Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

(1)

1

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

ZGODOVINSKI PREGLED IZBRANIH OBČIN

Izbrane teme iz slovenske sodobne lokalne zgodovine

Avtorji: Mentor:

Katja Lesjak izr. prof. dr. Bojan Balkovec

Simon Vidic Ilma Murić Katjuša Čeh Nika Papež Jasna Pinter

Neža Blatnik Sojar Liza Pirnat

David Tomažin

Ljubljana, 2022

(2)

2

UVOD

V nadaljevanju sledi zgodovinski pregled devetih slovenskih občin: Slovenj Gradec, Mirna Peč, Dobrova pri Ljubljani, Koper, Miren-Kostanjevica, Vojnik, Trzin, Mislinja in Dobrepolje. V študijskem letu 2021 – 2022 smo ga pripravili študentje v okviru predmeta Izbrane teme iz slovenske sodobne lokalne zgodovine pod mentorstvom izr. prof. dr. Bojana Balkovca.

Vsako izmed devetih del predstavlja zgodovinski razvoj določene občine, od njenih začetkov v 19. st. do sedanjega časa. Poleg poudarka na večjih upravnih spremembah – v tridesetih letih 20. st. in po drugi svetovni vojni – beležimo tudi podatke o prebivalstvu ter o kulturnem in gospodarskem razvoju. Posebno poglavje predstavlja še izbor arhivskega gradiva.

(3)

3

VSEBINA

RAZVOJ OBČINE SLOVENJ GRADEC ... 4

ZGODOVINSKI PREGLED OBČINE MIRNA PEČ ... 29

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE DOBROVA PRI JUBLJANI ... 46

RAZVOJ MESTNE OBČINE KOPER ... 69

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE MIREN-KOSTANJEVICA ... 94

2. ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE VOJNIK ... 120

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE TRZIN ... 137

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE MISLINJA ... 151

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBČINE DOBREPOLJE ... 165

(4)

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

RAZVOJ OBČINE SLOVENJ GRADEC

Naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz sodobne slovenske lokalne zgodovine

Avtorica: Katja Lesjak Mentor: izr. prof. dr. Bojan Balkovec Ljubljana, 2021

(5)

5 KAZALO VSEBINE

1. UVOD ... 7

2. ZAČETKI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SLOVENSKEM ... 8

3. LOKALNA SAMOUPRAVA MED OBEMA VOJNAMA ... 10

4. LOKALNA SAMOUPRAVA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ... 11

5. LOKALNA SAMOUPRAVA PO OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE ... 13

6. LOKALNE VOLITVE V OBČINI SLOVENJ GRADEC ... 14

6.1. Lokalne volitve leta 1994 ... 14

7. STATISTIČNI PODATKI O OBČINI SLOVENJ GRADEC ... 15

8. ARHIVSKO GRADIVO ZA OBČINO SLOVENJ GRADEC ... 18

8.1. Uprava: ... 18

8.2. Pravosodje ... 19

8.3. Vzgoja in izobraževanje ... 21

8.4. Znanost in kulture, rekracija in informiranje ... 21

8.5. Zdravstvo in socialno varstvo ... 22

8.6.Gospodarstvo in bančništvo... 22

8.7. Članske organizacije ... 23

9. ZAKLJUČEK ... 26

10. LITERATURA IN VIRI ... 27

10.1. Monografije ... 27

(6)

6

10.2. Spletni viri ... 27

KAZALO SLIK

Slika 1 Upravna razdelitev Slovenije 1868 - 1929/36. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 123. ... 9 Slika 2 Rezultati referenduma za ustanovitev novih občin. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 368. ... 13

(7)

7

1. UVOD

V svoji nalogi se bom ukvarjala z razvojem lokalne samouprave. Naredila bom pregled razvoja lokalne samouprave oziroma občine Slovenj Gradec od 19. stoletja do danes. Poleg razvoja občine bom predstavila statistične podatke Slovenj Gradca in arhivsko gradivo, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor.

(8)

8

2. ZAČETKI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SLOVENSKEM

Do leta 1849 je mogoče govoriti le o posameznih zametkih lokalne samouprave, ki se odražajo v elementih avtonomije, ki so si jo pridobila srednjeveška mesta in v oblikah skupnega sodelovanja in povezovanja pri reševanju določenih vprašanj v vaseh, soseskah in župah.¹

Mesta so se med seboj razlikovala glede na ustanovitelja. Obstajala so kraljeva, deželnoknežja in druga mesta, ki so jih ustanavljali zemljiški gospodje. Slovenj Gradec je konec 18. stoletja imel položaj deželnoknežjega mesta, ki je bilo v lasti zemljiškega gospostva, spadal pa je v mariborsko okrožje.²

Območje, kjer so živeli Slovenci, z izjemo Benečije, Prekmurja in dela Istre, je pripadalo delu monarhije, ki je bil med leti 1815 in 1866 del Nemške zveze. Leta 1849 je bil sprejet zakon o občinah. Teritorialna in prebivalstvena osnova upravnih občin, ki so nastale na osnovi tega zakona, so predstavljale katastrske občine.³

Zakon o občinah iz leta 1849 je bil med zahtevami marčne revolucije. Poleg zemljiške odveze in odprave patrimonalne oblasti so zahtevali tudi samostojen položaj občin. Oktroirana marčna ustava je vsebovala določila o nedostopnih temeljnih pravicah občine, s čimer je občina postala temelj nove upravne ureditve. Občina je bila zasnovana kot samostojna in samoupravna prvostopenjska oblast. Vsaka občina je imela pravico voliti svoje predstavnike, javno predstaviti svoje gospodarjenje, sprejemati nove člane v občino, samostojno opravljati svoje naloge in javno delovanje svojih predstavnikov. Postale so pomemben temelj izgradnje takratne državne ureditve. Bistvena novost je bil njihov relativno samostojen položaj. Z zakonom se je tako celotno državno ozemlje cesarstva razdelilo na občine, s tem pa se je tudi vsak del ozemlja vključil v določeno občino. ⁴

Leta 1862 je bil sprejet novi okvirni zakon, s katerim so se začrtala načelna določila za ureditev občin. Bil je osnova za občinske rede in občinske volilne rede. Urejal je vrste občin, delovno področje občin, občinske organe ter razmerje občinskih organov do državnih in drugih avtonomin organov. Ključni organ v občini je bil občinski zastop, ki szta ga sestavljala občinski odbor in občinsko predstojništvo. Občinski odbor je sprejemal odločitve o občinskih

1 Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno – organizacijske strukture. Maribor:

Pravna fakulteta, 2000, 87

2 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 89

3 Prav tam, 93

4 Prav tam, 101-102

(9)

9

zadevah. Njegov mandat je bil tri leta, pred nastopom mandata so morali člani podati prisego cesarju. Predstojništvo so sestavljali župan in najmanj dva svetnika. ⁵

V obdobju od 1868 do 1929/36 je bila Slovenija upravno razdeljena na Kranjsko, Slovensko Istro, Goriško, Štajersko, Koroško in Prekmurje.⁶ Štajerska je bila razdeljena na 20 sodnih okrajev oziroma okrajnih sodišč. Eno od teh je bilo okrajno glavarstvo Slovenj Gradec s sodnimi okraji Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Šoštanj. Slovenjgraško glavarstvo je obsegalo 41 občin.⁷

5 Prav tam, 112-115

6 Prav tam, 122-143

7 Prav tam, 134

Slika 1 Upravna razdelitev Slovenije 1868 - 1929/36. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 123.

(10)

10

3. LOKALNA SAMOUPRAVA MED OBEMA VOJNAMA

V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo 33 oblasti. Slovenj Gradec je kot politični okraj spadal v Mariborsko oblast, ki je imela sedež v Mariboru.⁸

Leta 1921 je bilo na območju današnje Slovenije, z izjemo ozemlja, ki je bilo med vojnama v okviru Italije, 1073 občin. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 1111 prebivalcev in je spadala pod okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupaj 41676 prebivalcev. V ta okraj so spadale še naslednje občine: Brezno, Golovabuka, Gortina, Janževski Vrh Orlica, Kaplja, Legen, Marenberg, Mislinja, Muta, Otiški Vrh, Pameče, Pernice, Podgorje, Razbor, Remšnik, Ribnica, Sele, Stari Trg, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Primož nad Muto, Škale, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavz pri Vodrižu, Šostanj – mesto, Šostanj – okolica, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Florjan pri Šostanju, Šentilj pod Turjakom, Šentilj pri Velenju, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjanž pri Dravogradu, Sv. Vid nad Valdekom, Topolšica, Trbonje, Velenje, Vrhe, Vuhred, Vuzenica in Zgornja Vižinga.⁹

Leta 1931 je bil v Kraljevini Jugoslaviji popis prebivalstva. Takrat je slovensko ozemlje del Dravske banovine. Število občin se je od leta 1921 zmanjšalo za eno občino, skupaj je bilo 1072 občin. Na območju, ki je bilo pod Italijo se je število občin zmanjšalo iz 154 na 62.¹⁰ Občina Slovenj Gradec je imela 1931. leta 1311 prebivalcev in je spadala pod srez oziroma okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupno 30246 prebivalcev. V ta okraj so spadale še naslednje občine: Golavabuka, Kozjak, Legen, Mislinja, Otiški Vrh, Pameče, Podgorje, Razbor, Sele, Spodnji Dolič, Stari Trg, Sveti Andraž pri Velenju, Sveti Florijan pri Šoštanju, Šentilj pod Turjakom, Šentilj pri Velenju, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjanž pri Dravogradu, Šentvid nad Valdekom, Škale, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Šoštanj – okolica, Topolšica, Velenje in Vrhe.¹¹

8 Prav tam, 179

9 Prav tam, 185, 190

10 Prav tam, 224

11 Prav tam, 230

(11)

11

4. LOKALNA SAMOUPRAVA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

V obdobju od konca druge svetovne vojne do ustave iz leta 1963 je prihajalo do sprememb pri nastajanju, ukinjanju in spreminjanju lokalnih teritorialnih enot. Zaradi tega se to obdobje imenuje obdobje teritorialne nestabilnosti.¹²

Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz leta 1945 je bil prvi zakon, ki je v Sloveniji po drugi svetovni vojni urejal vprašanje teritorialne razdelitve. Zakon je določal, da je ozemlje Slovenije razdeljeno na 5 okrožij: okrožno mesto Ljubljana, celjsko okrožje, ljubljansko okrožje, mariborsko okrožje in novomeško okrožje. Ljubljana je bila kot okrožno mesto razdeljena na 10 mestnih četrti. Druga okrožja so bila razdeljena na okraje. Skupaj je bilo 28 okrajev. Te so sestavljali kraji in jih je bilo skupaj 1583.¹³

Zakon se je spremenil že leta 1946. Skupno število okrajev se je zmanjšalo na 27, prej jih je bilo 28. V Celjskem okrožju se je okraj Gornji grad preimenoval v Šaleško-Savinjski okraj, kamor je bil vključen del dotakratnega okraja Šoštanj, ki ga v novi organizaciji ni bilo.

Preostali del okraja Šoštanj, predvem Slovenj Gradec z okoliškimi kraji, je bil priključen k okraju Prevalje v mariborskem okrožju.¹⁴

Leta 1952 je prišlo do pomembnih sprememb v teritorialni razdelitvi Slovenije. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Mesta so bila Ljubljana, Maribor in Celje. Okrajev je bilo 19, občin pa 386. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 5543 prebivalcev in je spadala v okraj Slovenj Gradec, kjer je bilo 12 občin in 50321 prebivalcev.¹⁵

Po ustavi iz leta 1963 je bilo za komunalni sistem pomembno to, da so občine postale ustavne institucije. Dobile so status temeljne oblike družbenopolitičnega samoupravljanja v političnem sistemu države. Predvidene so bile kot najmanjše temeljne družbenopolitične skupnosti, ki opravljajo vse temeljne zadeve, ki se tičejo občanov.¹⁶

Po ustavi iz leta 1974 je bila občina temeljna teritorialna enota. Bila je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki je temeljila na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi. Občine so bile osnove delegatskega Sistema za kontituiranje organov vseh širših družbenopolitičnih skupnosti.¹⁷

12 Prav tam, 270

13 Prav tam 271-272

14 Prav tam, 272

15 Prav tam, 285-289

16 Prav tam, 317

17 Prav tam, 324

(12)

12

Ustava iz leta 1974 je kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja postavila krajevno skupnost, ki je bila uvedena že z ustavo iz leta 1963. Krajevna skupnost je bila specifična samoupravna interesna skupnost. Delovni ljudje in občani so imeli pravico in dolžnost, da so se za uresničevanje skupnih interesov povezovali v krajevno skupnost. Takrat je bilo okoli 1050 krajevnih skupnosti.¹⁸

Občina Slovenj Gradec je imela 8 krajevnih skupnosti. Te so bile Dolič, Mislinja, Pameče, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno pri Slovenj Gradcu.¹⁹

18 Prav tam, 336-340

19 Prav tam, 344

(13)

13

5. LOKALNA SAMOUPRAVA PO OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE

Nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije in sprejetje nove ustave sta dala osnovo za uvedbo klasične lokalne samouprave zahodnoevropskega tipa. Po osamosvojitvi je bilo uvajanje lokalne samouprave eno najpomembnejših in najzahtevnejših nalog v novi državi.²⁰

Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendum za ustanovitev občin. Izdelali so dva modela ustanovitev občin. Prvi model je vseboval 163 občin, drugi model pa 239 občin. Nato je državni zbor odločil, da bodo referendum izvedeni na 340 referendumskih območjih.

Referendumi za ustanovitev novih občin so bili izvedeni 29. maja 1994, razen v občini Koper, kjer je bil referendum 11. septembra 1994. Rezultati so bili takšni, da jih je bilo težko oziroma nemogoče upoštevati. Večinoma so uspeli v manjših občinah. Vlada Republike Slovenije je predlagala ustanovitev 147 občin, od tega 10 mestnih občin. Na ta predlog je bilo vloženihveč

20 Prav tam, 353

Slika 2 Rezultati referenduma za ustanovitev novih občin. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 368.

(14)

14

kot 100 amandmajev. Državni zbor je 3. oktobra 1994 sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. S tem je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje).²¹

21 Prav tam, 353-370

(15)

15

6. LOKALNE VOLITVE V OBČINI SLOVENJ GRADEC

6.1. Lokalne volitve leta 1994

Na spletni strani Državne volilne komisije ni podatkov o lokalnih volitvah in kandidatih za župana.²² Na volitvah je zmagal Komljanec Janez.²³

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 1988 so bili trije kandidati: Komljanec Janez, Gačnik Ivan in Vravnik Peter. Zmagal je Komljanec Janez z 71,74 %.²⁴

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2002 je bilo šest kandidatov: Zanoškar Matjaž, Čerče Matjaž, Marhat Stanislav, Praunseis Zdravko, Štruc Mitja in Gabrovec Bogdan. Zmagal je Zanoškar Matjaž z 68,6 %.²⁵

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2006 sta bila dva kandidata: Matjaž Zanoškar in Stanislav Marhat. Zmagal je Matjaž Zanoškar z 80,86 %.²⁶

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2010 je bilo šest kandidatov: Matjaž Zanoškar, Jurij Šumečnik, Perer Cesar, Primož Cokan, Boris Raj in Matjaž Gostečnik. Zmagal je Matjaž Zanoškar s 63,94 %.²⁷

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2014 sta bila dva kandidata: Matjaž Zanoškar in Andrej Čas. Zmagal je Andrej Čas s 66,61 %.²⁸

Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2018 so bili štirje kandidati: Tilen Klugler, Andrej Čas, Andrej Breznik in Darko Hlupič. V drugem krogu je zmagal Tilen Klugler z 51,93 %.²⁹

22 Arhiv lokalnih volitev. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve. (Dostopno: 29. 12. 2021).

23 Slovenj Gradec. https://www.slovenjgradec.si/O-mestu/Nekdanji-župani (Dostopno: 8. 1 .2022).

24 Lokalne volitve 1998. Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12.

2021).

25 Lokalne volitve 2002. https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc192 (Dostopno: 29. 12.

2021).

26 Lokalne volitve 2006. Lokalne volitve 2006 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12 .2021).

27 Lokalne volitve 2010. Lokalne volitve 2010 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

28 Lokalne volitve 2014. Lokalne volitve 2014 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

29 Lokalne volitve 2018. Lokalne volitve 2018 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

(16)

16

7. STATISTIČNI PODATKI O OBČINI SLOVENJ GRADEC

Občina Slovenj Gradec meri 174 km ²in se nahaja v koroški statistični regiji. Po površini se uvršča na 29. mesto med slovenskimi občinami.³⁰

Leta 2019 je v Slovenj Gradcu živelo 16600 ljudi, od tega 8340 moških in 8260 žensk. Po številu prebivalcev se uvršča na 28. mesto med slovenskimi občinami. Statistični podatki kažejo, da je tega leta na enem kvadratnem kilometru živelo 96 prebivalcev, kar pomeni, da je gostota naseljenosti manjša kot v celotni državi. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih, naravni prirast pa je znašal 0,2. Selitveni prirast je bil negative, saj se je število tistih, ki so se iz občine odselili višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.³¹

Povprečna starost občanov je enaka povprečni starosti prebivalcev Slovenije, to je 43,4 leta.

Med občani je bilo število najstarejših večje od števila najmlajših.³²

Vrednost indeksa staranja za ženske je bila višja od indeksa staranja za moške, torej je bilo v občini med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare 15 let.

Za moške je leta 2019 veljalo enako.³³

Slovenj Gradec je leta 2019 imel 8 vrtcev, ki sta jih obiskovala 702 otroka. Od vseh otrok

starih od 1 do 5 let, je bilo 82 % otrok vključenih v vrtec, to je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj, kjer je odstotek takih otrok 81 %.³⁴

V šolskem letu 2019/2020 se je v osnovnih šolah izobraževalo 1550 učencev. Različne srednje šole pa je v istem šolskem letu obiskovalo 610 dijakov.³⁵

Na 1000 prebivalcev v občini je bilo leta 2019 43 študentov in 9 diplomantov, v celotni Sloveniji je na 1000 prebivalcev povprečno 37 študentov in 8 diplomantov.³⁶

Med osebami v starosti od 15 let do 64 let je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 66 %.³⁷

30 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).

(17)

17

Povprečna mesečna plača na osebo, ki je zaposlena pri pravnih osebah, je bila v bruto znesku za približno 8 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7 % nižja.³⁸

Med 100 prebivalci občine je 57 oseb imelo osebni avtomobil, ki je bil star povprečno 10 let.³⁹

V letu 2019 je bilo v občini zbranih 316 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 43 kg manj kot v celotni Sloveniji.⁴⁰

(18)

18

8. ARHIVSKO GRADIVO ZA OBČINO SLOVENJ GRADEC

8.1. Uprava:

SI_PAM/0316 Mestni ljudski odbor Slovenj Gradec, 1945-1955 (Fond/zbirka).

Vsebuje zapisnike sej IO MLO Slovenj Gradec 1945-1949, sej zbora volilcev 1953-1954, sej sveta za gospodarstvo 1955; spisi 1946-1955; odločbe in dopisi narodne imovine 1946;

finančne in davčne zadeve 1946-1955; krajevni samoprispevek 1950-1952; gradbena dovoljena 1950-1955; obrtna dovoljenja 1953-1954; najemne pogodbe za občinske pisarniške prostore 1948; seznam zaposlenih uslužbencev MLO v letu 1954; matična knjiga uslužbencev MLO 1945-1949; volilni imeniki 1950; bilance gospodarskih podjetij 1952-1953; zaključni računi MLO 1947-1952; kazala k delovodniku 1946-1952; delovodnik 1946-1954; spisovni seznam zadev 1954-1955. Obsega 49 škatel in 8 knjig.⁴¹

SI_PAM/0006 Mestna občina Slovenj Gradec, 1850-1945 (Fond/zbirka).

Obrtno združenje: zapisniki sej obrtnikov 1888-1925, pravila združenja 1922-1935, spisi 1897-1938, učne pogodbe za vajence 1929-1935; vodovodni projekt občine Slovenj Gradec 1904-1913; kronika banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev 1936-1939; zadeve v zvezi s hranilnico dravske banovine 1926-1939; odlok o sejmih 1910-1936; gradbene zadeve 1921- 1928; občinska lovišča 1898-1940; protokoli mestnega sveta 1899-1904; zapisniki sej 1897- 1925; predpisi o požarni varnosti 1868; letni računi s prilogami 1877, 1888; priloge k letnemu obračunu 1897-1905; statistika 1932; seznam posestnikov; občinski uslužbenci 1934-1940;

prijava prebivalstva; zadeve v zvezi z javnim kopališčem 1938; splošna korespondenca 1850- 1940; zapisniki županske zveze 1938-1939; kronika občine Slovenj Gradec; register umrlih - kazalo 1939; kazenski register 1899-1946; register izdanih domovnic 1894-1939; prijavno- odjavna knjiga; poštna knjiga 1941-1945; načrti za klavnico in gasilski dom 1941-1942;

indeksi: k sejnim zapisnikom 1919-1940, k izdanim domovnicam 1894, splošni 1941-1942;

delovodniki 1910-1943; zapisniki sej občinskega sveta 1919-1940. Obsega 11 škatel in 5 knjig.⁴²

SI_PAM/0449 Zavod za statistiko in evidenco Ljudske republike Slovenije za Maribor, Mursko Soboto, Ptuj in Slovenj Gradec, 1943-1968 (Fond/zbirka).

Statistična poročila in popisi o: industrijskih in obrtnih podjetjih 1945-1965, gibanju in socialni strukturi prebivalstva 1947-1968, preskrbi prebivalstva 1945-1951, šolah in zaposlenih v šolstvu 1951-1964, osebnih dohodkih in zaposlenih v delovnih organizacijah 1947-1964, kmetijstvu in živinoreji 1945-1964, družbenem bruto produktu in narodnem

41 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42557. (Dostopno: 28. 12. 2021).

(19)

19

dohodku 1949-1963, stanovanjskem področju 1949-1964, zgradbah in številčenju zgradb 1948-1963, področju komunale 1948-1963, gostinsko-turistični dejavnosti 1946-1965, prometu in prevoznih sredstvih 1948-1964, trgovini 1946-1965, cenah prodajnih artiklov 1945-1954, naseljih in ulicah 1946-1959, energetiki in porabi energije 1946-1951, gozdarstvu, lovu in ribolovu 1945-1964, zadrugah in kreditnih ustanovah 1945-1946, gradbeni dejavnosti 1947-1963, športu in kulturi 1951-1964, volitvah v odbore in svete 1952-1964. Obsega 1050 škatel.⁴³

SI_PAM/0565 Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Maribor Izpostava Slovenj Gradec, 1956-1980 (Fond/zbirka).

Kupne, menjalne, izročilne, darilne pogodbe, sklepi o dedovanju 1956-1980. Obsega 41 škatel.⁴⁴

SI_PAM/0448 Okrajna komisija za vojno škodo Slovenj Gradec, 1945-1946 (Fond/zbirka).

Prijave vojne škode 1945-1946; registri A in B popisa vojne škode na kulturnozgodovinskih predmetih; popisi premičnin po k. o.; izkazi zemljišč po k. o. 1945. Obsega 73 škatel.⁴⁵

SI_PAM/0610 Samoupravne interesne skupnosti Slovenj Gradec, 1967-1991 (Fond/zbirka).

Zapisniki sej in skupščin ter delovno gradivo (programi dela, poročila in dopisi): Temeljne izobraževalne skupnosti 1967-1975, Občinske izobraževalne skupnosti 1975-1985, Občinske skupnosti otroškega varstva 1975-1988, Občinske skupnosti za socialno varstvo 1975-1988, Občinske skupnosti za zdravstveno varstvo 1982-1989, Skupne službe SIS Slovenj Gradec 1977-1988, OO ZKS 1980-1988; računski zaključki in finančna poročila: posameznih interesnih skupnosti 1967-1985, Počitniškega doma za otroke Fiesa 1974-1979;

organizacijska poročila Temeljne in Občinske izobraževalne skupnosti (statistični podatki o vzgojno-izobraževalnih ustanovah) 1967-1986; dopisi 1967-1991. Obsega 31 škatel.⁴⁶ 8.2. Pravosodje

SI_PAM/0641 Okrajno sodišče Slovenj Gradec, 1790-1978 (Fond/zbirka).

Spisi: gospoščinskih sodišč in magistratov 1790-1850, predsedstveni spisi Praes, II, A (normalije) 1851-1914, zapuščinski D, IV, A, O 1851-1945, kazenski U, Z 1915-1919, kazenski Ks/K 1955–1971, kazenski proti mladoletnikom Ksm/Km 1954-1971, pravdni T, G, P 1946-1978, sodnih depozitov 1850-1898, zemljiškoknjižni z operati o naložbi nove

43 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42747. (Dostopno: 28. 12 .2021).

(20)

20

zemljiške knjige 1885-1895, zbirka zemljiškoknjižnih listin 1851-1945, varstveni P, S 1898- 1945, izvršilni E, I 1933-1945, menični protesti 1877-1896, razglasitveni Ok, R, I R 1946- 1969, zaplembni Zp, I 1946-1958; vpisniki: kazenski Ks/K 1954-1956, 1958-1962, 1965- 1971, Ksm 1968, varstveni P 1898-1945, pravdni 1946-1978, sirotinske knjige 1851-1933, civilni vložni protokoli 1850-1886, registraturni protokoli preiskovalnega sodišča 1856-1870 z indeksi, protokol testamentov 1850; imeniki: varstveni P, S 1933-1943, pravdni G, P, Pl 1950-1. Obsega 1123 škatel in 97 knjig.⁴⁷

SI_PAM/1990 Temeljno sodišče Maribor - enota Slovenj Gradec, 1979-1991 (Fond/zbirka).

Spisi: pravdni P 1979-1985; vpisniki: pravdni P 1979-1985; imeniki: pravdni P 1979-1991 (do leta 1982 del imenika, ki je v fondu Okrajno sodišče Slovenj Gradec). Obsega 149 škatel.⁴⁸

SI_PAM/0726 Občinsko javno tožilstvo Slovenj Gradec, 1947-1980 (Fond/zbirka).

Spisi: kazenski K, I, Ir Kts, Kt, B 1949-1979, splošnega nadzora ON, ONR 1947-1954, civilni G, Gr 1949-1955, tožilske uprave A 1949-1979, zaupni in strogo zaupni Pov in S Pov 1948- 1978, računovodski R 1960-1978, prekrškov Ut 1974-1978, splošni kazenski Ktr 1955-1978, kazenski mladoletnikov Ktm 1960-1978, kazenski neznanih storilcev Ktn 1968-1973, okrožnice 1952-1968, sodbe in sklepi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter Vrhovnega sodišča 1953-1974, poročila, operativna poročila, statistika 1950-1978; vpisniki: kazenski Kts, Kt, Ktm, Ktr, Ir 1947-1979, civilni Gt 1961, prekrškov Ut 1961-1979, zaupni in strogo zaupni Pov in S Pov 1949-1954, 1970-1975; indeksi: obdolžencev 1963-1976, oškodovancev 1961-1980, mladoletnikov 1960-1978, kazenski K, Ir, B, Kts 1948-1962, zaupni Pov 1947- 1951. Obsega 192 škatel in 52 knjig.⁴⁹

SI_PAM/0734 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenj Gradec, 1975-1993 (Fond/zbirka).

Spisovno gradivo: spisi po delovodniku 1975-1985, zadev VZ 1986-1993, uradni zaznamki 1975-1991, statistična poročila 1981-1988, odločbe sodišč združenega dela 1982-1986, seznam podjetij, vpisanih v sodni register 1991, 1993, sklepi organizacij združenega dela 1986-1990; evidence: delovodniki 1976-1977, 1983-1984, splošni vpisnik 1985, vpisnik VZ 1985, vpisnik UZ 1985, kartotečno kazalo 1976-1993. Obsega 43 škatel.⁵⁰

SI_PAM/0569 Občinski sodnik za prekrške Slovenj Gradec, 1952-1955 (Fond/zbirka).

(21)

21

Vpisniki Uk 1952-1955, indeks 1955; registri obsojencev za prekrške 1952–1955. Obsega 1 škatlo in 6 knjig.⁵¹

8.3. Vzgoja in izobraževanje

SI_PAM/1966 Glasbena šola Slovenj Gradec, 1953-1990 (Fond/zbirka).

Odločba o ustanovitvi šole 1953, letni delovni načrti 1973 - 1990, kronika 1953 - 1990, zapisniki učiteljskega zbora 1986, 1990, zapisniki letnih izpitov 1962 - 1990, poročila 1973 - 1984, evidence učencev 1975/76, 1978-81, matični listi učencev. Obsega 5 škatel. ⁵²

SI_PAM/1424 Delavska univerza Slovenj Gradec, 1966-1991 (Fond/zbirka).

Dnevniki različnih srednjih in osnovnih šol 1966-1991; zaključni izpiti 1974-1981; indeksi za posamezne učence; matični listi učencev 1966-1986; predmetniki. Obsega 28 škatel.⁵³

8.4. Znanost in kulture, rekracija in informiranje

SI_PAM/1970 Koroški pokrajinski muzej, 1981-2004 (Fond/zbirka).

Zapisniki 1981-2004; poročila 1992-2004; programi dela in finančni načrti 1990-2004;

pogodbe, dogovori, sklepi 2000-2004; prejeta in poslana pošta ter delovodniki 1983-2004;

spominski park Poljana 1983-1985; arheološka izkopavanja 1999-2002. Obsega 23 škatel.⁵⁴ 8.5. Zdravstvo in socialno varstvo

SI_PAM/1891 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, 1898-1980 (Fond/zbirka).

Matične knjige, zdravstvene knjige, indeksi k matičnim knjigam 1898-1945; operacijski protokol 1942-1945; popisi bolezni internega oddelka 1947-1967, 1971-1980, splošnega oddelka 1953-1958, kirurškega oddelka 1958-1966, otroškega oddelka 1958-1975 in indeksi za popise bolezni 1932, 1942-1943, 1945, 1961-1966, 1971; imeniki k zdravniškim knjigam internega oddelka 1937-1956; zdravniške knjige infekcijskega oddelka 1937-1955; bolniške knjige medicinskega oddelka 1944-1954. Obsega 581 škatel in 115 knjig.⁵⁵

8.6.Gospodarstvo in bančništvo

SI_PAM/1165 Obrtna zadruga Obrtna Slovenj Gradec, 1977-1994 (Fond/zbirka).

Ustanovitveni akti 1977; statut 1978-1983; samoupravni sporazumi 1978; zaključni računi 1978-1994; gradbeni načrti 1980; zapisniki: skupščine zadruge 1986-1991, zadružnega sveta 1986-1991, občnega zbora 1992-1994. Obsega 13 škatel.⁵⁶

SI_PAM/1092 Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, 1953-1968 (Fond/zbirka).

53 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43057. (Dostopno: 28.12. 2021).

(22)

22

Sečna dovoljenja 1953; zapisniki logarjev 1954-1955; finančna dokumentacija 1954-1968.

Obsega 2 škatli.⁵⁷

SI_PAM/1009 Elektro Slovenj Gradec, 1937-1952 (Fond/zbirka).

Načrti daljnovoda Velenje-Mežica 1937; korespondenca 1937-1952. Obsega 3 škatle.⁵⁸ SI_PAM/1093 Tovarna usnja Slovenj Gradec, 1934-1985 (Fond/zbirka).

radbeni načrti 1949-1975; zapisniki: delavskega sveta 1952-1982, upravnega odbora 1952- 1969, strokovnega sveta 1960-1983; zaključni računi 1952-1976; gospodarski načrti 1963- 1977; korespondenca 1971-1982; poslovna poročila1973-1982. Obsega 125 škatel.⁵⁹

SI_PAM/1898 Lesna pohištvo Slovenj Gradec, 1961-2006 (Fond/zbirka).

Zapisniki delavskega sveta in sindikata 1961-1990; zaključni računi 1990-2005; pravilniki 1976-1980; fotografije, propagandni material. Obsega 34 škatel.⁶⁰

SI_PAM/0970 Tovarna meril Slovenj Gradec, 1893-1976 (Fond/zbirka).

Korespondenca 1893-1939, 1971-1973; gradbeni načrti 1906-1941; zaključni račun 1941, 1969, 1973; bilanca 1945; investicijski programi 1945-1975; statut 1971. Obsega 24 škatel.⁶¹ SI_PAM/1897 Triso - proizvodnja risalnega orodja in predelava plastike Slovenj Gradec, 1992-2007 (Fond/zbirka).

Zaključni računi 1997-2003; sklepi skupščine 1997-2007; statut 1996; poslovniki 2002.

Obsega 4 škatle.⁶²

SI_PAM/1190 Fecro - Tovarna opreme Slovenj Gradec, 1868-1997 (Fond/zbirka).

Gradivo podjetij: Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju 1868-1947, podjetja Tovarna kos Köllner & Sohn 1893-1948, podjetja Tovarna kos Slovenj Gradec 1888-1947; stečajni spisi 1994-1997. Obsega 19 škatel in 5 knjig.⁶³

SI_PAM/0984 Okrajna hranilnica Slovenj Gradec, 1869-1956 (Fond/zbirka).

Dopisi 1869-1956; statut in spremembe statuta hranilnice 1869-1928; zaključni računi in letna poročila 1869-1949; službeni predpisi in pokojninski pravilniki 1894-1908; poslovni red hranilnice 1908; sejni zapisniki: upravnega odbora hranilnice 1919, ravnateljstva hranilnice 1920-1927, gerentskega sosveta 1927-1940; seznami komitentov ter kontni listi 1920-1946;

(23)

23

pravila Zveze jugoslovanskih hranilnic 1939; blagajniške knjige 1945-1950. Obsega 24 škatel in 2 knjigi.⁶⁴

8.7. Članske organizacije

SI_PAM/1087 Gostinska zbornica Slovenj Gradec, 1952-1955 (Fond/zbirka).

Zapisniki upravnega odbora 1952-1955; dopisi 1952-1955; finančne zadeve 1953-1955, plačilni seznami 1954. Obsega 2 škatli.⁶⁵

SI_PAM/0961 Trgovinska zbornica za okraj Slovenj Gradec, 1923-1963 (Fond/zbirka).

Združenje trgovcev za okraj Slovenj Gradec in Prevalje: seznami obrtnikov 1923-1945; učne pogodbe trgovskih vajencev 1950-1955; register trgovinskih vajencev 1951-1955; zapisniki:

skupščine 1952-1955, o opravljenih izpitih 1963; dopisi 1952-1957; finančne zadeve 1952- 1958; statut zbornice 1952-1953; kartoteka trgovskih podjetij 1952-1953. Obsega 18 škatel.⁶⁶ SI_PAM/1298 Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Slovenj Gradec, 1954-1979 (Fond/zbirka).

Zapisniki: sej in konferenc Občinskega komiteja ZKS Slovenj Gradec 1955-1979, sestankov osnovnih organizacij ZKS 1955-1979, komisij Občinskega komiteja ZKS Slovenj Gradec 1959-1979; spisi: personalne zadeve 1961-1962, idejnopolitične in gospodarske analize 1961- 1979; statistična poročila o članstvu 1954-1979; delovodniki 1961-1979; dopisi 1954-1979.

Obsega 89 škatel in 1 knjigo.⁶⁷

SI_PAM/1275 Okrajni komite Komunistične partije Slovenije Slovenj Gradec, 1949- 1954 (Fond/zbirka).

Zapisniki: okrajnih partijskih konferenc 1949-1953, sej biroja in plenuma Okrajnega komiteja KPS Slovenj Gradec 1949-1950, sestankov osnovnih organizacij KPS in občinskih komitejev (ZKS) 1949-1953; zadeve revizijske komisije 1952; referati s sej občinskih komitejev ZKS 1953; poročila 1953; zadeve v zvezi s partijsko šolo 1952; statistična poročila osnovnih organizacij KPS (ZKS) 1949-1954. Obsega 9 škatel.⁶⁸

SI_PAM/1270 Okrajni odbor Osvobodilne fronte Slovenj Gradec, 1945-1952 (Fond/zbirka).

(24)

24

Zapisniki in poročila krajevnih odborov OF 1949-1952; dopisi in okrožnice Okrajnega odbora Slovenj Gradec 1945, 1949-1952; seznam članstva OF 1946; delovodniki 1947-1951. Obsega 5 škatel.⁶⁹

SI_PAM/1292 Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Slovenj Gradec, 1955-1983 (Fond/zbirka).

Zapisniki: sej Občinskega sveta Zveze ZSS Slovenj Gradec 1956-1983, izvršnih, nadzornih in upravnih odborov Občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec in podružnic 1956-1975, predsedstva Občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec 1956-1983, občnih zborov občinske sindikalne organizacije 1956-1982, osnovnih organizacij ZSS 1973-1979; statistične analize o gospodarstvu 1956-1982; plačilni seznami 1966, 1968-1980; dopisi 1955-1983. Obsega 12 škatel.⁷⁰

SI_PAM/1375 Občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenj Gradec, 1973-1985 (Fond/zbirka).

Spisi Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec (dopisi, obvestila, okrožnice, prošnje članov, sklepi odbora) 1973-1985; zapisniki sej Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec in predsedstva odbora 1978-1981. Obsega 15 škatel.⁷¹

SI_PAM/1977 Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec, 1970-2001 (Fond/zbirka).

Akti ZKO Slovenj Gradec 1975-1989; poročila kulturnih društev občine Slovenj Gradec 1971-1980; zapisniki sej izvršnih odborov in konferenc ZKO Slovenj Gradec 1984-1992;

gradivo Medobčinskega združenja severovzhodne Slovenije in Medobčinskega sveta ZKO za Koroško 1980-1998; vabila, predlogi, zapisniki, programi, prijavnice, prošnje 1971-2001;

prispela in odposlana pošta 1983-1999; gradivo v zvezi z literarno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1978-1991; gradivo v zvezi z gledališko, lutkovno in filmsko dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1970-2001; gradivo v zvezi s pevsko in glasbeno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1981-2000; gradivo Koroške pevske zveze 1983-1988; gradivo v zvezi s plesno in folklorno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1975-1996; gradivo v zvezi z likovno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1981-2001. Obsega 15 arhivskih škatel.⁷²

71 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43513 (Dostopno: 28. 12. 2021).

(25)

25

SI_PAM/1284 Okrajni odbor Rdečega križa Slovenije Slovenj Gradec, 1946-1955 (Fond/zbirka).

Zapisniki; poročila; dopisi komisij; seznami: darovalcev, invalidov; potrdila; delovodnik.

Obsega 3 škatle.⁷³

73 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43578 (Dostopno: 28. 12. 2021).

(26)

26

9. ZAKLJUČEK

Slovenj Gradec je konec 18. stoletja imel položaj deželnoknežjega mesta, ki je bilo v lasti zemljiškega gospostva, spadal pa je v mariborsko okrožje.

V obdobju od 1868 do 1929/36 je bila Slovenija upravno razdeljena na Kranjsko, Slovensko Istro, Goriško, Štajersko, Koroško in Prekmurje. Štajerska je bila razdeljena na 20 sodnih okrajev oziroma okrajnih sodišč. Eden od the je bil Slovenj Gradec s sodnimi okraji Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Šoštanj. Slovenjgraško glavarstvo pa je obsegalo 41 občin.

Leta 1921 je občina Slovenj Gradec imela 1111 prebivalcev in je spadala pod okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupaj 41676 prebivalcev.

Leta 1931 je imela občina Slovenj Gradec 1311 prebivalcev in je spadala pod srez oziroma okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupno 30246 prebivalcev.

Leta 1952 je prišlo do pomembnih sprememb v teritorialni razdelitvi Slovenije. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 5543 prebivalcev in je spadala v okraj Slovenj Gradec, kjer je bilo 12 občin in 50

321 prebivalcev.

Ustava iz leta 1974 je kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja postavila krajevno skupnost, ki je bila uvedena že z ustavo iz leta 1963.Občina Slovenj Gradec je imela 8 krajevnih skupnosti. Te so bile Dolič, Mislinja, Pameče, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno pri Slovenj Gradcu

Državni zbor je po referendumu za ustanovitev občin, 3. oktobra 1994, sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. S tem je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin, med katerimi je bil tudi Slovenj Gradec.

Do danes je bilo 7 lokalnih volitev za župana. Za prve lokalne volitve leta 1994 Državna volilna komisija ne navaja podatkov. Največkrat je bil župan Matjaž Zanoškar, drugi župani so še bili Pečar Rudolf, Andrej Čas in trenutni župan Tilen Klugler.

Arhivsko gradivo za občino Slovenj Gradec hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer za področja uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, znanosti in culture, rekreacije in informiranja, zdravstva in socialnega varstva, gospodarstva in bančništva ter članskih organizacij.

(27)

27

10. LITERATURA IN VIRI

10.1. Monografije

Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.

Maribor: Pravna fakulteta, 2000.

10.2. Spletni viri

Arhiv lokalnih volitev. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve. (Dostopno:

29. 12. 2021).

Lokalne volitve 1998. Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

Lokalne volitve 2002. https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc192 (Dostopno: 29. 12. 2021).

Lokalne volitve 2006. Lokalne volitve 2006 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12 .2021).

Lokalne volitve 2010. Lokalne volitve 2010 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021) Lokalne volitve 2014. Lokalne volitve 2014 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

Lokalne volitve 2018. Lokalne volitve 2018 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1707450. (Dostopno: 28. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43578 (Dostopno: 28. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43091. (Dostop: 28. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43444 (Dostop: 28. 12. 2021).

(28)

28

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43077- (Dostop: 28. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43057 (Dostop: 28.12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1608996 . (Dostop: 28. 12. 2021).

SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42747 (Dostopno: 28. 12 .2021).

Slovenj Gradec. https://www.slovenjgradec.si/O-mestu/Nekdanji-župani (Dostopno: 8. 1 .2022).

Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).

(29)

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

ZGODOVINSKI PREGLED OBČINE MIRNA PEČ

Izbrana poglavja iz slovenske sodobne lokalne zgodovine

Avtor: Simon Vidic Mentor: izr. prof. dr. Bojan Balkovec

Ljubljana, 2021

(30)

30

VSEBINA

1. UVOD ... 31 1.1. TEMA IN VIRI ... 31 2. OD USTANOVITVE OBČINE DO RAZPADA AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE ... 33 3. OBDOBJE KRALJEVINE SHS OZ. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ... 35 4. LOKALNA UPRAVA V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI ... 37 5. ČAS PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE ... 39 6. ARHIVSKO GRADIVO O OBČINI MIRNA PEČ ... 41 7. VIRI IN LITERATURA ... 43 7.1. PODATKI O ARHIVSKEM GRADIVU ... 43 7.2. LITERATURA ... 43 7.3. PUBLIKACIJE ... 43 7.4. KRAJEVNI IMENIKI, LEKSIKONI IN REPERTORIJI ... 43 7.5. URADNI LISTI ... 44 7.6. SPLETNI VIRI ... 45

(31)

31

1. UVOD

Občina Mirna Peč se nahaja na jugovzhodnem delu Slovenije, nekako na polovici poti med Trebnjem in Novim mestom. Gre za podeželsko občino, ki je sestavljena iz osemindvajsetih okoliških vasi, vključno z Mirno Pečjo, ki je sedež občine in hkrati edino večje središče. V geografskem oziru sestavljajo občino tri doline, in sicer globodolska, mirnopeška ter šentjurska. Ravninskega sveta in s tem obdelovalnih površin je precej manj od polovice občinskega teritorija, ki danes obsega 48 km². Prevladujejo mešani gozdovi.¹

Kraj se zdi – kljub z današnjega gledišča relativno majhni oddaljenosti od bližnje železnice in avtoceste – na prvi pogled nekoliko odmaknjen in slabo razvit, vendar ima bogato zgodovino, ki ji moremo slediti vse do antičnega in prazgodovinskih obdobij. Prve pisne omembe segajo v čas med 12. in 13. st., ko je Mirna peč omenjena kot sedež pražupnije in v obdobje turških vpadov, ko je bila župnijska cerkev sv. Kancijana utrjen tabor. Od konca 17. st. in prenehanja turške nevarnosti se je kraj razvijal kot ena izmed trgovskih in furmanskih postojank, na poti med Ljubljano, Karlovcem in Zagrebom. Uspevale so gostilne in manjše trgovine. V splošnem pa je prebivalstvo vedno živelo od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, ter prodaje presežkov. Do 19. st. – torej do dobe zakasnele industrializacije Habsburške monarhije – je kraj razmeroma dobro sledil takratnim razvojnim trendom. V prometnem zatišju se je znašel ob koncu omenjenega stoletja, ko ga je zaobšla na novo zgrajena železnica in nekaj desetletij kasneje še hitra cesta Ljubljana – Zagreb. Do vidnejših premikov v gospodarstvu in splošnem razvoju kraja in okolice je prišlo šele na prelomu tisočletja, ko je Mirna Peč, že v samostojni Republiki Sloveniji, ponovno postala občinsko središče.²

1.1. TEMA IN VIRI

Čeprav smo se v uvodu nekoliko podrobneje dotaknili Mirne Peči kot kraja, je tema našega dela zgodovinski razvoj istoimenske občine, katere geografsko, gospodarsko in tudi versko središče predstavlja. Ker pa je Mirna Peč glede na ostale vasi v občini edino večje središče, je zgodovina kraja neločljivo povezana z zgodovino in razvojem občine ter se mestoma tudi prepleta. Delovanju občine Mirna Peč sledimo od prelomnega leta 1848 do današnjih dni in poleg družbenih, političnih in upravnih sprememb na najvišjih ravneh poskušamo slediti tudi gospodarskim, teritorialnim in kulturnim premikom samega kraja ter statističnim podatkom o prebivalstvu.

1 Občina Mirna Peč – predstavitev, https://www.mirnapec.si/objave/175 (stanje: december 2021).

2 Občina Mirna Peč – zgodovina občine, https://www.mirnapec.si/objava/67477 (stanje: december 2021)

(32)

32

Pri delu se opiramo na literaturo o lokalni upravi na slovenskem v različnih obdobjih, konkretne podatke pa črpamo iz popisov prebivalstva, krajevnih leksikonov in raznih statistik, ki so izhajali v času Avstro-ogrske monarhije, Kraljevine Jugoslavije in povojne socialistične Jugoslavije. Primeren vir so tudi uradni listi, pri čemer pa omenjamo samo zakone, ki so vidnejše posegli na področje sestave ali obstoja občine. Že na začetku naj namreč opozorimo da je bila lokalna uprava na slovenskem v vseh državnih okvirih vedno pereč predmet obravnave. Pred drugo svetovno vojno se je o reorganizaciji veliko govorilo in malo storilo, po njej pa naletimo na pravo poplavo zakonov, ki tudi večkrat letno posegajo na področje lokalne samouprave. Tovrstni zakoni so bili navadno odraz političnih trenj na višjem nivoju in so za lokalno zgodovino konkretne občine – razen pravnih temeljev njenega obstoja – pogosto nerelevantni.

(33)

33

2. OD USTANOVITVE OBČINE DO RAZPADA AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE

Zemljiška odveza in spremembe povezane z njo so na področju uprave na najnižji stopnji ustvarile praznino, ki jo je monarhija poskušala zapolniti s t. i. marčno ustavo, ki je uvedla prve občine. Nova organizacija je bila povsem v rokah države, sodstvo in uprava na najnižji stopnji pa prvič dosledno ločena. Na podlagi terezijanskih katastrskih občin ustanovljene moderne občine so na Kranjskem odgovarjale enajstim okrajem. Ti so bili podrejeni deželni vladi v Ljubljani, ta pa neposredno državni oz. cesarski vladi na Dunaju.³ Prvim ustavnim spremembam v monarhiji je kmalu sledil Bachov absolutizem, desetletje strogega državnega nadzora in vpliva. Občine so sicer obstajale a še niso predstavljaje dejanskih organov lokalne samouprave, ker so bile popolnoma odvisne od države.⁴ Po podatkih iz leta 1854 je na Kranjskem obstajala 501 občina, med njimi občina Mirna Peč, znotraj novomeškega političnega in sodnega okraja. Prve občine so nastale na podlagi in z združevanjem terezijanskih katastrskih občin ter bile raznolike tako po obsegu, kot tudi po številu prebivalstva. Poseben status je pripadal samo Ljubljani kot deželnemu glavnemu mestu.⁵

Reorganizacijo in prve spremembe so prinesla že šestdeseta leta 19. st. Postopoma se je z novimi zakoni opredelilo občinsko upravo in njeno konstituiranje. Zmanjšalo se je tudi število okrajev in občin – leta 1868 jih deluje 348 – vendar jih je glede na obseg Kranjske še vedno veliko. V tem času so slovenske dežele dobile vsaka svojo zakonodajo, ki je opredeljevala lokalno samoupravo in se obdržala še po razpadu Habsburške monarhije. ⁶ Takoj po omenjeni reformi so bile sprožene razprave o komasaciji, katerih cilj so bile teritorialno večje in hkrati gospodarsko močnejše občine. Po slabih tridesetih letih bolj ali manj intenzivnih diskusij spremembe niso bile dosežene. Dejansko se je število občin še povečalo, saj jih leta 1910 beležimo 367.⁷

Občino je od omenjenih reform dalje skupaj z odborniki vodil voljeni župan, ki je bil praviloma vidnejši in premožnejši domačin. Njen delokrog se je glede na razmere in potrebe spreminjal, v osnovi pa je vedno obsegal upravljanje z občinskim premoženjem, zdravstveno policijo in živilski nadzor, varnost oseb in lastnine, skrb za občinske ceste ipd. Občina je delno financirala tudi šolo in s t. i. »Bednostnim« skladom finančno pomagala revnejšim

3 Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. 2. Izdaja. Ljubljana:

Slovenska matica, 1996, 447 – 448.

4 Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 112.

5 Prav tam, 122 – 123.

6 Prav tam, 126 – 127.

7 Prav tam, 131.

(34)

34

prebivalcem. Prihodke je črpala iz dohodkov od morebitnega lastnega premoženja, najpogosteje in v največji meri pa iz doklad na neposredne državne davke.⁸

Občina Mirna Peč je vse od ustanovitve glede teritorija in zadolžitev ostala neokrnjena, po drugi strani pa razvojno tudi ni pretirano napredovala. Ves čas obstoja je spadala v politični in sodni okraj Novo mesto. Najstarejšo uradno statistiko najdemo v Imeniku krajev vojvodine Kranjske iz leta 1874, ki upošteva podatke ljudskega štetja iz leta 1869. Ta omenja občino

Mirna Peč s 625 hišami in 3255 prebivalci, od česar je samemu kraju Mirna Peč pripadalo 22 hiš in 117 prebivalcev. Skupno je lokalno enoto sestavljalo 42 vasi oz. zaselkov, katerih število se je skozi čas stalno spreminjalo. Delno so se zaselki združevali z vasmi in obratno, kdaj pa je število odvisno od popisovalca in njegove predstave o kraju.⁹ Podatkom dalje sledimo v naslednjem Imeniku krajev na Kranjskem iz leta 1884 ¹⁰ in Krajevnemu repertoriju iz leta 1894.¹¹ Občina je tedaj obsegala 645 oz. 690 hiš s 3362 oz. 3438 prebivalci. Število obsegajočih vasi in zaselkov je med 44 in 45, obe publikaciji pa v kraju Mirna Peč omenjata že ljudsko šolo in poštni urad.

Sledeča popisa sta že bolj obsežna in ponujata več podatkov. Gre za Kranjski leksikon iz leta 1905 in zadnji Krajevni repertorij avstrijskih dežel, ki je izšel z letnico 1919. Prvi se opira na ljudsko štetje leta 1900 in označi občino s 5.779 Ha površine in 3325 prebivalci v 39 vaseh.

Vas Mirna Peč ima že 145 prebivalcev, poleg ljudske šole, župnijske cerkve in poštnega urada pa tudi prostovoljno gasilsko brigado in žandarmerijsko postajo.¹² Drugi podaja podobne podatke, dodaja pa železniško postajo, ki je od kraja oddaljena eno uro hoda.¹³ Železnica, zgrajena konec 19. st. je kraj sicer nekoliko zaobšla, zato je postopoma postal bolj izoliran in manj obiskan.

8 Vilfan, Pravna zgodovina, 452.

9 Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr.

statistični centralni komisiji. Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr in Fed. Bamberg, 1874, 72 – 73,

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf (stanje: december 2021).

10 Obširen imenik krajev na Kranjskem na svitlo dan po c. kr. statistični centralni komisiji. Dunaj: A. Hölder, 1884, https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/830/Krain_1880_cropabby.pdf (stanje: december 2021).

11 Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. Decembra 1890, na svitlo dala c. kr. centralna statistična komisija. Dunaj: Alfred Hölder, 1894, 99 – 101,

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1108/kranjska%201894.pdf (stanje: december 2021).

12 Gemeindelexikon von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900, herausgegeben von der k. k. statistischen Zentralkommission. Wien: K. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1905, 124 – 125, https://www.sistory.si/cdn/publikacije/26001-

27000/26801/GEMEINDELEXIKON_VON_KRAIN_1900.pdf (stanje: december 2021).

13 Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder: Spezialortsrepertorium von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, Herausegeben von der Statistischen

Zentralkommission. Wien: Deutschösterreichischen Staatsdruckerei, 1919, 74 – 75,

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1110/SPEZIALORTSREPERTORIUM_KRAIN_1910.pdf (stanje: december 2021).

(35)

35

3. OBDOBJE KRALJEVINE SHS OZ. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

Prehodna Država SHS in razširjena Kraljevina SHS na področju lokalne samouprave nista prinesli sprememb. Vidovdanska ustava iz leta 1921 je sicer urejala delovanje občin, vendar se je primarno posvečala delitvi teritorija na državni ravni, pri čemer so se že kazala trenja med federalističnimi in centralističnimi težnjami. Lokalna uprava je tako delovala z enakimi pristojnostmi in po principu občinskega zakona za Kranjsko iz konca šestdesetih let 19. st.

Spremenili so zgolj nekatera imena političnih enot. Tako je nekdanji okraj postal srez, njegove pristojnosti pa so ostale enake.¹⁴ Občina je Mirna Peč je ostala v vseh ozirih nespremenjena, z zgolj malo okrnjenim prebivalstvom – 3041, kar je verjetno posledica vojne.¹⁵

Večji premiki na lokalni samoupravni ravni so se zgodili po uvedbi kraljeve diktature leta 1929. Čez dve leti je oktroirana ustava postavila temelj za Zakon o občinah, ki je izšel leta

1933 in pomenil korenite spremembe glede števila občin in njihovega obsega, na njihov delokrog pa ni imel posebnega vpliva.¹⁶ Že ves čas obstoja južnoslovanske kraljevine so razmišljali o združevanju občin, saj je bila njihova majhnost, predvsem pa številčnost, velika ovira. Posledično so bile gospodarsko šibke, kar je slabo vplivalo na njihov potencialni razvoj na podlagi samouprave, ki so jo, vsaj po zakonu, imele. Novi zakon je z redkimi izjemami dovoljeval najmanj 3000 prebivalcev v občini, tako je število občin v Dravski banovini strmo padlo, iz 1072 na 362.¹⁷ Kljub vsemu zakon ni popolnoma uspel. Pred letom 1941 je število občin v Dravski banovini naraslo na 407, pri tem pa je zgolj ena tretjina dosegala pogoj o predpisanem številu prebivalstva. Mirna Peč je tedaj izpolnjevala vse potrebne pogoje in je

brez sprememb prestala tudi to obdobje.¹⁸ Dejansko se je kot lokalna samoupravna enota popolnoma ohranila praktično od ustanovitve do reform po koncu druge svetovne vojne.

Podoba občine Mirna Peč v tridesetih letih 20. st. ne odstopa od stanja iz dvajsetih. Glede na Almanah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1932¹⁹ in Splošni pregled dravske banovine iz leta

14 Grafenauer, Lokalna samouprava, 166 – 169.

15 Prav tam, 189.

16 Prav tam, 212.

17 Prav tam, 230 – 231.

18 Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine). Št. 73 (1933), 891, https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/190/1933_2.polletje.pdf (stanje: december 2021).

19 Almanah Kraljevine Jugoslavije: Opšta državna uprava: banovine, srezovi, opštine i gradovi. Sastav, statistika i šematizam svih državnih ustanova. Zagreb: Nadbiskupska tiskarna, 1932.

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/4001-

5000/4766/Opsta_uprava_Banovine_srezovi_opstine_gradovi_Almanah_Kraljevine_Jugoslavije_1932.pdf (stanje: december 2021).

(36)

36

1939²⁰ se število prebivalstva še vedno giblje okoli 3300, prav tako površina okoli 5.400 Ha.

Najobsežnejši pregled in opis kraja in občine pa ponuja Krajevni leksikon dravske banovine iz leta 1937. Ta poleg statističnih podatkov navaja tudi geografske, zgodovinske in celo turistične značilnosti kraja. Občina je po teh podatkih obsegala 5.534 Ha površine, od tega polovico gozdov, ostalo pa obdelovalne površine, travniki in vinogradi. 3229 prebivalcev je živelo v 37 vaseh in zaselkih ter se primarno preživljalo s kmetijstvom, v največji meri z živinorejo. Občasno jim je vir dohodka pomenil tudi gozd.²¹

Čeprav so kratko omenjene in opisane vse vasi v občini je največ podatkov o centru in sedežu občinske uprave, vasi Mirna Peč. V primerjavi z avstrijsko dobo ima sedaj že 44 hiš in 246 prebivalcev. Poleg žandarmerijske postaje, pošte in župnije sta v kraju dostopna še telefon in telegraf. Šola, ustanovljena leta 1857, je sedaj osem-oddelčna s knjižnico, ki je javno dostopna. Kot aktivna društva v kraju delujejo Sokol kraljevine Jugoslavije, Prostovoljno gasilsko društvo in lovska družina. 1,5 km oddaljena železniška postaja je po takratnih standardih pojmovana za zelo dobro prometno povezavo. Mirna Peč je bila v obdobju med

vojnama zelo znana po živinskih sejmih, ki so jih prirejali petkrat na leto. V tem času so domačini prodajali tudi svoje pridelke in izdelke, saj se je malo obrtništvo postopoma krepilo, prevladovale pa so predvsem gostilne, prenočišča in trgovine. Kraj je označen celo kot ugodno poletno letovišče s kopanjem v reki Temenici, številnimi označenimi pešpotmi z razglednimi točkami na okoliških vzpetinah in seveda s slikovitimi vinskimi goricami.²²

20 Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma. Ljubljana: Kraljevska banska uprava dravske banovine, 1939, 164, https://www.sistory.si/cdn/publikacije/4001-

5000/4768/Splosni_pregled_Dravske_banovine_1939.pdf (stanje: december 2021).

21 Krajevni leksikon Dravske banovine: Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine.

Ljubljana: Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937, 476 – 478,

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf (stanje:

december 2021).

22 Prav tam.