(1)SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE Letnik I

(1)

SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Letnik I. Štev. 3 Ljubljana, 14.111.1975

IZ VSEBINE: SKLICANJE SEJE ZBOROV

SKUPŠČINE SRS

Osnutek zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (ESA 212)

Osnutek sklepov in priporočil za reše- vanje problematike na področju zaposlovanja v SRS (ESA 216)

Predlog za obvezno razlago tretjega odstavka 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (ESA 201)

Predlog za izvolitev članov Sveta republike (ESA 222)

Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funk-

Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbe- no-političnega zbora Skupšči- ne SR Slovenije so sklicane za 26. marec 1975. Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu: — predlog resolucije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju (ESA 183);

— predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem (ESA 221);

— potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti SR Slovenije (ESA 203);

— volitve članov Sveta republike (ESA 222);

— volitve in imenovanja;

— vprašanja delegatov.

Zbor združenega dela in Zbor občin imata na dnevnem redu tudi:

— osnutek sklepov in pri- poročil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v SR Sloveniji (ESA 216) ter informacijo o giba- njih in problematiki na pod- ročju zaposlovanja in zaposlenosti v SR Sloveniji;

— potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Izobraževalne skupnosti SR Slovenije in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in delovanju 16 pod- ročnih raziskovalnih skupnosti (ESA 203);

— potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo (ESA 202);

— predlog zakona o rudar- stvu (ESA 326);

— predlog zakona o dopol-

— predlog zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad ži- vili (ESA 79);

— osnutek zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (ESA 212);

— predlog odloka o razdelitvi deviz za potrebe repub- liških upravnih organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopoli- tičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za 1. 1975 (ESA 210);

— predlog za obvezno razlago tretjega odstavka 67. čle- na zakona o stanovanjskih razmerjih (ESA 201);

— predlog za obvezno razlago drugega odstavka 144.

člena obrtnega zakona (ESA 404);

— soglasje k statutu samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slo- venije (ESA 204);

— osnutek zakona o premiji za sojo in o zagotavljanju sredstev za njeno izpla- čevanje (ESA 211);

— predlog zakona o ratifikaciji konvencije med SFRJ in kraljevino Norveško o socialnem zavarovanju (ESA 213).

Zbor združenega dela ima na dnevnem redu še:

— potrditev zaključnega ra- čuna dohodkov in izdatkov Narodne banke Slovenije za 1. 1974 (ESA 214);

— potrditev finančnega na- črta Narodne banike Sloveni- je za 1. 1975 (ESA 215).

Zbor občin pa:

— volitve podpredsednika Zbora občin Skupščine SR Slovenije.

Vsi trije zbori bodo imeli na dnevnem redu tudi:

— Statutarni sklep o organizaciji in upravljanju Izo-

(2)

Zbor združenega dela in Zbor občin pa še:

— Osnutek zakona o spremembi zakona o kreditu, ki

Zbor združenega dela in Zbor občin sta 26. februarja na ločenih sejah sprejela:

— zakon o spremembah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v 1. 1975.

V zvezi s tem sta zbora na predlog predstavnika izvrš- nega sveta sprejela sklep, s katerim sta korigirala stali- šče skupščine z dne 16.oktob- ra 1974 (to je bilo stališče, da je treba vse ugotovljene presežke dohodka SIS iz 1.

1974 vrniti gospodarstvu) in dala soglasje k stališčem, ki so bila sprejeta 20. februarja letos na posvetu predsed- nikov izvršnih svetov občin- skih skupščin. (Predstavnik izvršnega sveta je pojasnil:

Nova stališča so posledica podrobnejše ocenitve presež- kov in analize njihovega iz- vora, ter stališč, iznešenih na regionalnih posvetih. Materi- alna dimenzija presežkov je manjša kot smo jo ugotav- ljali ob lanski devetmesečni bilanci. Na regionalnih posvetih pa je bilo izraženo sta- lišče, da je treba kot merilo za ugotavljanje presežkov uporabiti samoupravne spo- razume in ne valoriziran re- publiški družbena dogovor.

Med osnovne razloge nastajanja presežkov je torej šte- ti dejstvo, da samoupravni sporazumi in občinski druž- beni dogovori niso bili uskla- jeni z republiškim družbe- nim dogovorom za 1. 1974.

Glede na navedeno so bila na posvetu 20. februarja letos sprejeta stališča, da je nedvomno treba vrniti gospodarstvu oziroma vključiti v dohodke SIS za 1. 1975 vse tiste presežke, ki presegajo sredstva, opredeljena s samoupravnimi sporazumi, kakor tudi sredstva, ki so bila uporabljena za hitrejšo rast osebnih dohodkov v družbe- nih dejavnostih, kot je to predvideval družbeni dogovor.

O tistih dohodkih občinskih samoupravnih skupnosti, ki presegajo valoriziran repub- liški družbeni dogovor za 1.

se daje SR BiH iz sredstev stalne proračunske rezerve federacije (ESA 223).

1974, vendar pa ne presegajo samoupravnih sporazumov, razpravlja in določi namen in način uporabe zbor upo- rabnikov vsake SIS. A vse presežke republiških SIS nad valoriziranim družbenim dogovorom je treba vključiti v dohodke za 1. 1975, razen iz- jemno utemeljenih primerov, o katerih pa mora ravno tako odločiti zbor uporabni- kov.)

Oba zbora sta nadalje:

— dala soglasje k predlogu zakona o povračilu dela negativnih tečajnih razlik v zvezi z izvoznimi posli, ki so nastale zaradi spremembe sistema dinarskega tečaja. Na- ši delegaciji v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki ga je predložil, so naložili, da iznese v svojem zboru nekatere pripombe na ta zakonski predlog.

— in soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o inšpekciji dela v kmetijstvu, ki ga je predložil Zbor republik in pokrajin.

— Zbora sta zatem sprejela:

odlok o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za SR Slovenijo v 1. 1975;

— odlok o pooblastitvi IS Skupščine SRS, da sklene družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševal- ne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagoto- vitvi sredstev za delovanje republiškega in o sofinanci- ranju regionalnih pospeševal- nih centrov;

— odlok o imenovanju Šte- fana Nemca v odbor za ino- vacije;

— odlok o izvolitvi sodni- kov Okrožnih sodišč v Celju, Kranju, Mariboru in Novem mestu.

Obravnavo predloga zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili sta oba zbora odložila, ker so bili dani šte- vilni amandmaji. Predsednik ZZD Štefan Nemec je ob tem ugotovil, da so amandmaji pretežno tehnične narave in bi bilo prav, da se predhod- no oceni, ali vse predloženo

res sodi v zakon ali pa mor- da v izvedbene predpise.

ZZD je sprejel, na pobudo delegata Andreja Vidoviča (člana skupine delegatov za gospodarstvo 23. okoliša s se- dežem na Vrhniki) sklep, da bo na erii prihodnjih sej ob- ravnaval problematiko ambu- latne službe v zdravstvu SR

Nagel razvoj industrializa- cije in motorizacije ter drugih tehničnih sredstev zelo naglo povečujejo kvarjenje okolja, v katerem ljudje de- lajo in žive, tudi s hrupom.

Stalna obremenitev človeka s hrupom povzroča spremembe v organizmu človeka, ki znižujejo njegovo delovno spo- sobnost, prizadevajo nekatere življenjske funkcije organiz- ma in povečujejo pogostnost nesreč pri delu.

Izkušnje razvitih dežel ka- žejo, da je problem hrupa mogoče uspešno reševati samo, če so dane potrebne or- ganizacijske ter administra- tivne oz. tehnične osnove za stalno spremljanje in prouče- vanje tega problema, da bi se lahko sprejemale rešitve za zmanjševanje in omejeva- nje vpliva hrupa na človeka.

Pri nas je varstvo pred hrupom le delno urejeno. Bo- lje je urejeno kot del sploš- nega varstva pri delu, kjer z normami že določamo mak- simalen hrup, njegovo pogostnost itd. Zelo slabo ali skoraj nič pa nimamo ure- jenega na komunalnem pod- ročju. Na tem področju ima- mo samo predpis o zvočni zaščiti stavb in predpis o napravah ter opremi vozil v cestnem prometu. Z repub- liškim zaikonom o javnem redu urejamo le nekatera, zelo maloštevilna vprašanja s pod- ročja varstva pred hrupom.

Zaradi vsega tega in ker je prešla pristojnost za ureja- nje teh vprašanj na republi-

Slovenije. S tem sklepom je ZZD naložil republiškemu ko- miteju za zdravstvo in socialno varstvo, naj pripravi informacijo o organizaciji in delovanju ambulantne službe kot tudi predloge za izbolj- šanje stanja na tem področ- ju in za ureditev perečih vprašanj, ki povzročajo ne- godovanje zavarovancev.

ke je potrebno, da uredimo varstvo okolja pred hrupom s posebnim republiškim zakonom.

Z novim zakonom naj bi prvenstveno uredili vpraša- nja emisije in imisije hrupa in uredili pooblastila v zvezi z izdajanjem ostalih predpisov in normativov za do- voljen hrup v komunalnem okolju, stanovanjskih hišah in prostorih, bolnicah, delovnih mestih brez lastnega vi- ra hrupa itd. Uveljavljanje zakona naj bo postopno in za začeto stanje naj realiza- cija zakotna sloni na progra- mih sanacij.

Z zakonom naj bi pridobi- le občinske skupščine pravico, da tudi z lastnimi odloki urejajo na svojem območju varstvo naravnega in komu- nalnega okolja pred hrupom, kar bi omogočalo upoštevanje specifičnosti razmer in učin- kovitejše varstvo pred hrupom kakor tudi neposredno dogovarjanje v občini, kra- jevni skupnosti in stanovanjski soseski o sanacijskih ukrepih v primerih, ko je hrupa že preveč.

Strokovne naloge s tega področja naj bi še naprej opravljale — seveda v neko-' liko večjem obsegu, bolj si- stematično in z boljšo opre- mo — strokovne organizacije, ki so se že doslej usposobile za tovrstna dela. V predlogu za izdajo zakona se ne predlaga uvajanje kakšne nove službe za vairstvo. Zakon in na njegovi osnovi izdani pred- PREGLED SEJ ZBOROV SKUPŠČINE

SRS

SKUPSCINA SR SLOVENIJE

BO OBRAVNAVALA

Predlog za izdajo zakona o varstvu okolja pred hrupom (ESA 227)

(3)

pisi naj bi le poenotili prakso in dali nujno potrebne nor- mativne okvire za varstvo pred hrupom.

Izvršni svet kot predlagatelj s tem predpisom stremi za tem, da bi pri investicij- skih naložbah v kmetijstvu poenotil enega od bistvenih kreditnih pogojev — višino obrestne mere.

Z zakonom o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu je kme- tom omogočeno, da najema- jo investicijske kredite po 3 odstotni obrestni meri.

Kmetijskim organizacijam združenega dela pa so na podlagi določb družbenega dogovora o uresničevanju dolgo- ročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980 (v nadalj- njem besedilu: družbeni dogovor) investicijski krediti dostopni po povprečni obrestni meri 6 odstotkov.

Glede na to in na ustavno opredelitev, da imajo kmetje in delavci na podlagi osebnega dela enake pravice iin obveznosti tudi pri kreditnih razmerjih, predlaga, da naj bo obrestna mera za kredite ob normalnih pogojih proizvodnje v vsem kmetijstvu (tudi v kooperacijski proizvodnji) v povprečju 6 odstotkov, oziroma 3 odstot- ke za naložbe v hribovskih, gorskih in manj razvitih pre- delih, kjer je razvoj kmetijstva kot prevladujoče gospodarske panoge otežkočen, in za naložbe v obmejnem pasu ter za kmečke skupnosti, ker je treba posjpešiti razvoj družbeno-ekonomskih odnosov na vasi in ustaliti pose- ljenost obmejnih predelov.

Po predloženem osnutku zakona naj bi republika iz pro- računskih sredstev zagotovila nadomestilo dela obresti le za tisti del kreditov, ki so odobreni iz sredstev hranil- nih vlog hranilno-kreditnih služb, in sicer odobreni v skladu z določbami družbe- nega dogovora in predložene- ga predpisa. Nadomestilo bi bilo enako razliki med pov- prečno obrestno mero hra- nilnih vlog v Sloveniji, pove- čano za 2 odstotka, in obrestno mero, po kateri bi se odo- bravalo kredite za investicije v zasebno kmetijstvo. Ob-

Predlog za izdajo zakona je pripravil republiški sekretariat za urbanizem, predlagatelj pa je izvršni svet.

račun nadomestila ob upo- števanju obrestne mere, ki je za 2 odstotka večja od dejan- ske oziroma poprečne, naj bi pripomogel kritju stroškov poslovanja hranilno-kreditnih služb. S tem je nadomestilo tudi pogoj za nadaljnji ob- stoj hranilno-kreditnih služb, ki so z združevanjem sredstev kmetov in drugih obča- nov v zadnjih letih izredno razširile svojo dejavnost in postale eden od temeljnih no- silcev razvoja kmetijstva.

Sredstva za nadomestilo dela obresti naj bi republika v celoti prispevala za naložbe kmetov-kooperantov v obči- nah ali delih občin, ki so opredeljeni kot manj razvi- ti, v občinah, katerih delež kmečkega prebivalstva prese- ga 35 odstotkov in za nalož- be kmečkih skupnosti. Delež sredstev republike naj bi bil pri ostalih občinah manjši, in sicer sorazmerno njihove- mu deležu kmečkega prebivalstva.

Med manj razvita območja sodijo po osnutku tega zakona območja občin: Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Črnomelj, Gornja Radgona in Ptuj. Poleg tega pa še območji Brkinov in Kozjanskega. Mejni predeli bodo opredeljeni s posebnim predpisom. Med hribovite predele sodijo tisti, ki so jiih občine na podlagi zakona o davkih občanov uvrstile med predele tretje in četrte skupine.

Nadomestilo dela obresti naj bi se obračunavalo na podlagi tehničnih predpisov o postopku izplačevanja nado.

mestila, ki jih bo izdal re- publiški sekretar za finance.

Upoštevajoč programirani obseg naložb v kooperacijsko proizvodnjo, bi bilo za nadomestilo dela obresti po do- ločbah predloženega osnutka zakona potrebno v letih 1975—1980 zagotoviti iz sredstev republiškega proračuna približno 25,5 milijona din in

17 milijonov din ia sredstev občinskih proračunov.

Temeljna izhodišča kadrovske politike so opredeljena v srednjeročnem družbenem planu razvoja SR Slovenije, naloga temeljnih organizacij združenega deia, družbeno- političnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih dejavnikov na področju oblikovanja politike zaposlovanja pa v raznih dokumentih, zlasti: v resoluciji o osnovah kadrovske politike SR Slovenije; v resolucijah o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za 1. 1972, 1973 in 1974; v načr- tu razvoja vzgoje in izobraže- vanja v SR Sloveniji do leta 1975; v družbenem dogovoru o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske poltike SR Slovenije ter v sklepnih dokumentih VII. kongresa ZKS in VIII. kongresa ZS Slovenije.

V vseh teh dokumentih je zaposlenost prebivalstva opr- deljena kot izredno pomem- ben dejavnik družbenoeko- nomskega razvoja SR Slove- nije.

Kadrovska politika je po svojem bistvu dolgoročna.

Zato je skoraj nemogoče do- volj celovito ocenjevati dose- žene rezultate pri izvajanju teh dokumentov, deloma tudi zaradi pomanjkljivih podatkov. Vendar posamezni ka- zalci dosedanjega razvoja da- jejo osnovo za splošno oce- no gibanj na področju zaposlovanja ter pomagajo usmer- jati naša nadaljnja prizadeva- nja pri uresničevanju kadrovske politike in nalog oprede- ljenih v zgoraj navedenih dokumentih.

Gibanja na področju zaposlovanja v SR Sloveniji so gledano v celoti zadovoljiva:

dosežena je visoka stopnja zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva (v letu 1974 je bilo v povprečju zaposlenih 662.020 delavcev, kar pomeni, 37,2 odstotka skup- nega števila prebivalstva), brezposelnost je minimalna (na koncu januarja 1975 je bilo brezposelnih 9976 delavcev ali 1,3 odstotka zaposlenih); zaposlovanje v tujini pa se je tudi zelo zmanjšalo in je že pred ukrepi vlad za- hodnoevropskih držav o pre- povedi zaposlovanja novih tu- jih delavcev, v letu 1973 od- šlo na delo v tujino vsega skupaj le še okoli 5000 delavcev. Lansko leto pa jih je

odšlo komaj 1500. Na tako naglo zmanjšani odhod v preteklem letu so že vplivali tudi ukrepi vlad zahodnih držav.

Ob tem pa zaostajamo pri uresničevanju nekaterih drugih temeljnih ciljev družbe- noekonomskega razvoja na področju zaposlovanja: preve- lik je obseg zaposlovanja (planirana je 3 odstotna rast, dejanska pa se je gibala, npr. v lanskem letu, na ravni 4,5 odstotka); velja pa k temu pripomniti, da to zagotavlja zaposlenost skoraj vsega delovno sposobnega prebivalstva (razen v Pomurju in še nekaterih manj razvitih in obmejnih območjih) in omo- goča dinamično gospodarsko rast.

Vendar pa ima takšen obseg zaposlovanja nekatere ne- gativne posledice. Od teh so najbolj pomembne:

povečanje obsega proizvod, nje v veliki meri dosegamo z dodatnim zaposlovanjem, premalo pa z uvajanjem mo- dernejše tehnologije, z izbolj- ševanjem organizacije dela in z racionalnejšim izkorišča- njem delovnega časa zaposlenih;

neusklajenost med stro- kovnostjo, kakršna izhaja iz potreb združenega dela in let- nim prilivom kadirov;

manjkajo razvojni kadrov- ski programi;

ni ustreznih sistemizacij delovnih mest, kar ovira dolgo- ročno načrtovanje potreb po novih delavcih;

neustrezna je prostorska in poklicna mobilnost delavcev;

vračanje delavcev z dela v tujini še ni zadovoljivo.

Vse to močno vpliva na niz- ko rast storilnosti dela. Da bi družbenoekonomski razvoj bolj uskladili tudi na področ- ju zaposlovanja in da bi zar poslovanje v načrtovanju na- šega bodočega družbenoeko- nomskega razvoja še bolj upoštevali kot enega izmed zelo pomembnih dejavnikov, je republiški sekretariat za delo pripravil osnutek sklepov in priporočil, IS pa jih je predložil Skupščini.

V osnutku sklepov in pri- poročil predlagatelj zlasti stremi:

— k taki stopnji rasti zaposlenosti, ki bo omogočila zaposlitev naravnemu prirast- ku in ostalim virom priliva delavcev v zaposlitev; to naj Osnutek sklepov in priporočil za

reševanje problematike na področju zaposlovanja v SRS (ESA 216)

Osnutek zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (ESA 212)

(4)

bi dosegli ujed drugim tudi z družbenim dogovorom o mi- nimalnih standardih za živ- ljenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev;

— da bi proučili medseboj- ne vplive med rastjo zaposlenosti in storilnost dela in uvajali ukrepe, ki bi pripo- mogli k produktivnejšemu zaposlovanju;

— da bodo zaposlovanje, programi razvoja kadrov in izobraževanja, reševanje stanovanjskih vprašanj in zdravstveno m socialno varstvo obvezno sestavni del vseh načrtov družbenoeko- nomskega razvoja, ekonom- skega razvoja In -'nvest:- cijskih projektov;

— takšno politiko nagraje- vanja, ki bo spodbujala storilnost in zaposlovanje v skladu z dejanskimi potrebami, doseženo stopnjo tehnologije in organizacije dela, ter pri- pomogla k postopnemu

zmanjševanju razlik v dohod- ku in življenjskem standar- du pri nas ter tistimi v raz- vitejših gospodarstvih;

— za takšno sistemizaci- jo delovnih mest, ki bo izhajala iz smotrne in racio- nalne delitve dela ter izkazo- vala realne potrebe po stro- kovni usposobljenosti delavcev;

— za politiko in programe, ki bodo vodili k povečanju obsega in kvalitete rednega izobraževanja, izobraževanja ob delu ter dopolnilnega izo- braževanja;

— za večja vlaganja v manj razvita in obmejna območja, da bi na ta način, med drugim preprečili razseljevanje teh območij in zaposlovanje v tujini ter zagotovili vrača- nje delavcev iz tujine.

Osnutek sklepov in pripo- ročil je preverjen v Pomur- ju, ki se z njim strinja in vsestransko podpira.

Predlog resolucije o ekonomskih stikih SRS z državami v razvoju (ESA 183)

V predlogu Resolucije o ekonomskih stikih SR Slove- ni'je z državami v razvoju je izvršni svet, kot navaja, upo- števal pripombe in dopolni- la, ki so jih dale skupščinske komisije in odbori, ter raz- pravo delegatov na sejah zborov skupščine 29. januarja letos, ko so obravnavali osnutek tega dokumenta.

Predlog resolucije ima kraj- ši uvod in naslednja tri poglavja:

1. Osnovne značilnosti ekonomskih stikov SRS z dr- žavami v razvoju;

2". Osnovna izhodišča za na- daljnje sodelovanje SRS z državami v razvoju;

3. Naloge v uresničevanju sodleovanja SRS z država- mi v razvoju.

V primerjavi z osnutkom je besedilo nekoliko spreme- njeno. Tako uvod jasneje opredeljuje globlja nasklad- ja in krizne elemente obsto- ječih ekonomskih odnosov v svetu. Poudarjeno je tudi, da so države v razvoju ob- likovale svojo politiko reše- vanja obstoječih problemov predvsem na alžirski konfe- renci, kar pomeni, da so o tem razpravljale tadi na dru-

gih konferencah in srečanjih, kot nipr. v Georgetovvnu, v Rimu, v Dakru itd.

Spremembe v 2. poglavju so smiselno prirejene naslovu poglavja, tako da predstavlja povezano celoto sta- lišč. S popravki je odstranjen

tudi zmotni vtis, ki ga je dajalo prejšnje besedilo, da se Jugoslavija in Slovenija ne uvrščata v skupino držav v razvoju.

3. poglavje določneje opredeljuje vlogo Gospodarske zbornice Slovenije pri zdru- ževanju dela in sredstev, ustanavljanju poslovnih skupnosti za sodelovanje z drža- vami v razvoju ter takih viš- jih obliko povezovanja gospodarstva, ki bodo omogočile, da se slovensko gospodarstvo

— samostojno ali v poveza- vi z jugoslovanskim in drugi- mi gospodarstvi — uveljavi kot nosilec in izvajalec več- jih projektov v državah v razvoju.

Bolj je poudarjeno predvsem razvijanje in krepitev vseh višjih oblik gospodar- skega sodelovanja (upošte- vaje pri tem posebnosti po sameznih regij in držav v razvoju) ter znans'enoteh- nično sodelovanje in prenos tehnologije, pri čemer je poleg institucij, ki se s tem že ukvarjajo, navedena tudi vlo- ga samih organizacij zdru- ženega dela pri krepitvi te oblike sodelovanja.

Poleg tega pa dopolnjeni tekst dokumenta še jasneje opredeljuje naloge posameznih činiteljev, ki so neposredno ali posredno zaintere- sirani za poglobitev gospo- darskega sodelovanja z drža- vami v razvoju.

Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem (ESA 221)

Prečiščeno besedilo predloga družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem se glasi:

Na podlagi 47. člena zakona o samoupravnem sporazu- mevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporeja- nje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Urad- ni list SRS, št. 26-234/73) so Predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Skupščina SR Slovenije, Ustavno sodišče SR Slovenije, družbenopolitične organizacije v republiki, Go- spodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in republiške samoupravne interesne skupnosti sprejele

DRUŽBENI DOGOVOR

o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom

in voljenim ali imenovanim funkcionarjem SPLOŠNE DOLOČBE

I. člen

S tem dogovorom se določajo osnove in merila za dolo- čanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo v Predsedstvu Socialistične republike Slo- venije, Skupščini Socialistične republike Slovenije, Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije, Ustavnem sodišču Socialistične republike Slovenije, družbenopolitičnih organizacijah v republiki. Gospodarski zbornici Slovenije, Za- družni zvezi Slovenije, republiških upravnih organih in re-

publiških samoupravnih intersnih skupnostih.

Podpisniki tega družbenega dogovora določijo v svojem statutu oziroma v splošnih aktih katere voljene ah imenovane funkcije zajema ta družibeni dogovor.

Delegat in voljeni ali imenovani funkcionar, ki polni delovni čas opravlja delo pri podpisniku tega družbenega dogovora, obdrži lastnost delavca v temeljni organizaciji zdru- ženega dela oziroma drugi organizaciji za čas trajanja mandata.

Ce delegat in voljeni ali imenovani funkcionar del svojega časa opravlja delo pri podpisniku tega družbenega dogovora, ima temeljna organizacija združenega dela oziroma druga organizacija, v kateri ima delegat ali funkcionar lastnost delavca v združenem delu, pravico do povračila sredstev za osebne dohodke in za druga povračila od podpisnika druž- benega dogovora za čas, ko delegat oziroma funkcionar dela pri podpisniku družbenega dogovora in sicer po sporazumu, ki ga skleneta podpisnik družbenega dogovora in temeljna organizacija združenega dela oziroma druga organizacija. ,

Na podlagi osnov in meril, ki jih določa ta družbeni dogovor ima delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar pravico do osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov za profesionalno in neprofesionalno opravljanje funkcije.

II.

OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE OSEBNIH DOHODKOV

2. člen

Pri določanju osnove osebnega dohodka voljenemu ali imenovanemu funkcionarju, ki opravlja delo pri podpisniku družbenega dogovora, podpisniki družbenega dogovora upo-

(5)

števajo: družbeni pomen funkcije, obseg nalog, delovne iz- kušnje in druge pogoje, ki so povezani z opravljanjem funkcije:

Glede na navedene kriterije se določijo osnove osebnega dohodka:

do 4.000 din

od 4.000 din do 5.000 din od 5.000 din do 5.900 din od 5.900 din do 6.900 din od 6.900 din do 7.600 din od 7.600 din do 8.200 din od 8.200 din do 9.000 din od 9.000 din do 10.000 din

Za dodatno obremenitev pri opravljanju stalne ali za- časne funkcije v republiki in v organih federacije se lahko prizna voljenemu ali imenovanemu funkcionarju posebno po- večanje osnove osebnega dohodka, ki je določena po prejš- njem odstavku tega člena. Posebno povečanje pa ne more presegati 10 odstotkov njegove osnove osebnega dohodka.

Podpisniki družbenega dogovora bodo s svojimi splošni mi akti konkretneje opredelili kriterije in merila za dolo čitev osnov osebnega dohodka in kriterije in merila za po sebno povečanje do 10 odstotkov osnove osebnega dohodka,

3. člen

Mesečni osebni dohodek, določen na podlagi 2. člena, se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo:

od 1 do 5 let delovne dobe 1 % od 5 do 10 let delovne dobe 2 % od 10 do 15 let delovne dobe 4 % od 15 do 20 let delovne dobe 6 % od 20 do 25 let delovne dobe 8 % a od 25 do 30 let delovne dobe 10 % nad 30 let delovne dobe 12 %

4. člen

Voljeni ali imenovani funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohodek kot se določi po 2. in 3. čle- nu, obdrži dotedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se ne povečuje toliko časa, dokler višina osebnega dohodka, do- ločena za funkcijo, na katero je razvrščen po določbah-2. čle- na ne doseže višine prinešenega osebnega dohodka.

5. Člen

Voljeni ali imenovani funkcionar, ki neprofesionalno opravlja katerokoli funkcijo določeno po drugem odstavku 1 člena tega dogovora, lahko prejema mesečno povračilo za opravljanje funkcije v višini do 25 odstotkov mesečnega, osebnega dohodka, določenega za to funkcijo.

če osebni dohodek na delovnem mestu in mesečno po- vračilo za neprofesionalno opravljanje funkcije skupaj ne do- segata višine mesečnega osebnega dohodka, ki je določen s splošnim aktom za profesionalno opravljanje te funkcije, so lahko voljenemu ali imenovanemu funkcionarju za neprofesionalno opravljanje funkcije prizna razlika do višine me- sečnega osebnega dohodka, kot je določena za to funkcijo.

6. člen

če voljenemu ali imenovanemu funkcionarju ne pripada mesečni osebni dohodek oziroma povračilo osebnega dohodka po določbah 2. oziroma 5. člena, se mu lahko prizna za posebno angažiranost občasna nagrada, ki v enem koledar- skem letu ne more presegati dvakratne višine poprečnega me- sečnega osebnega dohodka v republiki iz pretekleta leta.

7. člen

Osnova osebnega dohodka po 2. členu se voljenemu ali imenovanemu funkcionarju usklajuje s postavkami o giba- nju osebnih dohodkov predvidenih v resoluciji o družbenoe- konomski politiki in razvoju SR Slovenije za posamezno leto.

Usklajevanje se opravlja za nazaj, ob koncu 'vsakega pollet- ja, upoštevajoč gibanje družbene produktivnosti dela, osebnih dohodkov v gospodarstvu in življenjskih stroškov.

8. člen

Ce ni z zakonom ali drugim splošnim aktom drugače določeno, ima voljena oseba pravico do .povračila izgubljenega osebnega dohodka za tisti čas, ko zaradi dela pri podpisniku družbenega dogovora izgubi osebni dohodek na delovnem mestu, in sicer: ko sodeluje na sejah in delovnih-sestankih teles, katerih član je, ali če po naročilu opravlja nalogo, ki terja njegovo prisotnost v kraju, kjer se naloga opravlja.

Temeljna organizacija združenega dela oziroma druga organizacija, v kateri voljena oseba opravlja svoje stalno delo, lahko predloži pristojnemu organu ali organizaciji zahte- vek za povračilo izgubljenega osebnega dohodka.

Voljeni osebi, ki opravlja svoboden poklic, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v druž- benih dejavnostih.

Voljeni osebi, ki je zasebni kmetovalec, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva.

Voljeni osebi, ki je samostojni obrtnik, pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti.

Poprečni osebni dohodek za voljeno osebo, navedeno v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za stati- stiko o teh poprečnih osebnih dohodkih.

9. člen

Podpisniki družbenega dogovora bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka voljenega ali imenovanega funkcionarja za čas nezmožnosti za delo do 30 dni določeno v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svoja stalno funkcijo.

III.

POVRAČILA, KI SE OBRAČUNAVAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV

10. člen

Delegatu Skupščine SR Slovenije in članu telesa Skup- ščine SR Slovenije, ki nima lastnosti delegata in ki ne prejema osebnega dohodka oziroma povračila po določbah 2. in 5. člena tega dogovora, se lahko prizna, kadar sodeluje na sejah zborov ali teles Skupščine SR Slovenije, poleg povra- čila stroškov za potovanje, še pavšalno povračilo do višine ene dnevnice.

S splošnim aktom Skupščine SR Slovenije se določijo merila za priznanje 'višine pavšalnega povračila po prvem odstavku tega člena.

Pavšalno povračilo in merila za določanje njegove višina v smislu prvega in drugega odstavka tega člena, lahko s svojim splošnim aktom določijo tudi ostali podpisniki tega druž- benega dogovora delegatu ali članu komisije oziroma telesa, ki ne prejema mesečnega osebnega dohodka po določbah 2.

in 5. člena tega dogovora.

11. člen

Dnevnice za službeno potovanje in stroški prenočevanja se priznavajo v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

Če voljeni ali imenovani funkcionar predstavlja organ, oziroma organizacijo, se priznajo strošiki za prenočevanje v celoti na podlagi računa.

Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v svojih splošnih aktih točno opredelili, kdaj funkcionar predstavlja organ ali organizacijo.

(6)

v, u .. ,12..«len ,

Za službeno potovanje v tujino, pripada voljenerrm ali imenovanemu funkcionarju povračilo v obliki dnevnice in druga nadomestila, ter povračila stroškov po predpisih o iz- datkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo re- publiškim organom med materialne stroške.

13. člen

Delegat in voljeni ali imenovani funkcionar, ki se udele- žuje sej pri podpisnikih tega dogovora, ima pravico do po- vračila potnih stroškov za prevoz iz kraja stalnega prebi- vališča in nazaj v višini vozne tarife I. razreda vlaka ali av- tobusa po uradno objavljenih cenah in do povračila cestni- rie, kadar uporabi za prevoz lastno vozilo, ter do dnevnice v višini, kot se priznava delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem pri podpisniku družbenega dogovora, ki je sklical sejo.

14. člen

Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene se določa v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

Pogoje za uporabo lastnega vozila za službene namene določijo podpisniki družbenega dogovora s svojimi splošnimi akti.

,, 15. Slon - ...-i.

Povračilo zvišanih stroškov za ločeno življenje se priznava v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

Voljeni ali imenovani funkcionar, ki prejema povračilo iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do povračila potnih stroškov iz kraja, kjer opravlja svojo funkcijo, do kraja stalnega prebivališča in nazaj v skladu s 13. členom tega družbenega dogovora štirikrat mesečno.

16. člen

Voljeni ali imenovani funkcionar ima pravico do povra- čila stroškov ob selitvi iz kraja stalnega prebivališča do kraja zaposlitve, po prenehanju funkcije pa od kraja zaposlitve do kraja novega, stalnega prebivališča.

Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih aktih točneje opredelili obseg povračila selitvenih stroškov.

17. člen

Podpisniki družbenega dogovora soglašajo, da se regres za organizirano družbeno prehrano priznava v skladu z do- ločbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

18. člen

Stroški za prevoz na delo in z dela se priznavajo v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni adi imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

IV.

OSTALA POVRAČILA 19. člen

Podpisniki družbenega dogovora soglašajo, da bodo od osebnih dohodkov voljenih ali imenovanih funkcionarjev od- vajali za stanovanjsko izgradnjo toliko, kot določajo samoupravni sporazumi za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo.

20. člen

Namenski znesek za izobraževanje se določi v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ah imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

21. člen

Regres za letni dopust se določi v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

22. člen

Voljeni ali imenovani funkcionar ima ob odhodu v pokoj pravico do odpravnine, ki znaša 3-kratni poprečni mesečni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.

Enak znesek gre ob smrti voljenega ali imenovanega funkcionarja njegovi družini.

23. člen

, Voljenemu ali imenovanemu funkcionarju se izjemoma lahko ob delovnem jubileju prizna nagrada.

Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih a/ktih točneje opredelili kriterije in merila ter višino jubi- lejne nagrade.

V.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen

Voljeni ali imenovani funkcionar, ki prejema osebni dohodek po 2. in 3. členu tega družbenega dogovora, ima po prenehanju mandata pravico do osebnega dohodka še za dobo 6 mesecev, v izjemnih primerih pa za dobo 1 leta.

Podpisniki družbenega dogovora bodo v svojih splošnih aktih točneje določili pogoje, pod katerimi voljeni ali imenovani funkcionar po prenehanju mandata pridobi pravico do prejemanja osebnega dohodka po prejšnjem odstavku.

Če ima voljeni ali imenovani funkcionar po zakonu o delu in pravicah republiških poslancev in funkcionarjev, ki jim je prenehala funkcija, pravico do povračila osebnega dohodka in drugih povračil, mu ta pravica gre po omenjenem zakonu.

25. člen

Podpisniki družbenega dogovora ne bodo izplačevali no- banih osebnih izdatkov na račun 'materialnih stroškov in sredstev skupne porabe, ki niso določeni s tem družbenim dogovorom oziroma, ki niso določeni v samoupravnih aktih delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo ob izplačilu osebnih dohodkov po 2. in 3. členu tega dogovora za delegate in voljene ali imenovane funkcionarje v obraču- nu izkazali bruto osebni dohodek, z navedbo obračunanih in izplačanih prispevkov iz osebnega dohodka.

26. člen

Ustanovi se komisija podpisnikov družbenega dogovora.

Vsak podpisnik družbenega dogovora delegira v to komisijo po enega delegata. Komisija se konstituira na predlog podpisnikov družbenega dogovora. Po konstituiranju izvoli komisija iz vrst delegatov predsednika in podpredsednika komisije. Komisija se sestaja najmanj 2-krat letno. Seje komisije sklicuje predsednik komisije na lastno pobudo ali na pobudo posameznega podpisnika družbenega dogovora.

Naloge komisije so predvsem naslednje:

spremlja izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga podpisnikom ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje;

— sprejema predloge podpisnikov za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora;

— daje priporočila in mnenja h konkretni višini osebnega dogodka, določenega v skladu z 2. členom tega družbe- nega dogovora;

— daje predloge za usklajevanje splošnih aktov podpisnikov tega dogovora.

Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo ob komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpolago svoje splošne akte in druge potrebne podatke.

(7)

27. člen

če komisija podpisnikov družbenega dogovora pri obravnavi in usklajevanju splošnih aktov podpisnikov družbenega dogovora ne doseže soglasja k posameznim določilom, o tem obvesti podpisnike družbenega dogovora. Podpisniki družbe- nega dogovora se obvezujejo, da bodo vprašanja, o katerih ni doseženo soglasje, obravnavali in o njih sklepali isti organi, ki so sprejeli ta družbeni dogovor.

28. člen

Komisija podpisnikov tega dogovora po 26. členu tega družbenega dogovora bo po svojem delegatu sodelovala v republiški komisiji za usklajevanje družbenih dogovorov za voljene in imenovane funkcionarje.

Delegat podpisnikov tega družbenega dogovora se mora v republiški komisiji za usklajevanje družbenih dogovorov za voljene ali imenovane funkcionarje zavzemati za uskladitev družbenih dogovorov o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem v občinah, regijah in pravosodju s tem družbenim dogovorom.

29. člen

Ta družbeni dogovor velja, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.

30. člen

Ko začne veljati ta družbeni dogovor, preneha veljati družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje meseč- nih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem (Uradni list SRS, št. 18-196/74).

OBRAZLOŽITEV

Komisija podpisnikov družbenega^ dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem ima nalogo, da spremlja izvajanje družbenega dogovora in da pripravi predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora. Z uveljavitvijo delegatskega sistema so na- stopile tudi nekatere spremembe in dopolnitve na tem po- dročju. Zato je bila komisija mnenja, da pripravi spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki ga daje v raz- pravo in sprejem v prečiščenem besedilu.

Komisija meni, da določila 1. člena predloga družbenega dogovora ustrezno upoštevajo delegatski odnos med temeljno organizacijo združenega dela, oziroma drugo organizacijo, v kateri ima delegat oziroma voljeni ali imenovani funkcionar lastnost delavca v združenem delu in podpisniki družbenega dogovora, kar je v skladu z določbami ustave.

Nadalje je komisija na podlagi zbranih podatkov ugotovila, da so osebni dohodki za voljene ali imenovane funkcionarje od leta 1968 dalje zaostajali glede na gibanje popreč- nega osebnega dohodka zaposlenih v SR Sloveniji. Vzrok takemu zaostajanju je predvsem nedosledno izvajanje valoriza- cije osebnih dohodkov v preteklih letih. Poleg tega je praksa pokazala, da je takšno zaostajanje postalo resna ovira pri vključevanju novih kadrov, zlasti iz gospodarstva, na voljene ali imenovane funkcije. Zato je komisija mnenja, da je nujno določiti primernejše osnove osebnih dohodkov za voljene ali imenovane funkcionarje kot jih vsebuje dosedanji družbeni dogovor. Sedanji družbeni dogovor je določal - osnove le v treh skupinah. Dopolnjeni 2. člen predloga družbe- nega dogovora pa omogoča večji razpon med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki in zagotavlja določitev primer- nejše osnove osebnega dohodka glede na družbeni pomen

funkcije, obseg nalog, delovnih izkušenj in druge obreme- nitve v republiki in federaciji.

Zaradi specifičnosti posameznih funkcij pri podpisnikih družbenega dogovora je bila komisija mnenja, da je nujno s splošnimi akti konkretneje opredeliti, kriterije in merila za določitev osnov osebnega dohodka in kriterije in merila za posebno povečanje do 10 odstotne osnove osebnega dohodka.

Na podlagi tako izoblikvanih kriterijev in meril v splošnih aktih podpisnikov družbenega dogovora bo komisija sprožila postopek za dogovarjanje o konkretni višini osnove osebnega dohodka za posamezne funkcije in o posebnem povečanju do 10 odstotne osnove osebnega dohodka v skladu z določ- bami 26. in 27. člena predloga družbenega dogovora.

Komisija je osvojila predlog sindikalne liste za povračila, ki se nanašajo na dnevnice, službeno potovanje, stroške pre- nočevanja, uporabo lastnega vozila v službene namene, loče- no življenje, regres za letni dopust itd. Komisija je bila mnenja, da se ta povračila določijo oziroma priznavajo v skladu z določbami samoupravnih aktov delovne skupnosti, kjer voljeni ali imenovani funkcionar opravlja svojo stalno funkcijo.

Nadalje je bila komisija mnenja, da se lahko prizna delegatu Skupščine SR Slovenije in članu telesa Skupščine SR Slovenije, ki ima lastnost delegata in ki ne prejema osebnega dohodka oziroma povračila po določbah 2. ali 5. člena tega dogovora ,kadar sodeluje na sejah zborov ali teles Skupščine SR Slovenije, poleg povračila stroškov za potova-

nje se pavšalno povračilo do višine ene dnevnice.

Ostali podpisniki družbenega dogovora tudi lahko priznajo pavšalno povračilo svojim delegatom ali članom komi- sij oziroma teles in to možnost uredijo s svojim splošnim aktom. Komisija podpisnikov tega družbenega dogovora pa se bo v usklajevalnem postopku splošnih aktov zavzemala, da bo pavšalno povračilo določeno le za seje tistih teles, ki po določbah statuta ali drugega splošnega akta določajo o najpomembnejših vprašanjih iz svojega področja.

Da bi zagotovili usklajevanje na tem področju, predla-^: ga komisija dopolnitev 28. člena in dopolnitev 29. člena, s katerim se podpisniki družbenega dogovora obvezujejo, da bodo komisiji dali na razpolago svoje splošne akte in druge potrebne podatke. V primeru, da komisija podpisnikov druž- benega dogovora pri obravnavi in usklajevanju splošnih aktov ne doseže soglasja k. posameznim določilom, o tem obvesti: podpisnike družbenega dogovora. Podpisniki družbe- nega dogovora pa se obvezujejo, da bodo vprašanja, kjer ni doseženo soglasje, obravnavali in o njih sklepali isti organi kot so sprejeli družbeni dogovor.

Nadalje komisija predlaga, da se obvezuje delegata — podpisnika tega družbenega dogovora, da se v republiški komisiji za usklajevanje družbenih dogovorov za voljene ali imenovane funkcionarje zavzame za uskladitev družbenih dogovorov v občinah, regijah in pravosodju s tem družbenim dogovorom.

To poudarjamo zaradi tega, ker je po sprejemu več druž- benih dogovorov nastopilo vprašanje, kako pristopiti k usklajevanju družbenih dogovorov za voljene ali imenovane funkcionarje od občine, regije do republike in splošnih aktov v republiki sami. Komisija je ugotovila, da je na tem področju velika neusklajenost.

Komisija Se namreč zaveda, da bo- treba na vseh po- dročjih tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih vlo- žiti še več naporov za oblikovanje takega sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki bo v duhu nove ustave.

Zato predlagane spremembe in dopolnitve družbenega dogovora skušajo urediti le tista vprašanja, ki terjajo takojšnje rešitve in se v podrobnosti ne spuščajo v širše sistemske spremembe družbenega dogovora.

Kot je že uvodoma poudarjeno, daje komisija predlog spremeb in dopolnitev družbenega dogovora v prečiščenem besedilu zato, da bo pri obravnavi prisotna celotna problematiki.

(8)

S posebnim zveznim odlo- kom je Zvezna skupščina do- delila SR Sloveniji 325,187.500 deviznih dinarjev z omejitvi- jo, da se od tega lahko uporabi za neblagovna in blagov- na plačila republiških organov, zavodov, organov druž- benih organizacij, ožjih druž- benopolitičnih skupnosti ter civilnih pravnih oseb 90 odstotkov v konvertibilnih in 10 odstotkov v nekonvertibil- nih valutah.

Na podlagi tega zveznega odloka je Izvršni svet pred- ložili skupščini SR Slovenije v obravnavo predlog odloka o razdelitvi deviz, ki vsebuje predlog deviznega plana v katerem je navedena globalna delitev dodeljenih sredstev, podrobna delitev po posameznih nosilcih — upo- rabnikih, pa je navedena v posebni prilogi, ki* je sestavni del predlogov odloka.

Ta predlog odloka sta na skupni seji 4. marca 1975 obravnavala odbor za finance Zbora združenega dela in odbor za finance Zbora ob- čin. Odbora nista imela pri-

Skupščina SR Slovenije je prejela od Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v za- konodajni postopek predlog zakona o dopolnitvi zakona o graditvi objektov.

Ob sprejemanju zakona o graditvi objektov v letu 1973 sta bili pri pripravi končne- ga besedila zakona izpuščeni 9. točka prvega in drugi od stavek 81. člena ter 7. točka prvega in drugi odstavek 83. člena zveznega temeljne- ga zakona o graditvi objektov, ki se je z dnem uvelja- vtive tega zakona prenehal uporabljati. V 86. členu pa je republiški zakon naštel določbe zveznega zakona, ki so ostale še naprej v veljavi, med katerimi pa ni naštetih citiranih določb, po katerih se kaznuje z denarno kaz- nijo za gospodarski presto-

pornb k predlogu deviznega plana, niti k razdelitvi deviz na posamezne nosilce, sprejela pa sta redakcijsko dopolnitev k naslovu, za katerega predlagata, da se raz- širi tudi na samoupravne interesne skupnosti, ker so tudi le-te uporabniki deviznih sredstev, kot je razvidno iz priloge k predlogu odloka.

Razen tega sta odbora predlagala, da se v besedilo vklju- či nova točka, v kateri bi bilo predvideno, da se mo- rebitna dodatna devizna sredstva, ki bi bila zagotovljena v SR Sloveniji na podlagi zveznega odloka, vnesejo v devizno rezervo.

Po mnenju odborov bi v pri- hodnje kazalo na primeren način seznaniti vse upraviče- ne uporabnike deviznih sredstev o pripravah podobnega odloka in ne le tiste, ki so bili tudi doslej uporabniki deviznih sredstev. Nekateri člani odborov so namreč ugotovili, da vsi tisti, ki bi bili po tem odloku upraviče- ni uporabniki deviznih sredstev, niso bili pravočasno obveščeni o pripravi odloka.

pek organizacija združenega dela, ki nastopa kot investitor, če ne zagotovi na predpisani način finančnih sredstev za graditev investicijskega objekta oziroma do- kazov, da ima zagotovljena finančna sredstva oziroma graditelj investicijskega objekta, če začne izvajati dela po ustrezni pogodbi, preden investitor zagotovi plačilo.

Za tako dejanje se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. Predla- gatelj zakona je obe določbi zveznega zakona, ki zavezu- jeta k takemu ravnanju, pov- zel, v kazenskih določbah pa sta citirani določbi izpadli iz 86. člena, ki govori o tem, katere določbe zveznega zakona se še naprej upo-

rabljajo.

S predlagano dopolnitvijo se torej zakon o graditvi objektov vsebinsko ne spremi-

Po sprejemu zakona o stanovanjskih razmerjih leta 1974 so nastale nekatere di- leme glede posameznih do- ločb, predvsem pa določbe tretjega odstavka 67. člena tega zakona, glede uresniče- vanja pravic, ki jih predpis daje imetniku stanovanjske pravice. Zakon namreč v prvem odstavku tega člena določa, da je mogoče imetniku stanovanjske pravice, ki je dobil stanovanje od organizacije združenega dela kot stanodajalca, odpovedati stanovanjsko pogodbo tudi takrat, kadar mu preneha lastnost delavca v združenem delu po lastni izjavi (razen v primerih upokojitve) ali pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanje na kazen, ki ima po samem zakonu za posledico izgubo lastnosti delavca v združenem delu ali zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Tretji odstavek pa do- loča, da določba prvega odstavka ne velja za imetnika stanovanjske pravice, ki je dopolnil 10 let delovne dobe ali krajšo delovno dobo, do- ločeno s splošnim aktom stanodajalca.

Pri uporabi tretjega odstavka tega člena nastopa sporno vprašanje, ali je pridobitev stanovanjske pravice vezana

nja, pač pa le dopolnjuje z omenjenima kazenskima do- ločbama zveznega zakona, ki je prenehal veljati.

na 10-letno delovno dobo, do- seženo v organizaciji združe- nega dela, ki daje stanovanje, ali na 10-letno delovno dobo, doseženo pri katerikoli organizaciji.

Pri uporabi tretjega odstavka 67. člena je prišlo v praksi in pred sodišči do različ- nih, celo povsem nasprotnih tolmačenj. Vsled tega se štev- vilne OZD ter druge organizacije in skupnosti ter pravni strokovnjaki obračajo na Skupščino SR Slovenije za mnenje, kako razlagati to do- ločbo oziroma kakšen je bil namen zakonodajalca on spre-

jemanju tega zakona. Na zakonodajno-pravno komisijo so se obrnili s prošnjo za razlago te sporne določbe:

Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru; Iskra.

Industrija elementov za elek- troniko Ljubljana — TOZD Keramika, Vižmarje; Splošno gradbeno podjetje »Gorica«;

Občinsko javno pravobranil- stvo Kranj. Hkrati pa je ča- sopis »Delo« objavil več član- kov, ki so opozarjali na ne- jasnost te določbe ter na potrebo po obvezni razlagi.

Da bi ugotovili, kako to določbo razlagajo sodišča v SR Sloveniji, je bila izvede- na anketa. Ugotovila je, da Predlog odloka o razdelitvi deviz za

potrebe republiških upravnih organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SRS za leto .1975 (ESA 210)

Predlog za obvezno razlago tretjega odstavka 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (ESA 201)

(S teoretično-pravnega pa tudi zakonodajnega vidika se z obvezno — avtentično razlago, ki jo lahko daje samo zako- nodajalec, predpis samo razlaga, torej naknadno ugotavlja pravi smisel že obstoječega izdanega pravnega akta. Gre torej za ugotovitve namena zakonodajalca v času sprejemanja predpisa, zato ima obvezna razlaga retroaktivno veljavo. Spre- jeta obvezna razlaga velja za vse primere, od izdaje predpisa do njegove obvezne razlage. Obvezno razlago je torej treba opirati na razpoložljive materiale skupščini, to je celotno gradivo v spisu — kot na primer: predlog za izdajo, osnutek, predlog zakona, pripombe, stališča in mnenja, ter amandmaji in obrazložitve predpisa, če pa iz materialov, ki so na razpolago, ni mogoče ugotoviti pravega namena zakonodajalca v (asu sprejemanja predpisa, je potrebno posamezno določbo razlagati v duhu in smislu namena celotnega zakona, ter po tej poti ugotoviti namen zakonodajalca. Namen zakonodajalca pa je mogoče ugotoviti tudi iz posameznih jaz zakonodajnega postopka, to je spreminjanja posamezne sporne določbe v času nastajanja predpisa. Ni pa mogoče z obvezno razlago spreminjati namen zakonodajalca, ki je bil podan v času sprejemanja predpisa, pač pa je potrebno, če se ugotovi, da spor- na določba v smislu avtentične razlage, torej resničnega namena zakonodajalca v času sprejemanja predpisa, več ne ustreza, spremeniti tak predpis s spremembo posamezne do- ločbe' ali celotnega predpisa).

Predlog zakona o dopolnitvi zakona o graditvi objektov (ESA 209)

(9)

sodišča zastopajo dvoje raz- ličnih stališč ter nanju opira- jo tudi svoje sodne odločbe.

Po enem stališču je s tretjim odstavkom 67. člena mišlje- na 10-letna delovna doba, do- sežena v OZD, ki daje stanovanje (tako imenovana »po- sebna delovna doba«), po drugem stališču pa gre za delovno dobo, doseženo v katerikoli OZD (»splošna delovna doba«).

Zagovorniki posebne delovne dobe navajajo, da 10-letna splošna delovna doba ni tako dolga, da bi opravičeva- la pridobitev neomejene stanovanjske pravice v OZD.

Prispevek delavca je v dese- tih letih premajhen, da bi opravičil pridobitev stanovanjske pravice na podlagi prispevka iz minulega dela. Sta- novanje, ki ga dodeljuje OZD, je torej predvsem rezultat dela drugih delavcev, ki na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v OZD prispevajo sredstva za stanovanjski sklad.

Po mnenju zagovornikov splošne delovne dobe pa delavec, ki dela deset let v raz- ličnih OZD, prispeva v po- prečju enak znesek za druž- beno reprokukcijo stanovanj kot delavec, ki dela deset let v isti OZD. Razlika je le v tem, da je delavec, ki je večkrat menjal OZD, dal svoj prispevek v različnih organizacijah. Poleg tega pa je treba upoštevati, da veliko šte- vilo — skoraj polovica delavcev ne ostane v isti OZD deset let in tako ti delavci prispevajo skoraj polovico za stanovanjski sklad, do kate- ega bi imeli pravico le delavci, ki ostanejo v OZD več kot deset let. Ustava izrecno določa, da delavci v združe- nem delu ne morejo z družbe- nimi sredstvi pridobivata materialnih koristi in drugih pre- dnosti, ki ne temelje na nji- hovem delu. Prispevek delavcev, ki so zapustili delovno organizacijo, še preden so iz- polnili deset let delovne dobe, prav gotovo omogoča delav- cem, ki ostanejo daljši čas, prisvajanje rezultatov tujega minulega dela.

Glede na tako različne razlage je torej očitna potreba po obvezni razlagi zakona.

Zakonodajno-pravna komisija je, razen številnih prošenj za razlago zakona, prejela tudi pobudo Splošnega gradbene- ga podjetja »Gorica«, da uve- de postopek ter predlaga pristojnim zborom predlog za obvezno razlago te določ- be. Ob obravnavi te pobude je komisija sicer ugotovila,

da je določba tretjega odstavka 67. člena povsem nedvoumna, da pa je zaradi različ- nih razlag, ki iščejo analogi- jo predvsem v dosedanji ure- ditvi, ter zaradi neupošteva- nja ostalih določb zakona, predvsem pa načela vzajemnosti in solidarnosti, na katerem temelji stanovanjska pravica, potrebna obvezna razlaga, da bi se odpravila raz- lična uporaba te določbe pred sodišči, in da bi bila odprav- ljena dilema za OZD in za nosilce stanovanjske pravice.

Glede na to, da se z obvezno razlago ni mogoče spušča- ti v presojo ustreznosti in primernosti posamezne določ-

be, pač pa da je obvezna razlaga le ugotovitev namena zakonodajalca, (t. j. Skup- ščine SR Slovenije, ob sprejemanju zakona — oziroma da se lahko z obvezno razlago posamezna določba razlaga v duhu celotnega zakona in njegovega namena, če namena zakonodajalca ni mo- goče nedvoumno ugotoviti iz obstoječe dokumentacije, pre- dložene skupščini ob sprejemanju predpisa), je komisija ugotovila, da iz celotnega gra- diva, ki je na razpolago, predvsem pa iz predloga predlagatelja ter stališč in pripomb teles skupščine izhajala.da je bila s 3. odstavkom mišljena

splošna deset letna delovna doba, ki jo je le-ta imetnik stanovanjske pravice dosegel v katerikoli OZD ali v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu ali na delu zunaj Jugoslavije, na katero je delavca poslala OZD in je v medsebojnem razmerju v združenem delu pri tej organizaciji. V to delovno dobo pa se ne všteva delovna doba, pridobljena z beneficiranjem po posebnih predpisih.

Da je bil namen zakonodajalca, t.j. Skupščine SR Slovenije takšen, pa je mo- goče ugotoviti tudi iz postopka nastajanja in dopolnjeva- nje te zakonske določbe. Ta- ko so vse komisije in odbori, ki so bili dali pripombe k osnutku zakona (razen odbora za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo republiškega zbora), menili, da je potrebno stanovanjsko pravico vezati na delovno razmerje in to na določeno dobo, ki je lahko tudi daljša od 10 let, ni- kakor pa da ne ustreza do- ločba, ki veže pridobitev stanovanjske pravice na določe- no dobo uporabe stanovanja, ki ga je delavec dobil v. zvezi z delom pri stanodajalcu.

Takrat so tudi opozorili, da ustavna pravica do stanovanja kot splošna pravica človeka in občana, ne more biti vezana na delo v teti organizaciji, saj bi pojmo- vanje stanovanjskega sklada, vezano na TOZD oziroma delovno organizacijo, zanikalo pojem družbene lastine kot celokupne lastnine delovnih ljudi in občanov in kot skupne neodtujljive osnove zdru- ženega dela in družbene re- produkcije, namenjene za za- dovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov ter za razvijanje materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Opredeljevanje druž- bene lastnine v smislu iz ključne razpolagalne pravice OZD, s katero se delavca za- vezuje k delu v določeni organizaciji, sili v razmišljanje O ustvarjanju neke vrste podjetniške lastnine, kot oblike prisvajanja rezultatov tujega dela, ki je tuja sa- moupravnim socialističnim odnosom.

Ko je pripravljala predlog obvezne razlage zakona se je zakonodajno-pravna komisija obrnila tudi na nekatere republiške organe in organizacije, ki so sodelovale pri sprejemanju zakona. Komisi- ja je želela ugotoviti, kakšno stališče so zavzemali ob sprejemanju tega zakona ter kakšno stališče sedaj zastopajo. Svoja stališča so posre- dovali: Republiški sekretariat za urbanizem kot predlagatelj zakona, Izvršni svet, Re- publiški, svet za vprašanja družbene ureditve Izvršnega sveta, Republiški sekretariat za delo, Republiški svet Zve- ze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slove- nije. Vsi ti ugotavljajo, da je bila v 67. členu zakona o stanovanjskih razmerjih mišljena splošna delovna doba, t.j. 10-letna delovna do ba, ki jo je delavec kot nosilec stanovanjske nra^oe iz- polnil v katerikoli OZD in da temelji na pravici delavca iz. njegovega sedanjega in minulega dela ter na načelu vzajemnosti in solidarnosti, na podlagi katerega vsi delavci v združenem delu prispevajo sredstva za razširje- no reprodukcijo stanovanj.

Republiški sekretariat za urbanizem je še opozoril, da prihaja do sporne razlage tu-

di zategadelj, ker vprašanja pravic iz minulega dela še niso normativno urejena in je republiški zakon o stanovanjskih razmerjih prvi re- guliral dosežene družbeno-

ekonomske odnose, čeprav si- stemsko spadajo v zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Poleg tega pa je potrebno določbo 67. člena zakona razlagati v kontekstu vseh določb zakona, predvsem pa od upo- števanju 1. člena, v katerem je izraženo načelo, da delovni ljudje pridobijo stanovanjsko pravico na podlagi svojega prispevka iz osebnega dohodka za razširjeno reprodukcijo stanovanj ter us- pehov svojega dela in prispevkov iz sedanjega m minulega dela za povečanje dohodka TOZD (in celotnega družbenega dohodka. To pravico uresničujejo delovni ljudje in občani s svojimi sredstvi ter združevanjem svojega dela in sredstev na temelju vzajemnosti in solidarnosti z delom in sredstvi drugih v samoupravnih stanovanjskih skupnostih, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in ob- čim. Tudi dejansko stanje po- trjuje omenjena zakonska na čela, saj delovni ljudje obvezno odvajajo sredstva za stanovanjsko graditev že od leta 1961 in se ta sredstva uporabljajo tudi za razširje- no reprodukcijo stanovanj zunaj TOZD.

Glede na tako ugotovljeni namen predlagatelja zakona in Skupščine SR Slovenije ob sprejemanju zakona o stanovanjskih razmerjih, je zakonodajno pravna komisija predlagala pristojnima Zboru združenega dela in Zboru občin, da obravnava- jo in sprejmejo predlog obvezne razlage tretjega odstavka 67. člena, po katerem se v 10-letno delovno dobo imetniku stanovanjske pravice šteje delovna doba, dose- žena pri katerikoli OZD.

Predlog se glasi: »Tretji odstavek 67. člena zakona o stanovanjskih razmerjih je treba razumeti tako, da imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo za stanovanje, ki ga je dobil od OZD kot stanodajalca, če mu preneha lastnost delavca v združenem delu po lastni izjavi ali zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, če je dopolnil 10 let delovne dobe v katerikoli OZD ali v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu oziroma, če je dopolnil takš- no dobo izven Jugoslavije na delu, na katerega ga je po slala naša OZD in je v medsebojnem razmerju v združe- nem delu pri tej organizaciji.

V to dobo pa se he všteva

(10)

delovna doba, pridobljena z beneficiranjem po posebnih predpisih.«

Kot rečeno, zakonodajno pravna komisija — ko predlaga obvezno razlago — ne more presojati ustreznosti in primernosti posameznih do- ločb zakona. Njena naloga

Zakonodajno-pravna komisi- sija Skupščine SRS je 19. februarja 1975 ponovno obravnavala predlog skupščine ob- čine Maribor za spremembo drugega odstavka 144. člena obrtnega zakona. Glede na neustrezne razlage prejšnjega Republiškega sekretariata za gospodarstvo v nekaterih dru- gostopnih odločitvah, izdanih v upravnem postopku, in gle- da na mnenje odbora za druž- benoekonomske odnose druž- benopolitičnega zbora, ki je menil, da je stališče predlagatelja utemeljeno, da pa je mogoče nedoslednost odpra- viti z obvezno razlago, je komisija soglašala (prav tako pa predstavnik predlagatelja spremembe zakona), da pred- loži obvezno razlago.

Komisija je ugotovila, da je določba drugega odstavka 144. člena obrtnega zakona nedvoumna, saj »sklep« pomeni tudi splošni akt. Bilo bi vsekakor neprimerno, če bi občinska skupščina pose- bej odločala o vsaki vlogii sa- mostojnega obrtnika, ki bi želel imeti več kot pet delavcev. Glede na različne razlage in da ne bi prihajalo do

je le, da ugotovi namen zakonodajalca ob sprejemanju zakona. Iz tega sledi, da bi bilo treba uvesti postopek za spremembo zakona o stanovanjskih razmerjih, če predložena obvezna razlaga ne bi bila sprejemljiva za pristojna skupščinska zbora.

razlik v uporabi te določbe pa je po mnenju komisije vendarle potrebna obvezna razlaga.

Komisija je menila, da je obvezna razlaga te določbe pri- mernejša tudi zategadelj, ker bi z morebitno spremembo zakona ostale v veljavi vse neustrezne razlage zakona in na tej podlagi izdane kon- kretne odločbe v upravnem postopku do dne, ko bi za- čela veljati taka sprememba.

Prvotni namen zakona bo dosežen z obvezno razlago, ki jo predlaga komisija takole:

»Drugi odstavek 144. člena obrtnega zakona je treba razumeti tako, da občinska skupščina sprejme sklep kot splošni akt, v katerem določi pogoje, pod katerimi se lahko obrtniku dovoli zaposliti več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev, v primerih iz tega odstavka. Na podlagi tega splošnega akta občinski upravni organ v vsakem konkretnem primeru, po dis- kirecijsiki pravici, ugotavlja ali prosilec izpolnjuje pogoje tega zakona in splošnega akta občinske skupščine«.

ton soje, talko da bi bito po osnutku zakona treba letos zagotoviti za premije približ- no 24.000.000 din. Zagotovile naj bi jih republike in po- krajine s posebnim prispev- kom sorazmerno z deležem, ki ga letos prispevajo za pro- račun federacije.

Premije za nekatere kmetijske proizvode, med drugim tudi za sojo, so predvidene v resoluciji o skupnih te- meljih socialne dn ekonom-

Izvršni svet Skupščine SR Bosne in Hercegovine je pred- lagal Zveznemu izvršnemu svetu podaljšanje roka za vračanje kredita, ki je bil tej republiki odobren na podlagi zakona o kreditu, ki se daje SR BiH iz sredstev stalne proračunske rezerve federacije (iz 1. 1972). Gre za kredit 20.000.000 din z vra- čilniim rokom do 31. januarja 1975. Izvršni svet te republike predlaga naj bi kredit vrnili v dveh letnih obrokih: s prvim do 31. decembra 1976, z drugim pa do 31.

decembra 1977.

Izvršni svet BiH navaja, da je pri obravnavanju osnov proračuna republike za 1.

1975 ugotovil, da bodo celotna sredstva republike za 1.

1974 za 282.242.000 din ali za 5 odst. manjša kot je bilo planirano. V višini navedene- ga izpada ne bo mogoče iz- polniti del obveznosti po ne-

ske politike v 1. 1975.

Osnutek zakona so že obravnavali na strokovnem ta upravnem nivoju. Pokazalo se je, da razen večinskega mnenja v prid sprejetemu zakonu obstoji tudi mnenje, da naj bi se politika premiranja vo- dila s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.

Osnutek zakona je poslal Skupščini SRS v soglasje Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ.

proračunska bilanci in del izdatkov po proračunu republike, in bo treba za te obveznosti zagotoviti sredstva ^v pro- računu republike za 1. 1975.

Poleg tega so poplave v drugem polletju lanskega leta prizadejale BiH veliko škodo.

Predloženi osnutek zveznega zakona predvideva vrači- lo kredita v dveh obrokih in podaljšanje vračilnega roka, tako da bi prvi obrok zapadel 31. januarja 1976, drugi pa 31. januarja 1977. Predlagatelj osnutka zakona meni. da bi se tudi s tem olajšalo bilanč- ni položaj SR BiH, in dodaja, da se je v dosedanji praksi vračilnii rok kreditov iz stalne proračunske rezerve federacije podaljševala samo za eno leto.

Predlagatelj osnutka zakona je ZIS, Skupščini SRS pa ga je predložila v soglasje Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.

Predlog za obvezno razlago drugega odstavka 144. člena obrtnega zakona (ESA 404)

Osnutek zakona o spremembi zakona o kreditu, ki se daje SR Bosni in Her- cegovini iz sredstev stalne proračun- ske rezerve federacije (ESA 223)

Osnutek zakona o premiji za sojo in o Predlog zakona o ratifikaciji konvenci- zagotavljanju sredstev za njeno izpla- je med SFRJ in Kraljevino Norveško o čevanje (ESA 211) socialnem zavarovanju (ESA 213)

ZIS kot predlagatelj tega zveznega zakona navaja, da uvažamo sojino olje in letno povprečno 150.000 ton sojinih tropin za pitanje živine. Ima- mo pa vse pogoje, da domačo proizvodnjo soje povečamo.

Soja je na seznamu proiz- vodov, ki so pomembni za vso državo. Zanjo se vsako le- to na ravni federacije določi minimalna odkupna cena in sicer po istem principu kot za vse druge kmetijske pri- delke. ki so pod režimom za-

ščitenih cen. Za 1. 1975 je minimalna odkupna cena soje 6,80 din/fcg.

Ker pa je cena sončnic le- tošnjega pridelka. 5,25 din/kg, bi bilo treba tudi sojo ponu- diti po isti ceni, če bi hoteli, da bo za proizvajalce olja za- nimiva. Zato je predložena uvedba premije, ki naj bi se izplačevala proizvajalcem soje in sicer 1,55 din/kg. za sojo pridelka 1975.

V Jugoslaviji naj bi letos pridelali približno 15 tisoč

SFRJ in Kraljevina Norveš- ka sta 22. novembra 1974 sklenili konvencijo o socialnem zavarovanju s protoko- lom. Glavni razlog, da naša država ratificira to konvencijo je v tem, da zagotovimo zavarovalske pravice naših dr- žavljanov, ki živijo na Nor- veškem, predvsem pa jugo- slovansikih državljanov na za- časnem delu v tej državi oziroma naših državljanov, zaposlenih na Norveških ladjah

v mednarodni plovbi.

Konvencija ureja tudi nekatera vprašanja iz pristojno- sti republik in avtonomnih pokrajin. Ratifikacija te konvencije utegne imeti zato za posledico spremembe oziroma dopolnitve republiških za- konov. Zato jo je treba ratifi- cirati z zaikonom.

Predlagatelj zakona je ZIS, . predlog zakona pa je posla.

Skupščini SRS v soglasje Zbor republik in pokrajin.