression on the neonatal intensive care unit: current perspectives Barber et al., 2021

Nivo 1: sistematični pregled

The association between having a preterm birth and later maternal mental health: an analysis of U.S.

pregnancy risk assessment monitoring system data Bouras et al., 2015

Nivo 5: posamična študija s kontrolno skupino

Preterm birth and maternal psychological health

Vasa et al., 2014 Nivo 4: posamična prospektivna kohortna študija

Postapartum depression in mothers of infants in

neonatal intensive care unit:

risk factors and

management strategies Goutaudier et al., 2011

Nivo 4: posamična prospektivna kohortna študija

Premature birth: subjective and psychological

experiences in the first weeks following childbirth, a mixed-methods study

13 Helle et al., 2015

Nivo 5: posamična študija s kontrolno skupino

Very low birth-weight as a risk factor for postpartum depression four to six weeks postbirth in mothers and fathers: cross-sectional results from a controlled multicentre cohort study Gambina et al., 2011

Nivo 5: posamična študija s kontrolno skupino

Postpartum psychosocial distress and late preterm delivery

Poporodna depresija velja za najpogostejši zaplet na področju duševnega zdravja žensk po porodu. Depresivno simptomatiko ima 10–15 % žensk po porodu, pri čemer so matere po prezgodnjem porodu izpostavljene večjemu tveganju. Z vidika zdravstvene nege je v okolju intenzivne terapije novorojencev pacient le otrok, in ne tudi mati (Tahirkheli et al., 2014).

Nosečnost, porod in poporodno obdobje predstavljajo kritičen čas v življenju ženske. Glede na izkušnjo prezgodnjega poroda je neka količina stresa in tesnobe normalna. Izkušnja pri nekaterih ženskah povzroča čustveno nestabilnost, saj se soočajo s telesnimi spremembami in skrbmi glede dojenčkove prilagoditve na okolje zunaj maternice. Matere prezgodaj rojenih otrok so ranljivejše za depresijo, tesnobo in stres v zgodnjem postnatalnem obdobju (Gambina et al., 2011).

Dokazano je bilo, da je štiri do šest tednov po porodu tveganje za razvoj poporodne depresije od 4- do 18-krat večje pri materah in od 3- do 9-krat večje pri očetih prezgodaj rojenih otrok, rojenih z zelo prenizko porodno težo v primerjavi s starši donošenih dojenčkov. Višje povprečne ocene na lestvici depresije in večja razširjenost klinične oblike poporodne depresije so bile prisotne pri starših prezgodaj rojenih otrok z zelo nizko porodno težo.

Izkazalo se je, da matere doživljajo večje stopnje poporodne depresije v primerjavi z očeti, ne glede na to, ali je bil otrok donošen ali ne. Ločenost staršev od prezgodaj rojenega otroka z zelo nizko porodno težo povečuje simptome poporodne depresije, saj občutijo zaskrbljenost glede zdravja, razvoja in prihodnosti otroka v primerjavi s starši donošenih otrok, ki so v tem obdobju že v domačem okolju (Helle et al., 2015).

14

Večja ko je stopnja nedonošenosti otroka, večja je verjetnost za občutenje brezupa, ki je eden od simptomov poporodne depresije. Ženske, ki so doživele skrajno prezgodnje rojstvo otroka, so imele dvakrat večjo možnost za doživljanje brezupa. Tiste, ki so rodile zelo prezgodaj, so imele 1,46-krat povečane možnosti za brezup, medtem ko je zmerno do pozno prezgodnje rojstvo otroka povečalo možnosti za 1,33-krat v primerjavi z materami donošenih otrok. Prezgodnji porod lahko povzroča depresivno razpoloženje, ne pa tudi izgube zanimanja, saj prezgodaj rojeni otroci navadno potrebujejo več nege. Težave na področju duševnega zdravja obeh staršev, med katere spada tudi poporodna depresija, so lahko povezane z motnjami navezovanja na prezgodaj rojenega otroka. Depresija ne vpliva le na duševno zdravje mater, ampak potencialno tudi na razvoj otroka (Barber et al., 2021).

Raziskava Bourasa in sodelavcev (2015) je vključevala 75 mater, ki so med 23. in 36. tednom nosečnosti rodile nedonošenega otroka, ta pa je bil vsaj en teden hospitaliziran v enoti intenzivne terapije. Vsi prezgodaj rojeni otroci so v obdobju študije preživeli. Oblikovana je bila kontrolna skupina 125 mater zdravih, donošenih otrok, ki niso potrebovali sprejema v enoto intenzivne terapije. Uporabili so vprašalnik anksioznosti (angl. State-Trait Anxiety Inventory-Form Y – STAI-Y) in Beckov vprašalnik razpoloženja (angl. Beck Depression Inventory – BDI). Rezultati so pokazali, da ima prezgodnji porod pomemben vpliv na duševno zdravje matere. V neonatalnem obdobju doživljajo višje stopnje depresije in anksioznosti v primerjavi z materami donošenih dojenčkov.

Stopnje poporodne depresije so višje pri materah prezgodaj rojenih otrok, ki so dolgotrajno hospitalizirani na oddelku za intenzivno nego. Te matere lahko doživljajo izjemen stres, tesnobo in depresijo. Za 28 do 70 % mater prezgodaj rojenih otrok poročajo, da imajo znatne stopnje duševne stiske. Depresija mater je v tej fazi zelo problematična, ker lahko škodljivo vpliva na navezanost matere in prezgodaj rojenega otroka ter negativno vpliva na dojenje in sposobnost matere, da skrbi zanj (Vasa et al., 2014).

Ženske izkušnjo prezgodnjega poroda in hospitalizacije nedonošenčka doživljajo različno.

V Franciji je od skupno 27 žensk, ki so doživele prezgodnje rojstvo otroka, kar 18 žensk poročalo o negativnih izkušnjah pri porodu. Največkrat opisani občutki so tesnoba, stres, nemoč in bojazen zaradi nepričakovanega stanja. Sedem žensk je opisalo bolj pozitivne izkušnje s porodom, saj so se zavedale, da jim lahko grozi prezgodnje rojstvo otroka ali zgodnejša izkušnja z materinstvom. Večina mater, ki so rodile s carskim rezom, je posledično doživela travmo, ker so se počutile kot »kos mesa«. Kar polovica vključenih v

15

raziskavo je menila, da bi bilo koristno, če bi jih zdravstveni delavci bolje pripravili na možnost poroda s carskim rezom. 20 mater je za prezgodnji porod krivilo sebe kot edine, ki so zanj odgovorne. Svoje doživljanje so opisale kot »to je moja krivda, počutim se krivo, počutila sem se kot najslabša mati na svetu« in »sem edina odgovorna za vse to« (Goutaudier et al., 2011).

Nedonošenčkova hospitalizacija veliki večini mater povzroča tesnobo, nemoč in strah za njegovo prihodnost. Obdobje hospitalizacije opisujejo kot negativno, saj okolje dojemajo kot hladno, strogo in strašljivo. Pojavljajo se strahovi pred smrtjo prezgodaj rojenega otroka, negativno dojemajo tudi ločenost matere od otroka. Poudarja se, da so ženske razpete med občutkom tesnobe in olajšanjem zaradi možnosti takojšnje oskrbe prezgodaj rojenega otroka v enoti intenzivne terapije. Za matere je velik stres odpust prezgodaj rojenega otroka iz bolnišnice. Večina meni, da na to ni pripravljena in se boji, da materinske vloge ne bi opravljala dobro ali pa se ne zmore spoprijeti z morebitnimi težavami brez pomoči zdravstvenega osebja. Nekatere matere občutijo razpetost med srečo zaradi prevzetja materinske vloge in strahovi pred zapleti, morebitno smrtjo, možnimi posledicami in tesnobo (Goutaudier et al., 2011).

Med hospitalizacijo prezgodaj rojenega otroka v enoti intenzivne terapije je bila večina mater še vedno prizadeta zaradi prezgodnjega poroda. Opisana je prisotnost različnih duševnih motenj, kot so motnje spanja, tesnoba, motnje hranjenja, težave s samopodobo, nadaljevanje uporabe tobaka in nasilno vedenje do sebe (Goutaudier et al., 2011).

Prospektivna študija, ki so jo izvedli Vasa in sodelavci (2014), je vključevala skupno 131 mater novorojenčkov, ki so bili hospitalizirani več kot dva tedna. Časovno obdobje so izbrali na podlagi potencialne odsotnosti materinskega bluza. Prisotnost poporodne depresije so ocenili po edinburški lestvici poporodne depresije, pri kateri se skupno število točk giblje med 0 in 30. Upoštevalo so matere, ki so dosegle 10 točk ali več, kar pomeni, da obstaja veliko tveganje za depresijo ali možno subklinično poporodno depresijo. Ocena z 12 točkami ali več je označevala verjetno prisotnost poporodne depresije in indikacijo za izvedbo intervencije. Izkazalo se je, da obstaja večja nagnjenost k simptomom depresije pri materah novorojenčkov, ki so hospitalizirani v enoti intenzivne terapije, ter materah prezgodaj rojenih otrok z nizko porodno težo. Matere nedonošenčkov, ki so bili rojeni zelo prezgodaj ali z zelo nizko porodno težo, so poročale o višjih stopnjah depresivnih simptomov v enem

16

letu po porodu. Ta ugotovitev lahko kaže, da se stres povečuje z naraščanjem stopnje nedonošenosti otroka.

4.2 Zdravstvena nega mater po prezgodnjem rojstvu otroka

Tabela 5 vključuje dela avtorjev, ki obravnavajo zdravstveno nego mater po prezgodnjem rojstvu otroka. Našteti so podatki o avtorju, letu objave in naslovu članka ter njegova uvrstitev v ustrezen nivo glede na moč dokazov (Polit, Beck, 2008). V tem poglavju smo se osredotočili na podporo zdravstvenih delavcev, intervencije zdravstvene nege in navzočnost očeta v enoti intenzivne terapije novorojencev.

Tabela 5: Vključena dela avtorjev, ki obravnavajo zdravstveno nego mater po prezgodnjem rojstvu otroka

Tema Avtor/-ji članka in letnica

objave Naslov članka, moč

dokazov Zdravstvena nega mater

po prezgodnjem porodu na področju mentalnega zdravja

Rossman et al., 2015 Nivo 4: posamična prospektivna kohortna študija

The role of peer support in the development of

maternal identity for

»NICU moms«

Černe Kržišnik, Prosen, 2019

Nivo 6: posamična presečna študija

Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater: deskriptivna fenomenološka raziskava Chuffo Davila, Segre, 2018

Nivo 1: sistematični pregled

A nurse-based model of psychosocial support for emotionally distressed mothers of infants in the NICU

Chuffo Siewert et al., 2015 Nivo 6: posamična

presečna študija

Implementation of an innovative nurse-delivered depression intervation for mothers of NICU infants Cho et al., 2016

Nivo 3: posamični

nenaključni preizkus (kvazi eksperiment)

The effect of kangaroo care in the neonatal intensive care unit on the

physiological functions of preterm infants, maternal-

17

infant attachment, and maternal stress

Kostilainen et al., 2021 Nivo 5: posamična študija s kontrolno skupino

Effects of maternal singing during kangaroo care on maternal anxiety,

wellbeing, and mother- infant relationship after preterm birth: a mixed methods study

Kim et al., 2020 Nivo 4: posamična prospektivna kohortna študija

Effects of fathers’ presence and involvement in

newborn care in the NICU on mothers' symptoms of postpartum depression Cockcroft, 2012

Nivo 6: posamična presečna študija

How can family centred care be improved to meet the needs of parents with a premature baby in neonatal intensive care?

4.2.1 Podpora zdravstvenih delavcev

Izvajalci zdravstvene nege imajo v enoti intenzivne terapije novorojencev pri komunikaciji ključno vlogo. Materi pomagajo, da se zaveda izkušnje prezgodnjega poroda in sprejme, da je njen nedonošenček sprejet v okolje intenzivne terapije. Poskrbi, da porodnica svoja doživljanja, kot so tesnoba, občutek nekoristnosti in težka zapustitev otroka v tujem okolju, razume kot normalna (Rossman et al., 2015).

V družino usmerjena skrb lahko pomaga zmanjšati vpliv psihičnega bremena prezgodnjega rojstva otroka na družino in ima dolgoročne prednosti. Zdravstveni delavci morajo biti usposobljeni za prepoznavanje potreb staršev in se ustrezno odzvati. Njihova naloga je spodbujanje staršev k aktivnemu vključevanju v oskrbo otroka in obravnava staršev kot enakovrednih partnerjev v odnosu. Z izvajanjem v družino usmerjene skrbi lahko zdravstveni delavci pomagajo staršem pridobiti večjo stopnjo samozavesti pri skrbi za prezgodaj rojenega otroka, kar pomeni boljšo pripravljenost ob odpustu domov. Podpora staršem v tem času vpliva na njihovo čustveno počutje in jim kljub hospitalizaciji pomaga

18

ustvarjati lepe spomine. Družine navajajo, da si na oddelku intenzivne terapije želijo boljši dostop do informacij in večjo vlogo pri sprejemanju odločitev (Cockcroft, 2012).

Matere navajajo, da jim pomoč psihologa med hospitalizacijo prezgodaj rojenega otroka ni bila ponujena. Tiste, ki so pomoč dobile, navajajo, da psiholog ni bil navzoč vsak dan ali ob največji stiski. Ko se je otrokovo zdravstveno stanje poslabšalo, so potrebovale več psihične podpore kot takrat, ko je bilo otrokovo zdravstveno stanje stabilno. Prezgodnji porod so matere opisovale z besedami, kot so depresija, osamljenost, šok, anksioznost, zmedenost, potrtost, pomanjkanje samozavesti, nemoč, strah, krivda, napor, žalost, obžalovanje, jeza, nezaupanje vase, slaba vest, razočaranje, strah pred smrtjo, stres, slabost, bolečina, zaskrbljenost, neučakanost, negotovost, preutrujenost in travmatičnost izkušnje. Otrokovo zdravstveno stanje je pogosto nepredvidljivo. Starši imajo pri skrbi za prezgodaj rojenega otroka manjšo vlogo kot zdravstveni delavci, kar je lahko zanje še dodatna stiska (Černe Kržišnik, Prosen, 2019).

4.2.2 Obiski poslušanja

Simptomi depresije in tesnobe prevladujejo med materami prezgodaj rojenih otrok, ki so hospitalizirani v enoti intenzivne terapije. Čustvena stiska pogosto ni prepoznana, in tudi kadar je, matere nimajo vedno dostopa do ustrezne podpore. Izvajalci zdravstvene nege so usposobljeni za prepoznavanje čustvene stiske z uporabo presejalnih testov. Izvedena raziskava je v enoti intenzivne terapije novorojencev vpeljala empirično podprto intervencijo, imenovano »obiski poslušanja« (angl. Listening Visits – LV). Materam z blago do zmerno čustveno stisko so le-to ponudili ustrezno izobraženi izvajalci zdravstvene nege z dodatnim znanjem s področja izvajanja »obiskov poslušanja«. Intervencija je vključevala presejalne teste za prepoznavanje depresije in svetovanje. Simptomi čustvene stiske so se po izvedeni intervenciji glede na ocene EPDS bistveno izboljšali. Pred izvajanjem »obiskov poslušanja« je bil povprečen rezultat na EPDS 14,26 točke, v primerjavi s povprečnim rezultatom 9 točk po izvedeni intervenciji (Chuffo Davila, Segre, 2018).

Chuffo Siewert in sodelavke (2015) so v svoji raziskavi natančno opisale izvajanje LV. Na začetku izvajalec zdravstvene nege materi s povišanim končnim seštevkom točk na EPDS, ki privoli k sodelovanju pri LV, razloži pomen rezultata na presejalnem testu za depresijo, opiše intervencijo in kaj lahko obravnavana pacientka pričakuje med srečanji. Intervencija

19

je sestavljena iz šestih srečanj, vsako traja od 45 do 60 minut dvakrat na teden. Izvajalci zdravstvene nege morajo biti pri izbiri termina prilagodljivi, saj ima lahko na začetku mati občutek, da težko najde čas za več kot eno stvar v življenju. Intervencija se lahko izvaja v enoti intenzivne terapije novorojencev ali drugi zasebni lokaciji v bolnišnici. Pomembno je, da mati sama izbere kraj, ki ji ustreza. Intervencija LV temelji na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Tehniki, ki olajšata njegov razvoj, sta aktivno poslušanje z refleksijo in skupno reševanje problemov. Po identifikaciji materinih specifičnih problemov se izvajalec zdravstvene nege osredotoči na uporabo materinih prednosti in jo opolnomoči za potek ukrepanja pri reševanju problemov. Prvi korak pri tem je identifikacija težav, ki jih izrazi na seznamu. Po ugotovitvi težav se materi priporoča, da težave razvrsti po vrstnem redu. Mati se sama odloči, kateri problem želi rešiti kot prvega. Poda možne rešitve, vključno s prednostmi in slabosti vsake. Ko je izbrana najprimernejša rešitev, se začne razvoj akcijskega načrta.

4.2.3 Stik kože na kožo – »kengurujčkanje«

Matere, ki so izvajale stik kože na kožo s svojim prezgodaj rojenim otrokom, so poročale o znatnem zmanjšanju stopnje stresa v primerjavi z materami, ki intervencije niso izvajale.

Med »kengurujčkanjem« je bila opažena boljša komunikacija z zdravstvenimi delavci in materino skrbnejše spremljanje prezgodaj rojenega otroka. Stik kože na kožo omogoča več neposrednega fizičnega stika med mamo in prezgodaj rojenim otrokom ter posledično boljše prilagajanje na okolje intenzivne terapije (Cho et al., 2016).

Raziskava (Kostilainen et al., 2021), izvedena na Finskem, je vključevala 79 prezgodaj rojenih otrok, hospitaliziranih v enoti intenzivne terapije. Oblikovana je bila kontrolna skupina z 32 prezgodaj rojenimi otroci in eksperimentalna skupina s 47 prezgodaj rojenimi otroci, pri katerih so matere med »kengurujčkanjem« pele. Ugotavljali so učinek materinega petja na njeno splošno počutje, anksioznost in njen odnos z nedonošenčkom po izkušnji prezgodnjega poroda. Petje so matere doživljale kot naraven način povezovanja s prezgodaj rojenim otrokom. Materino petje je učinkovalo sproščujoče nanjo in na prezgodaj rojenega otroka, poleg tega je izboljšalo materino razpoloženje. Prezgodaj rojeni otroci so se med petjem sprostili in umirili, zato so se matere počutile dobro in bile bolj motivirane za izvajanje intervencije s petjem. Na pevske trenutke so se prezgodaj rojeni otroci odzvali s sprostitvijo, pozneje s pogledom v smeri zvoka in osredotočanjem pozornosti na petje.

20

Izvajanje intervencije je materam poleg fizične navezanosti omogočilo tudi vzpostavitev čustvene navezanosti na prezgodaj rojenega otroka. Rezultati raziskave kažejo, da petje ponuja materi priložnost aktivnega vključevanja v skrb za prezgodaj rojenega otroka in občutek, da naredi nekaj praktičnega za lajšanje njegovega zdravstvenega stanja. Za kakovostno izvajanje intervencije petja med »kengurujčkanjem« potrebujejo matere več informacij, podpore in zasebnosti.

4.2.4 Očetova navzočnost

Kim in sodelavci (2020) so v opazovalni kohortni študiji raziskovali razširjenost simptomov poporodne depresije pri materah v časovnem okviru dveh tednov po porodu in sprejetju v enoto intenzivne terapije novorojencev. Ugotavljali so tudi vpliv navzočnosti očeta in njegove vključenosti pri skrbi za prezgodaj rojenega otroka na materine simptome poporodne depresije. Kot metodo zbiranje podatkov so uporabili presejalno lestvico poporodne depresije (angl. Postpartum Depression Screening Scale – PDSS).

Očetova podporna vloga v obliki vključenosti v oskrbo njihovih prezgodaj rojenih otrok je bila povezana z nižjimi ocenami PDSS pri materah. Udeleženke, ki so imele pozitivne presejalne rezultate za poporodno depresijo, so poročale, da so njihovi partnerji preživeli manj časa v enoti intenzivne terapije in bili tam manj vključeni v skrb za prezgodaj rojenega otroka (Kim et al., 2020).

Spodbuda zdravstvenega osebja v enoti intenzivne terapije in skupine za oporo družini lahko pripomorejo k povečanju očetove vključenosti v oskrbo prezgodaj rojenega otroka, s čimer se izboljša čustvena bližina med materjo in prezgodaj rojenim otrokom. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo v enoti intenzivne terapije, saj očetom lahko nudijo pomoč pri večjem sodelovanju na področju skrbi za prezgodaj rojenega otroka.

Očetova vključenost v enoti intenzivne terapije je potencialna metoda za ublažitev simptomov poporodne depresije pri materah (Kim et al., 2020).

21

5 RAZPRAVA

V diplomskem delu smo si zastavili tri raziskovalne cilje. Prvi se je nanašal na prezgodnje rojstvo otroka kot dejavnik tveganja za razvoj poporodne depresije. Z drugim ciljem smo želeli ugotoviti, kakšna je vloga izvajalcev zdravstvene nege pri preprečevanju razvoja poporodne depresije in njenem zgodnjem odkrivanju. Tretji cilj se je nanašal na potencialni vpliv diplomskega dela na znanje izvajalcev zdravstvene nege pri prepoznavanju znakov in simptomov.

Ob pregledu literature smo ugotovili, da prezgodnje rojstvo otroka lahko močno vpliva na materino duševno zdravje. V poporodnem obdobju so v primerjavi z materami donošenih otrok bolj ranljive za depresijo, tesnobo in stres (Bouras et al., 2015; Helle et al., 2015;

Tahirkheli et al., 2014; Gambina et al., 2011). Neposredno povezavo poporodne depresije s prezgodnjim rojstvom otroka je v svoji raziskavi opisal Helle s sodelavci (2015); izkazalo se je, da imajo matere prezgodaj rojenih otrok z izredno prenizko porodno težo znatno večje tveganje za razvoj poporodne depresije.

Po prezgodnjem porodu ženska poleg telesnih sprememb doživlja tudi težave na področju duševnega zdravja, saj jo skrbi za prihodnost svojega otroka (Helle et al., 2015; Gambina et al., 2011; Goutaudier et al., 2011). Nedonošenost in posledično nestabilno zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka stresno vpliva na matere. Dokazano je, da se z večanjem stopnje nedonošenosti povečuje verjetnost za doživljanje stresa in brezupa (Barber et al., 2021; Vasa et al., 2014).

Nosečnost in porod pomenita prelomne trenutke v življenju ženske. Rojstvo otroka je lahko stresna izkušnja, če mati nanj ni pripravljena. Prezgodnji porod je največkrat nepričakovana izkušnja, ki lahko ob neustreznem odnosu zdravstvenih delavcev postane travmatična.

Matere se po izkušnji prezgodnjega poroda največkrat počutijo krive, kot edine odgovorne za nastali položaj (Goutaudier et al., 2011). O občutkih krivde v svojem delu poroča tudi Božnar (2012), ko opisuje stisko staršev ob prezgodaj rojenem otroku. Poleg neutemeljenih občutkov krivde prevladujejo skrb in strah za otroka, občutek poraženosti in manjvrednosti.

Hospitalizacija prezgodaj rojenega otroka v enoti intenzivne terapije je ključni dejavnik pri razvoju poporodne depresije. To potrjuje tudi raziskava, ki so jo na vzorcu 62 mater prezgodaj rojenih otrok izvedle Trumello in sodelavke (2018). Navajajo, da negotovo zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka, mraz in sterilnost okolja intenzivne terapije

22

novorojencev ter dvoumnost materine vloge vplivajo na večjo ranljivost za razvoj simptomov depresije. S pomočjo pregleda literature smo ugotovili, da ločenost matere in otroka, strah pred prihodnostjo in nestabilno zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka lahko pripeljejo do razvoja depresije, ki lahko negativno vpliva na dojenje, navezanost matere na prezgodaj rojenega otroka in njeno sposobnost skrbeti zanj. Za matere pomeni odpust iz bolnišnice in prevzetje materinske vloge velik stres, saj so imele do tistega trenutka pomoč zdravstvenih delavcev. Simptomi poporodne depresije se lahko v domačem okolju okrepijo, ker matere doživljajo nihanja razpoloženja med srečo in strahovi (Helle et al., 2015; Vasa et al., 2014; Goutaudier et al., 2011).

Pregled literature diplomskega dela potrjuje, da je prezgodnje rojstvo otroka lahko eden od dejavnikov tveganja za razvoj poporodne depresije. Izkušnja rojstva nedonošenčka, hospitalizacija in odpust iz bolnišnice so trenutki, ko se mama spoprijema s številnimi težavami na področju duševnega zdravja, pri čemer poporodna depresija ni izključena.

Izvajalci zdravstvene nege imajo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju poporodne depresije vodilno vlogo. Pri prepoznavanju čustvene stiske morajo imeti dobre komunikacijske spretnosti in sposobnost aktivnega poslušanja z refleksijo (Chuffo Siewert, 2015; Rossman et al., 2015). Z materami po izkušnji prezgodnjega poroda preživijo največ časa v primerjavi z drugimi zdravstvenimi delavci, zato imajo pomembno vlogo pri zaznavanju težav na področju duševnega zdravja. Za učinkovito metodo prepoznavanja in lajšanja čustvene stiske se je izkazala empirično podprta intervencija, imenovana »obiski poslušanja«, ki poleg komunikacijskih spretnosti izvajalca zdravstvene nege zahteva poznavanje presejalnih testov (Chuffo Davila, Segre, 2018; Chuffo Siewert et al., 2015).

Pozitivne učinke izvedene intervencije na simptome depresije in razpoloženje žensk navajajo tudi Brock in sodelavci (2017) v svoji randomizirani kontrolni študiji. Znatno izboljšanje razpoloženja ni omejeno le na osem tednov po prejemu intervencije, saj poudarjajo dolgotrajnejše učinke.

Z vidika zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije novorojencev je pacient le otrok.

Materine čustvene stiske pogosto ostanejo neprepoznane in prezrte. Odgovornost izvajalcev zdravstvene nege je pravočasno prepoznavanje potreb obeh staršev in ne le osredotočanje na zdravstveno stanje prezgodaj rojenega otroka. Družina se obravnava kot celota in na podlagi poznavanja potreb se oblikuje v družino usmerjena skrb. Navzočnost obeh staršev v enoti intenzivne terapije je pomembna, saj vpliva na družinsko dinamiko in zmanjšuje simptome

23

poporodne depresije pri materah (Kim et al., 2020; Cockcroft, 2012). Znatno izboljšanje stopnje stresa in posledično manjše tveganje za razvoj poporodne depresije z izvajanjem

»kengurujčkanja« potrjujejo številne raziskave (Kostilainen et al., 2021; Coşkun, Günay, 2019; Cho et al., 2016). Naloga izvajalcev zdravstvene nege je obravnavanje vseh članov družine, njihovo vključevanje v oskrbo in iskanje intervencij, ki bodo pozitivno vplivale na počutje tako prezgodaj rojenega otroka kot staršev.

Pri izvedenem pregledu literature posebej omenjamo pomembno omejitev, da je bil le-ta izveden na relativno majhnem končnem številu enot literature. Za posploševanje rezultatov je potrebna obsežnejša analiza strokovnih in znanstvenih člankov. Pomembne rezultate bi lahko pridobili z novim empiričnim delom, ki bi temeljil na raziskavi eksperimentalne in kontrolne skupine mater s povečanim tveganjem za razvoj poporodne depresije.

24

6 ZAKLJUČEK

Prezgodnje rojstvo otroka je izkušnja, ki zelo vpliva ne samo na materino duševno zdravje, ampak na celotno družino. Čustveno stisko povzroča predvsem strah pred prihodnostjo in smrtjo otroka. Izvajalci zdravstvene nege smo tisti, ki lahko na področju duševnega zdravja mater po prezgodnjem porodu naredimo spremembo in podamo pobudo za izboljšave.

Problem prepoznavanja poporodne depresije se pojavi, ko je mati po rojstvu otroka odpuščena iz porodnišnice, njen otrok pa je še vedno hospitaliziran. Takrat se pokažejo veščine, ki jih imajo zdravstveni delavci pri prepoznavanju čustvenih stisk. Pomoč psihologa ni vedno na voljo ali pa ni dostopna ob pravem času. Potrebno je izobraževanje tako izvajalcev zdravstvene nege kot drugih zdravstvenih delavcev v enoti intenzivne terapije novorojencev, predvsem na področju komunikacijskih spretnosti, saj le tako lahko vzpostavijo terapevtski odnos z mamo in/ali očetom in si pridobijo zaupanje.

Ker je prezgodnje rojstvo otroka enkratna situacija, bi morale biti njej prilagojene tudi presejalne lestvice. Občutki, ki jih mama doživlja po rojstvu nedonošenčka, so lahko drugačni in izvirajo iz drugačnih vzrokov v primerjavi z materami donošenih otrok. Vloga izvajalcev zdravstvene nege je aktivno poslušanje, saj lahko tako prepoznajo odstopanja v duševnem zdravju.

Za prepoznavanje in lajšanje blage do zmerne čustvene stiske bi bilo v slovenskem prostoru smiselno uvesti intervencijo »obiski poslušanja«. Izvajali bi jo izvajalci zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije novorojencev, za njeno uresničitev pa bi potrebovali večje število visoko izobraženih izvajalcev zdravstvene nege s specialnimi znanji in seveda odlično timsko sodelovanje vseh vključenih strokovnjakov v zdravstveno obravnavo prezgodaj rojenega otroka in njegovih staršev. Glede na ugotovljene pozitivne učinke izvedene intervencije bi lahko zmanjšali potrebo po farmakološkem zdravljenju bolezni in število hospitalizacij.

Poporodna depresija velja za resno motnjo razpoloženja, ki ne sme biti prezrta ali prepozno prepoznana. Vsi zdravstveni delavci moramo prispevati svoj del tudi k zmanjševanju stigme na področju duševnega zdravja, ki je v obporodnem obdobju po našem mnenju še vedno tabuizirana in s tem pomemben dejavnik tveganja za prepozno prepoznavanje poporodne depresije. S prilagoditvijo orodij za prepoznavanje, razvojem novih intervencij zdravstvene nege in dodatno usposobljenostjo izvajalcev zdravstvene nege lahko poporodno depresijo

25

uspešno preprečujemo in obvladujemo. S tem ne pomagamo samo materi, temveč predvsem otroku, ki mu bo, s pravočasno in strokovno pomočjo materi, ponujena možnost za zdrav razvoj v najranljivejšem obdobju življenja.

26

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI

Ahumada-Barrios ME, Alvarado GF (2016). Risk factors for premature birth in a hospital.

Rev Lat Am Enfermagem 24: 1–8. doi: 10.1590/1518-8345.0775.2750

APA – American Psychiatric Association (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders, text revision (DSM-IV-TR). 4 th ed. Arlington: American psychiatric association.

Barber KS, Huber LRB, Portwood SG, Boyd AS, Smith JD, Walker LS (2021). The association between having a preterm birth and later maternal mental health: an analysis of U.S. pregnancy risk assessment monitoring system data. Womens health issues 31(1): 49–

56. doi: 10.1016/j.whi.2020.08.007

Beck CT (2002). Revision of the postpartum depression predictors inventory. Jognn 31(4):

394–402. doi: 10.1111/j.1552-6909.2002.tb00061.x

Behrman RE, Stith Butler A (2007). Preterm birth: causes, consequences, and prevention.

Washington (DC): National Academies Press, 121–2.

Dostopno na:

https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=9c_7kxBsKzIC&oi=fnd&pg=PT18&dq=pret erm+birth+causes&ots=3g8GluXLmq&sig=zU7w-

ZPjjyiH3Pspldk0uSyUm_I&redir_esc=y#v=onepage&q=preterm%20birth%20causes&f=f alse <27. 6. 2021>.

Berkowitz GS, Blackmore – Prince C, Lapinski RH, Savitz DA (1998). Risk factors for preterm birth subtypes. Epidemiology 9(3): 279–85.

Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/3703057?seq=1#metadata_info_tab_contents

<27. 6. 2021>.

Bouras G, Theofanopoulou N, Mexi-Bourna P et al. (2015). Preterm birth and maternal psychological health. J Health Psychol 20(11): 1388–96. doi: 10.1177/1359105313512353 Božnar R (2012). Doživljanje prezgodnjega poroda. Obzor Zdr N 46(4): 324–7.

Dostopno na: https://obzornik.zbornica-

zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2903/2835 <27. 7. 2021>.

27

Brock RL, O'Hara MW, Segre LS (2017). Depression treatment by non-mental-health providers: incremental evidence for the effectiveness of listening visits. Am J Community Psychol 59(1/2): 172–83. doi: 10.1002/ajcp.12129

Campolunghi-Pegan P (2014). Poporodna depresija in druge poporodne duševne motnje:

navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine.

Dostopno na: https://drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VIII-76.pdf <26. 6. 2021>.

Cho ES, Kim SJ, Kwon MS et al. (2016). The effect of kangaroo care in the neonatal intensive care unit on the physiological functions of preterm infants, maternal-infant attachment, and maternal stress. J Pediatr Nurs 31(4): 430–8.

doi: 10.1016/j.pedn.2016.02.007

Chuffo Davila R, Segre LS (2018). A nurse-based model of psychosocial support for emotionally distressed mothers of infants in the NICU. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 47(1): 114–221. doi: 10.1016/j.jogn.2016.12.007

Chuffo Siewert R, Cline M, Segre LS (2015). Implementation of an innovative nurse- delivered depression intervation for mothers of NICU infants. Adv Neonat Care 15(2):

104–11. doi: 10.1097/ANC.0000000000000146

Cockcroft S (2012). How can family centred care be improved to meet the needs of parents with a premature baby in neonatal intensive care?. J Neonat Nurs 18(3): 105–10.

doi: 10.1016/j.jnn.2011.07.008

Coşkun D, Günay U (2019). The effects of kangaroo care applied by Turkish mothers who have premature babies and cannot breastfeed on their stress levels and amount of milk production. J Pediatr Nurs 50: 26–32. doi: 10.1016/j.pedn.2019.09.028

Cox J (2017). Use and misuse of the Edinburgh postnatal depression scale (EPDS): a ten point »survival analysis«. Arch Womens Ment Health 20(6): 789–90.

doi: 10.1007/s00737-017-0789-7

Cox J, Holden J, Henshaw C (2014). Perinatal mental health. 2nd ed. Glasgow: Bell &

Bain Limited, XIII, 12.

Dostopno na:

28

https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=V2NaAwAAQBAJ&oi=fnd&pg=PP1&dq=E PDS&ots=KLowgGiCyA&sig=jJHfJgDg3C9pUMqhxDv6NwuVjEs&redir_esc=y#v=onep age&q=EPDS&f=false <26. 6. 2021>.

Černe Kržišnik N, Prosen M (2019). Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater: deskriptivna fenomenološka raziskava. Obzor Zdr N 53(3): 200–

10. doi: 10.14528/snr.2019.53.3.750

Dodd JM, Flenady V, Cincotta R, Crowther CA (2012). Prenatal administration of progesterone for preventing preterm birth in women considered to be at risk of preterm birth (review). Cochrane Database Syst Rev 2013(7): 1-19.

doi: 10.1002/14651858.CD004947.pub3

Feghali M, Venkataramanan R, Caritis S (2014). Prevention of preterm delivery with 17–

hydroxyprogesterone caproate: pharmacologic considerations. Semin Perinatol 38(8): 516 –22. doi: 10.1053/j.semperi.2014.08.013

Gambina I, Soldera G, Benevento B et al. (2011). Postpartum psychosocial distress and late preterm delivery. J Reprod Infant Psychol 29(5): 472–9.

doi: 10.1080/02646838.2011.653962

Goldenberg RL, Culhane JF, Iams JD, Romero R (2008). Epidemiology and causes of preterm birth. The Lancet 371(9606): 75–84. doi: 10.1016/S0140-6736(08)60074-4 Goutaudier N, Lopez A, Séjourné N, Denis A, Chabrol H (2011). Premature birth:

subjective and psychological experiences in the first weeks following childbirth, a mixed- methods study. J Reprod Infant Psychol 29(4): 364–73.

doi: 10.1080/02646838.2011.623227

Grussu P, Quatraro RM (2013). Maternity blues in Italian primipara women: symptoms and mood states in the first fifteen days after childbirth. Health Care Women Int 34(7):

556–76. doi: 10.1080/07399332.2012.708373

Helle N, Barkmann C, Bartz-Seel J et al. (2015). Very low birth-weight as a risk factor for postpartum depression four to six weeks postbirth in mothers and fathers: cross-sectional results from a controlled multicentre cohort study. J Affect Disord 180: 154–61.

doi: 10.1016/j.jad.2015.04.001

29

Kim THM, Delahunty-Pike A, Campbell-Yeo M (2020). Effects of fathers’ presence and involvement in newborn care in the NICU on mothers' symptoms of postpartum

depression. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 49(5): 452–63.

doi: 10.1016/j.jogn.2020.05.007

Kostilainen K, Mikkola K, Erkkilä J, Huotilainen M (2021). Effects of maternal singing during kangaroo care on maternal anxiety, wellbeing, and mother-infant relationship after preterm birth: a mixed methods study. Nordic J Music Ther 30(4): 357–76.

doi: 10.1080/08098131.2020.1837210

March of Dimes (2020). Signs and symptoms of preterm labor.

Dostopno na: https://www.marchofdimes.org/complications/signs-and-symptoms-of- preterm-labor.aspx <22. 6. 2021>.

Polit DF, Beck TC (2014). Essentials of nursing research. 8th edition. Wolters Kluver Health, Lippincott, Williams & Wilkins, 23.

Rai S, Pathak A, Sharma I (2015). Postpartum psychiatric disorders: early diagnosis and management. Indian J Psychiatry 57(2): 216–21. doi: 10.4103/0019-5545.161481

Rossman B, Green MM, Meier PP (2015). The role of peer support in the development of maternal identity for »NICU moms«. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 44(1): 3–16.

doi: 10.1111/1552-6909.12527

Schindler AE (2005). Role of progestogens for the prevention of premature birth. J Steroid Biochem Mol Biol 97(5): 435–8. doi: 10.1016/j.jsbmb.2005.08.008

Sosa CG, Althabe F, Belizán JM, Bergel E (2015). Bed rest in singleton pregnancies for preventing preterm birth (review). Cochrane Database Syst Rev 2015(3): 1-21.

doi: 10.1002/14651858.CD003581.pub3

SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (2008). Maternal mental health & child health and development. Worth Health Organization.

Dostopno na:

https://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/mmh%26chd_chapter_1.pdf <22. 6.

2021>.

30

SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (2012). Born too soon: a global action report on preterm birth. Geneva: World health organization, 13.

Dostopno na:

https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/44864/9789241503433_eng.pdf?sequence

=1 <25. 1. 2021>.

SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (2018). Mental health: strengthening our response.

Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health- strengthening-our-response <8. 8. 2021>.

Tahirkheli NN, Cherry AS, Tackett AP, McCaffree MA, Gillaspy SR (2014). Postpartum depression on the neonatal intensive care unit: current perspectives. Int J Womens Health 6: 975–87. doi: 10.2147/IJWH.S54666

Trumello C, Candelori C, Cofini M et al. (2018). Mothers' depression, anxiety, and mental representations after preterm birth: a study during the infant's hospitalization in a neonatal intensive care unit. Front Public Health 6: 1–9. doi: 10.3389/fpubh.2018.00359

Vasa R, Eldeirawi K, Kuriakose VG, Nair G J, Newsom C, Bates J (2014). Postpartum depression in mothers of infants in neonatal intensive care unit: risk factors and

management strategies. Am J Perinatol 31(5): 425–33. doi: 10.1055/s-0033-1352482 Zhao X, Zhang Z (2020). Risk factors for postpartum depression: an evidence-based systematic review of systematic reviews and meta-analyses. Asian J Psychiatr 53.

doi: 10.1016/j.ajp.2020.102353