Davorin LAJNŠČEK
ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU
POMURJA
DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Ljubljana, 2016 Davorin LAJNŠČEK
ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA
DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
ANALYSIS OF FARMING ON FARMS WITH AGRO-TOURISM IN THE AREA OF POMURJE
GRADUATION THESIS Higher Professional Studies
Z diplomskim delom zaključujem Visokošolski strokovni študija kmetijstva – zootehnika. Naloga je bila opravljena na Katedri za znanosti o rejah živali (ZORŽ) Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za dodiplomski študij Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenoval prof. dr. Jožeta Osterca in somentorico doc. dr. Marijo Klopčič.
Recenzent: prof. dr. Luka JUVANČIČ
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Janez SALOBIR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Jože OSTERC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: doc. dr. Marija KLOPČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Luka JUVANČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum zagovora:
Podpisani izjavljam, da je naloga rezultat lastnega dela. Izjavljam, da je elektronski izvod identičen tiskanemu. Na univerzo neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravici shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranja ter pravico omogočanja javnega dostopa do avtorskega dela na svetovnem spletu preko Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.
Davorin LAJNŠČEK
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Vs
DK UDK 631(043.2)=163.6
KG kmetijstvo/turistične kmetije/ponudba/razvoj/analize/Slovenija KK AGRIS E80
AV LAJNŠČEK, Davorin
SA OSTERC, Jože (mentor)/KLOPČIČ, Marija (somentorica) KZ SI-1230 Domžale, Groblje 3
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko LI 2016
IN ANALIZA KMETOVANJA NA KMETIJAH S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO NA OBMOČJU POMURJA
TD Diplomsko delo (visokošolski strokovni študij) OP XI, 72 str., 3 pregl., 36 sl., 47 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Turizem na kmetijah postaja vse bolj priljubljena oblika načina preživljanja prostega časa in počitnic. Vedno več turistov si želi počitnice preživeti v neokrnjeni naravi, mirnem in čistem okolju, stran od velikih turističnih središč in mestnega vrveža.
Analizirali smo štiri manjše turistične kmetije v Pomurju. Z obiskom turističnih kmetij in na osnovi poglobljenega intervjuja z lastniki kmetij, smo analizirali in proučili trenutno stanje na kmetijah, način kmetovanja, njihovo turistično ponudbo, poglede in nadaljnje možnosti razvoja na njihovi kmetiji. Na vseh štirih kmetijah so kmetijsko pridelavo prilagodili potrebam turistične dejavnosti. To jim omogoča prodajo pridelanih kmetijskih proizvodov po višjih cenah in s tem večjo gospodarnost kmetovanja. Razgovori z nosilci kmetij so pokazali, da morajo lastniki turističnih kmetij imeti veliko znanja o kulinariki, vinarstvu in trženju, v primeru obiska tujih gostov pa tudi primerno znanje tujih jezikov. Zelo pomembno je tudi poznavanje zakonodaje na tem področju.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Vs
DC UDC 631(043.2)=163.6
CX agriculture/farms with agro-tourism/offer/development/analyses/Slovenia CC AGRIS E80
AU LAJNŠČEK, Davorin
AA OSTERC, Jože (supervisor)/KLOPČIČ, Marija (co-supervisor) PP SI-1230 Domžale, Groblje 3
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science PY 2016
TI ANALYSIS OF FARMING ON FARMS WITH AGRO-TOURISM IN THE AREA OF POMURJE
DT Graduation Thesis (Higher professional studies) NO XI, 72 p., 3 tab., 36 fig., 47 ref.
LA sl AL sl/en
AB Agro-tourism on farms is becoming increasingly popular form of spending free time and holidays. More and more tourists would like to spend holidays in unspoiled nature, peaceful and clean environment, away from the big tourist centres and bustle of the city. We analysed four small farms with agro-tourism in the Pomurje region.
By visiting tourist farms and on the base of interview with owners of these four farms, we analysed and studied the actual situation on the farm, their farming production system, their tourist offer, insights and further development possibilities for their farms. On all four farms, agricultural production was adapted to the needs of the tourist activities. This allows them to sell the agricultural products produced on the farm at higher prices, thereby increasing the income of farming. Interviews revealed that the owners of tourist farms have to know a lot about cooking, winemaking and marketing and in the case of foreign visitors, adequate knowledge of foreign languages. It is also important to be familiar with the legislation in this area.
KAZALO VSEBINE
str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA (KDI) III
KEY WORDS DOCUMENTATION (KDW) IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VII
KAZALO SLIK VIII
KAZALO PRILOG X
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI XI
1 UVOD 1
2 PREGLED OBJAV 3
2.1 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI 3
2.1.1 Odločitev za dopolnilno dejavnost 4
2.1.2 Dopolnilne dejavnosti 5
2.1.3 Pogoji glede velikosti kmetije za dopolnilno dejavnost 7
2.1.4 Dopolnilna dejavnost je omejena z dohodkom 8
2.2 TURISTIČNA DEJAVNOST NA KMETIJI 9
2.2.1 Kratek pregled zgodovine turizma na kmetijah in rekreacije na podeželju 11 2.2.2 Od zamisli do prepoznavne turistične kmetije 12
2.2.3 Vzroki za odločitev za turistične kmetije 13
2.2.4 Primerjalne prednosti (značilnosti in posebnosti) turistične dejavnosti na
kmetijah 14
2.2.5 Gostoljubnost nosilcev turističnih kmetij 15
2.2.6 Lega turistične kmetije in prometna dostopnost 15
2.2.7 Promocija turistične kmetije 16
2.2.8 Združenje turističnih kmetij Slovenije 18
2.3 OBLIKE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI 20
2.3.1 Oblike gostinske dejavnosti na turističnih kmetijah 20
2.3.1.1 Kmetija z nastanitvijo 20
2.3.1.2 Izletniška turistična kmetija oz. kmetija odprtih vrat 21
2.3.1.3 Vinotoč in osmica 22
2.3.1.4 Planšarija 22
2.3.2 Oblike negostinske dejavnosti na kmetiji 22
2.3.3 Apartma na turistični kmetiji 23
2.3.4 Kamp na turistični kmetiji 23
2.3.5 Kakovost 25
2.3.6 Specializirana ponudba 28
2.3.7 Ekološko kmetijstvo 31
2.3.8 Primerjava turističnih kmetij v Sloveniji s turističnimi kmetijami v
Avstriji 32
2.3.8.1 Turizem na kmetijah v Avstriji 32
2.3.8.2 Kategorizacija turističnih kmetij v Avstriji 33
3 MATERIAL IN METODE 36
4 REZULTATI 38
4.1 PREDSTAVITEV REGIJE POMURJE 38
4.1.1 Izletniška turistična kmetija – vinska klet Puhan 39
4.1.2 Izletniška turistična kmetija Kozelinovi 45
4.1.3 Ekološka turistična kmetija Čebelji Gradič 49
4.1.4 Turistična kmetija z nastanitvijo Flisar 52
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 57
5.1 RAZPRAVA 57
5.1.1 Turistična kmetija Puhan 58
5.1.2 Turistična kmetija Čebelji Gradič 59
5.1.3 Turistična kmetija Flisar 61
5.1.4 Turistična kmetija Kozelinovi 62
5.2 SKLEPI 64
6 POVZETEK 66
7 VIRI 68
ZAHVALA PRILOGA
KAZALO PREGLEDNIC
str.
Preglednica 1: Oblike turističnih kmetij v Sloveniji in Avstriji ter pogoji, ki jih le-te morajo izpolnjevati v obeh državah (Falksteiner in sod., 2009) 33 Preglednica 2: Vrsta dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju Pomurja (Kapun in
sod., 2012) 39
Preglednica 3: Primerjava deležev dohodka TK po posameznih dejavnostih 58
KAZALO SLIK
str.
Slika 1: Logotip ZTKS (Združenje turističnih ..., 2012) ... 18
Slika 2: Turistična kmetija z nastanitvijo (Združenje turističnih ..., 2012) ... 20
Slika 3: Izletniška turistična kmetija (Združenje turističnih ..., 2012) ... 21
Slika 4: Vinotoč (Združenje turističnih ..., 2012) ... 22
Slika 5: Kamp (Združenje turističnih ..., 2012) ... 24
Slika 6: 1 jabolko (Kakovost ..., 2012) ... 25
Slika 7: 2 jabolki (Kakovost ..., 2012) ... 25
Slika 8: 3 jabolka (Kakovost ..., 2012) ... 26
Slika 9: 4 jabolka (Kakovost ..., 2012) ... 26
Slika 10: 1 zvezdica (Kakovost ..., 2012) ... 27
Slika 11: 2 zvezdici (Kakovost ..., 2012)... 27
Slika 12: 3 zvezdice (Kakovost ..., 2012) ... 28
Slika 13: 4 zvezdice (Kakovost ..., 2012) ... 28
Slika 14: Ekološka turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012) ... 29
Slika 15: Turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje (Specializirana ponudba, 2012) ... 29
Slika 16: Družinam z otroki prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012) ... 29
Slika 17: Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012) ... 30
Slika 18: Kolesarjem prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012) ... 30
Slika 19: Vinogradniška turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012) ... 31
Slika 20: Invalidom prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)... 31
Slika 21: Ekološki logotip EU (Evropska komisija ..., 2013) ... 32
Slika 22: Državni logotip "Urlaub am Bauernhof" (Falksteiner in sod., 2009) ... 34
Slika 23: 2 marjetici ... 34
Slika 24: 3 marjetice ... 35
Slika 25: 4 marjetice ... 35
Slika 26: Lega izbranih TK na zemljevidu Pomurja ... 37
Slika 27: Turistična kmetija Puhan (Izletniška kmetija Puhan, 2012) ... 41
Slika 28: Vinska klet pri Puhanovih (Izletniška kmetija Puhan, 2012) ... 42
Slika 29: Posolanka – kraljica med Prekmurskimi pogačami ... 43
Slika 30: Cerkev v Bogojini (Plečnikova cerkev ..., 2012) ... 44
Slika 31: Notranjost turistične kmetije Kozelinovi (Izletniška kmetija Kozelinovi, 2012) ... 46
Slika 32: Zunanjost izletniške kmetije Kozelinovi (Izletniška kmetija Kozelinovi, 2012) ... 48
Slika 33: Turistična kmetija Čebelji Gradič (Čebelarska ekološka …, 2012)... 49
Slika 34: Turistična kmetija Flisar (Turistična kmetija ..., 2012) ... 53
Slika 35: Vinograd turistične kmetije Flisar ... 55
Slika 36:Seznam desetih najuspešnejših slovenskih TK v letu 2013 (Koliko zaslužijo ..., 2014) ... 57
KAZALO PRILOG
Vprašalnik za intervju
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
ISM Interaktivni strateški management RDO Regionalna destinacijska organizacija ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj
1 UVOD
Po podatkih nacionalnih računov kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispeva cca. 2,5 %, k bruto domačemu proizvodu Slovenije 1,2 % in k skupni zaposlenosti 8,3 %. Ti deleži so v zadnjih letih precej stabilni, velik razpon med njimi pa kaže na še vedno prisoten problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu (Strategija za izvajanje …, 2014).
Majhne kmetije z majhnimi parcelami kmetijskih zemljišč, težavne razmere za kmetijsko pridelavo, vedno nižje cene kmetijskih pridelkov in vedno slabše možnosti zaposlitve izven kmetijstva, so poglavitni razlogi, zaradi katerih se številne kmetije v Sloveniji srečujejo s problemom premajhnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Zaradi tega so prisiljene, da si poiščejo dodatne vire dohodka preko različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ena od takih dejavnosti je tudi turistična dejavnost na kmetiji. Napredno razmišljanje, ob strokovni in politični podpori omogoča napredek kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Zelo pomemben del turistične ponudbe na podeželju je ponudba na turističnih kmetijah.
Značilnosti slovenskega podeželja sta reliefna razgibanost in mikro-klimatska pestrost.
Skupaj z ekonomskimi in sociološkimi dejavniki pogojujeta oteženo obdelovanje na takih območjih. Od leta 1990 naprej so takšna območja v Sloveniji opredeljena kot »območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje« in določena po posebnih kriterijih v: gorsko-višinska, hribovska, kraška in druga območja. Pozitivna stvar pri tem je, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zagotavljanje obdelanosti teh območij zagotavlja letna izravnalna plačila. Slovenija je program izravnalnih plačil za ta območja utemeljila v reformi kmetijske politike in se tako na tem področju uskladila s pravnim redom Evropske unije. Ohranjanje podeželja, njegove obdelanosti in posredno tudi poseljenosti, pa so temeljni cilji slovenske in evropske kmetijske strukturne politike (Strategija ohranjanja …, 2001).
Prestrukturiranje kmetijskega sektorja zaradi sprememb v (nacionalnem in mednarodnem) tržnem okolju zahteva povečane podjetniške aktivnosti med kmeti. V zadnjem desetletju je spodbujanje podjetništva kot instrument za povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje pomemben del evropske kmetijske politike. Podjetništvo je nova središčna točka
kmetijskega razvoja. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo podjetniški potencial v samozaposlovanju (Černilogar, 2007).
Povprečna velikost kmetije v Sloveniji kmečki družini praviloma ne omogoča ustvariti dovolj dohodka zgolj iz primarne kmetijske dejavnosti. Prevladujejo majhne kmetije z do 5 ha kmetijske zemlje v uporabi (več kot 60 %), kmetij z več kot 10 ha kmetijske zemlje v uporabi je le nekaj več kot 12 %. Slovensko kmetijstvo ter naravni in družbeni pogoji zanj so bistveno slabši od povprečja EU. Po strokovnih ocenah gre trend razvoja agrarne strukture v smeri, da bo že v naslednjih letih 20 % slovenskih kmetij s prevladujočim deležem dohodka iz dopolnilne dejavnosti. Trend je očiten že dandanes, saj vedno več kmetij išče dodatne vire dohodka skozi različne dopolnilne dejavnosti (Černilogar, 2007).
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah niso nov pojav. Kmečko prebivalstvo se že od nekdaj ukvarja poleg kmetovanja tudi z drugimi dejavnostmi. V zadnjih letih pa se je zanimanje za dopolnilne dejavnosti precej povečalo, predvsem na račun vse slabšega položaja kmetijstva in majhnih možnosti zaposlovanja izven kmetij.
Kmetje morajo imeti veliko znanja o kulinariki, vinarstvu, trženju, v primeru obiska tujih gostov pa tudi primerno znanje tujih jezikov. Zelo pomembno je tudi poznavanje zakonodaje na tem področju. Pomembno vprašanje, ki se postavlja je, ali so turistične kmetije prilagodile svoje kmetovanje potrebam po živilih, ki jih ponujajo turistom.
Namen naloge je bil analizirati način kmetovanja na različnih turističnih kmetijah v Pomurju.
Z obiskom na kmetijah smo želeli pridobiti informacije in podatke o zgodovini kmetij, ter o samem načinu kmetovanja na teh kmetijah. Podatke smo zbrali iz zapisov na kmetijah, na osnovi opazovanja dogajanj na kmetiji in na osnovi poglobljenega intervjuja z nosilcem kmetije ter ostalimi člani družine, ki živijo na kmetiji.
2 PREGLED OBJAV
2.1 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijstvom oziroma gozdarstvom in ki se opravljajo na kmetiji. Kmetijam z dopolnilno dejavnostjo se tako omogoča boljša izraba njenih razpoložljivih virov, proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile njihovih družinskih članov. Za družinske člane se štejejo člani družine, ki bivajo in delajo na kmetiji (Zakon o kmetijstvu ..., 2015).
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lahko lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetije in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je ustrezno usposobljen za izvajanje dopolnilne dejavnosti. Dopolnilno dejavnost na kmetiji lahko registrira vsakdo, ki živi in dela na kmetiji. V kolikor nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni lastnik, potem mora pridobiti soglasje lastnika oz. zakupnika kmetije. Zaradi potrebnih knjigovodskih in računovodskih evidenc (predvsem amortizacije objektov), je pred registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji bolje urediti tudi lastništvo (Kulovec, 2002).
Nosilec dopolnilne dejavnosti mora imeti kmetijsko izobrazbo in mora biti ustrezno usposobljen za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. To pomeni, da mora imeti dokončano najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preskus znanja po programu kmetijskih poklicnih in srednjih šol s poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo nosilec dejavnosti opravlja ali želi opravljati. Lahko pa ima najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v kateri drugi kmetijski dejavnosti in da je usposobljen za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ki jo namerava izvajati na kmetiji. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo (kot so 'svetovanje o kmetovanju', 'organiziranje delavnic ali tečajev' in 'usposabljanje na kmetiji') mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva oziroma gozdarstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s tega področja oziroma mojstrski izpit s tega področja ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, 2015).
Nosilec dopolnilne dejavnosti mora za opravljanje te dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo in pod pogojem, da nosilec izpolnjuje predpisane pogoje, izda pristojna upravna enota. Bodoči nosilci te dejavnosti lahko na upravni enoti dobijo ustrezen obrazec, ki ga morajo izpolniti. V kolikor potrebujemo za opravljanje dejavnosti posebne prostore, morajo ti prostori ustrezati predpisanim pogojem (npr. prostori za predelavo kmetijskih pridelkov morajo ustrezati sanitarno-zdravstvenim in veterinarskim predpisom ter predpisom o gradnji objektov). Pri opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je potrebno poleg pogojev za obratovanje zagotoviti tudi izvajanje zakonodaje v zvezi z davčnimi in računovodskimi obveznosti (Kulovec, 2002).
2.1.1 Odločitev za dopolnilno dejavnost
Na Slovenskih kmetijah imajo dopolnilne dejavnosti že dolgo tradicijo. Slovenski kmetje so se poleg kmetovanja že od nekdaj ukvarjali z drugimi dejavnostmi in aktivnostmi na kmetiji.
V začetku predvsem za lastne potrebe (pridelava pridelkov, predelava, domača obrt, usluge), pozneje pa tudi za trg, da so si tako izboljšali socialni in materialni položaj ter zagotovili dodaten vir dohodka na kmetiji (Dopolnilne dejavnosti, 2009).
V zadnjih letih se je zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah močno povečalo.
Razlog za večji interes izhaja predvsem iz vse slabše situacije v kmetijstvu in vedno manjše možnosti za zaposlitev zunaj kmetije. V evropskih državah se dobrih deset odstotkov kmetij poleg kmetijstva ukvarja še z drugimi dejavnostmi na kmetiji (Kulovec, 2002).
Razvoj teh dejavnosti v starih članicah EU narekuje predvsem spremenljiv in nestabilen trg s kmetijskimi proizvodi (konkurenčnost, dodana vrednost, tržne niše) in vedno nižje cene kmetijskih pridelkov. V Sloveniji so kmetije predvsem na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje manjše, pogoji in razmere za kmetijsko pridelavo pa so za večino teh kmetij precej težki. Zato so Slovenski kmetje že od nekdaj prisiljeni v iskanje dodatni virov dohodka na njihovih kmetijah (Kulovec, 2002).
Kmetje se odločajo za dopolnilne dejavnosti na njihovih kmetijah predvsem iz ekonomskih razlogov in pogosto zaradi potrebe zagotoviti dodatno delovno mesto za katerega od
družinskih članov. Pridobiti želijo dodatni vir dohodka z željo izboljšati socialni položaj družine in zaradi zagotavljanja socialne varnosti. Bolje želijo izkoristiti svoje prostorske kapacitete (stanovanjske in gospodarske prostore) ter razpoložljive kmetijske stroje, v večji meri izkoristiti znanje, sposobnosti in spretnosti ter inovativnost članov družine ter kmetijske pridelke z dodano vrednostjo prodati po višji ceni (Dopolnilne dejavnosti, 2009).
V Sloveniji se na kmetijah v največji meri razvijajo tiste dopolnilne dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijsko pridelavo. Sem sodijo predvsem predelava in prodaja kmetijskih proizvodov in lokalno tipičnih proizvodov, domača obrt in turistična dejavnost na kmetiji, kjer gre za direktno prodajo doma pridelanih kmetijskih proizvodov (mleka, vina, sadja, mesa, mlečnih in mesnih proizvodov,…) in izrabo razpoložljivega prostora. Med dopolnilno dejavnost uvrščamo tudi različna druga dela in storitve, ki jih kmetje opravljajo zunaj kmetije kot so različne storitve v obliki delovne sile ter storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (Dopolnilne dejavnosti, 2009).
2.1.2 Dopolnilne dejavnosti
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki je bila sprejeta in je začela veljati v letu 2015, med drugim določa katere dopolnilne dejavnosti se lahko opravljajo na kmetiji. Po predmetni Uredbi se na kmetiji lahko opravljajo naslednje dopolnilne dejavnosti:
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;
- turizem na kmetiji;
- predelava gozdnih lesnih sortimentov;
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;
- vzreja in predelava vodnih organizmov;
- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
- socialno-varstvene storitve.
Krašovec in sod. (2010) navajajo, da je dopolnilna dejavnost poleg zagotavljanja večjega dohodka in izboljšanja ekonomskega položaja kmetije, pomembna tudi za ohranjanje kulturne krajine in vzdrževanje kmetijskih površin v funkciji pridelave.
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (2015) določa tudi, da
morajo kmetje, ki registrirajo turistično dopolnilno dejavnost, zagotavljati lastne surovine,
morajo kmetje pri predelavi živil živalskega izvora zagotoviti 100 % lastne surovine ter 50 % pri predelavi živil rastlinskega izvora (preostale surovine lahko dokupijo na drugih kmetijah),
morajo turistične kmetije 30 % lastnih surovin pridelati na lastni kmetiji; na drugih kmetijah lahko dokupijo 40 % potrebnih surovin, v trgovini pa še nadaljnjih 30 %.
V Sloveniji je leta 2004 imelo registrirano dopolnilno dejavnost 1.515 kmetij, leta 2010 pa že 3.290 kmetij. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS se v okviru dopolnilnih dejavnosti največ kmetij ukvarja s storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, sledi turistična dejavnost na kmetiji, druge dopolnilne dejavnosti in predelava živil (Krašovec in sod., 2010).
Za primerjavo: podatki za leto 2014 kažejo, da je bilo registriranih 15.358 dopolnilnih dejavnosti na skupno 4.859 kmetijah. Med zabeleženimi dopolnilnimi dejavnostmi je največ registriranih storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi in oddaja stvari v najem, kar pa predstavlja eno tretjino vseh registriranih dejavnosti (Uredba
…, 2015).
Oktobra 2010 je bilo po podatkih KGZS v Sloveniji 774 turističnih kmetij, od tega 351 izletniških kmetij, 276 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki ponujajo več kot 3.000 ležišč, 111 vinotočev, 33 osmic ter 3 planšarije. Turistična dejavnost na kmetijah ima najdaljšo tradicijo v Zgornji Savinjski in Zgornjesavski dolini ter na Koroškem. Na Zreškem Pohorju in v bližini večjih zdravilišč se je razvil tudi nastanitveni turizem, na vinorodnih območjih
Slovenije pa predvsem izletniški turizem. Vse več kmetij se odloča tudi za ponudbo možnosti izobraževanja na kmetiji, zlasti na Koroškem ter v občinah Celje, Laško, Štore in Vojnik, kjer učne in ogledne vsebine ponuja 30 kmetij (Krašovec in sod., 2010).
2.1.3 Pogoji glede velikosti kmetije za dopolnilno dejavnost
Kmetija, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov (Uredba o vrsti …, 2005).
Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (2005) navaja, da se za en hektar (ha) primerljivih površin po podatkih iz zemljiškega katastra šteje:
1 ha njiv,
2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov,
4 ha pašnikov,
0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč,
0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori za pridelavo vrtnin,
8 ha gozdov,
5 ha gozdnih plantaž ali
6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin.
Krašovec in sod. (2010) poročajo o težavah in omejitvah, ki najpogosteje ovirajo hitrejši razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah:
visoke zahteve za ureditev potrebnih prostorov,
dolgotrajno čakanje na pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij
velika investicijska vlaganja,
premalo znanja in izkušenj s področja trženja in oglašanja,
neorganizirano trženje kmetijskih proizvodov, izdelkov in storitev,
neugodna starostna struktura nosilcev kmetij (lastništvo je v domeni starejše generacije),
pomanjkanje potrebnih znanj in izkušenj z dopolnilnimi dejavnostmi
pomanjkanje primerno usposobljene delovne sile (poleg pridelave je treba skrbeti še za predelavo in trženje izdelkov ter oglaševanje storitev),
pomanjkanje poguma in zaupanja v izdelavo ter ponudbo tradicionalnih lokalno tipičnih proizvodov ali storitev.
2.1.4 Dopolnilna dejavnost je omejena z dohodkom
Za kmetijo, ki se odloča za dopolnilno dejavnost je pomembno, da pozna zakonske zahteve o dohodkih (Zakon o kmetijstvu, 2008).
Dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. V območjih z omejenimi možnostmi pa dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati petih povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Pomembna novost je tudi to, da se na kmetiji ne sme opravljati posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost (Zakon o spremembah …, 2014).
Za člane kmetije se štejejo fizične osebe, ki so člani gospodinjstva in so starejši od 15 let (Senica, 2011).
Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se upošteva dobiček, ki je ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav), tako kot je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Senica, 2011).
Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja tako, da upoštevamo normirane odhodke, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ki je ugotovljen na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine (Senica, 2011).
Kadar nosilec dopolnilne dejavnosti poleg dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje ugotavlja skupna davčna osnova, se kot dohodek dopolnilne dejavnosti upoštevaje delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti (Senica, 2011).
Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanca, tako kot je izkazan v davčnem obračunu ali odločbi o odmeri dohodnine (Senica, 2011).
Zakon o davčnem potrjevanju računov od januarja 2016 naprej uvaja obvezno davčno potrjevanje računov tudi za kmete, ki so zavezanci za DDV oz. za tiste, ki prodajajo pridelke drugih kmetov. Kmetje morajo račune potrjevati, če so izdelki plačani z gotovino ali drugimi plačilnimi sredstvi (plačilne kartice, ipd.). Ob tem morajo imeti tudi registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji. Davčnemu potrjevanju računov preko davčnih blagajn se lahko izognejo kmetje pri dobavah, če je za le-te po zakonodaji RS določeno, da zanje računov ni potrebno izdajati. V večini takih primerov gre za dobavo in prodajo izdelkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je obdavčena pavšalno ali po katastrskem dohodku. Pri tem je pomembno tudi, da se dohodek ne ugotavlja preko dejanskih dohodkov in odhodkov ali normiranih odhodkov, in da katastrski prihodek vseh članov gospodinjstva na kmetiji v obdobju enega leta ne presega skupno 7.500 EUR (Borko Grimšič, 2015).
V javnosti razširjeno mnenje je, da uvedba davčnih blagajn tako administrativno kot tudi finančno dodatno obremenjuje določene kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se upravljajo v manjšem obsegu, kar pa posledično lahko vodi k opuščanju kmetovanja in prenehanju opravljanja dejavnosti (Zaradi davčnih …, 2015).
2.2 TURISTIČNA DEJAVNOST NA KMETIJI
Turistična dejavnost na kmetiji je dopolnilna dejavnost, pri kateri se pripravlja in streže jedi ter pijače, prenočuje goste ter jim ponudi različne aktivnosti na kmetiji ali v bližnji okolici (Kulovec, 2002).
Turistično dejavnost na kmetiji urejajo predpisi s področja kmetijstva in gostinstva.
Izletniške kmetije in vinotoči lahko ponudijo gostom v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji največ 60 sedežev ter kmetije z nastanitvijo 10 sob ter dodatna skupna ležišča (Kulovec, 2002; Senica, 2011).
Zelo pogosto se za kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, uporablja napačen izraz
»kmečki turizem«. Pravilno poimenovanje kmetije, ki se ukvarja s turizmom, je »turistična kmetija« (Kulovec, 2002).
'Turistična kmetija' mora biti zgledno urejena, na lastni kmetiji mora pridelati dovolj kmetijskih pridelkov, ki jih gostom ponudi v obliki domače hrane in pijače ter imeti dovolj razpoložljive delovne sile, ki je usposobljena za delo z gosti. Zaželeno je, da se s turistično dejavnostjo ukvarja večina družinskih članov. Pred odločitvijo za turistično dejavnost na kmetiji, naj družinski člani pridobijo čim več informacij na kmetijah, ki se s podobno dejavnostjo že ukvarjajo in se seznanijo s pogoji in predpisi glede turistične dejavnosti na kmetiji. Obiščejo in ogledajo naj si čim več že uveljavljenih turističnih kmetij (doma in v tujini), se seznanijo z različnimi oblikami ponudbe in poiščejo ustrezno pomoč strokovnjakov s področja turistične dejavnosti na kmetijah, gostinske ponudbe, trženja in oglaševanja. Zelo pomembno je, da oblikujejo spletno stran svoje kmetije v različnih jezikih (Kulovec, 2002; Senica, 2011).
Za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji je treba zagotoviti pogoje iz zakona o gostinstvu in podzakonske predpise, ki določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje te dejavnosti na kmetiji. Družinski člani, ki se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo na kmetiji, morajo izpolnjevati pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe. Potrebno je določiti obratovalni čas na turistični kmetiji in zagotoviti sanitarno- zdravstvene pogoje za osebje ter izpolnjevanje veterinarsko-sanitarnih pogojev za proizvodnjo živil živilskega izvora (Kulovec, 2002; Senica, 2011).
2.2.1 Kratek pregled zgodovine turizma na kmetijah in rekreacije na podeželju
Turizem na kmetijah je v Sloveniji zaživel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predvsem na območju Koroške, v Zgornji Savinjski dolini in na kmetijah v Škofjeloškem hribovju.
Zametki turizma na kmetijah pa so bili prisotni že v času pred drugo svetovno vojno (zgornja Gorenjska, zgornja Savinjska dolina). Turistična dejavnost na kmetijah v Sloveniji je omejena predvsem na poletne mesece (Kladnik, 1999).
Turistične kmetije so doživele velik razcvet v Sloveniji v zadnjih 15 letih (po letu 2000) in še posebej z vstopom v EU so se za slovenske nosilce dopolnilnih dejavnosti pokazali mnogi novi izzivi in poti za specializacijo njihove ponudbe (Berlec, 2010).
Razlogov za razširitev turistične dejavnosti na kmetijah je več: izboljšana cestna povezava, vse večji interes gostov za preživljanje počitnic v mirnem okolju, želja gostov po ponudbi domače hrane, želja po aktivnem preživljanju počitnic na podeželju in predvsem povečanje dohodka na kmetijah preko turistične dejavnosti. Pri tem so v prednosti turistične kmetije, ki se nahajajo v bližini večjih turističnih središč, krajev s termalnimi vrelci in kraji s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Pri tem je zelo pomemben dostop do kmetije.
Razvito podeželje je zelo pomembno tako z vidika zaposlitvene, socialne, upravne in oskrbne vloge, kot tudi ohranjanja kulturne krajine (Mavri, 2011).
Pomemben vpliv oz. eden izmed razlogov za razširitev turistične dejavnosti je v preteklih letih imel ugoden davčni status turističnih kmetij in podpore naložbam, ki jih je za te dejavnosti namenjala država. Eden izmed takih ukrepov je bil Program razvoja podeželja (2007-2013), ki je spodbujal trajnostni razvoj podeželja ter turističnih kmetij predvsem v smeri:
- izboljšanja konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva (os 1), - smotrnega upravljanja z zemljišči in izboljšanja okolja (os 2),
- izboljšanja kakovosti življenja in spodbujanja diverzifikacije gospodarskih dejavnosti (os 3),
- spodbujanja odločanja o razvoju posameznih podeželskih območij po pristopu od spodaj navzgor - pristop LEADER (os 4) (Program razvoja …, 2013).
2.2.2 Od zamisli do prepoznavne turistične kmetije
Turistična kmetija je lahko še tako lepo urejena, z bogato gostinsko ponudbo, s ponudbo različnih aktivnosti na kmetiji, vendar vse to ne bo imelo pomena, če ne bomo znali poskrbeti za prepoznavnost take kmetije v javnosti tako doma kot tudi zunaj nje (Senica, 2011).
Na kmetijah je potrebno ves čas razmišljati o spremembah, izboljšavah, o novih naložbah in posodobitvah. Tudi na turističnih kmetijah je potrebno slediti pričakovanjem in željam gostov. Običajno imajo kmetje veliko idej in novih zamisli, kaj vse bi na njihovi kmetiji lahko naredili, vendar pa nastane problem, ko se morajo odločiti o realizaciji katere od njihovih zamisli. Vedno znova se postavlja vprašanje, kaj je tisto kar bi kmetiji prinašalo največji dobiček (Senica, 2011).
Ko se odločamo o opravljanju katere koli dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je potrebno pred tem narediti temeljito analizo stanja na trgu, analizo konkurence, analizo nakupnega trga zato da zmanjšamo stopnjo tveganja. Na podlagi teh analiz lahko naredimo segmentacijo nakupnih trgov oziroma profiliranje kupcev. Uspeh kmetije pri uvajanju dopolnilnih oz.
novih dejavnosti je odvisna v veliki meri od situacije na trgu. Če hočemo uspeti, moramo že vnaprej poznati profil kupcev, ki bodo kupovali naše izdelke ali storitve (Senica, 2011).
Zelo priporočljivo je tudi pristopiti k srednjeročnemu in dolgoročnemu strateškemu načrtovanju kmetije. Pri tem nam je lahko v pomoč orodje za Interaktivni strateški management (ISM), s pomočjo katerega proučimo sposobnosti, veščine in kompetence nosilca kmetije ter drugih družinskih članov, notranje in zunanje dejavnike (vključno s poslovnimi dejavniki), kritično pristopimo k analizi stanja glede razpoložljivih in potrebnih resursov kot so zemljišča, potrebni objekti za kmetijsko in turistično dejavnost, ostala infrastruktura, opremljenost kmetije, človeški viri, razpoložljiva denarna sredstva, znanje in veščine potrebne tako za kmetijsko kot tudi za turistično dejavnost. Z ostalimi družinskimi člani je potrebno odprto spregovoriti o dolgoročnih načrtih kmetije ter o možnih strategijah kako do teh ciljev. Pri tej potrebno poznati tudi kritične dejavnike uspeha, kdo nam lahko pri tem pomaga in potrebno je narediti načrt aktivnosti za daljše obdobje (Klopčič in sod., 2009).
Senica (2011) navaja, da na podlagi predhodne analize trga določimo:
katere izdelke in storitve bomo ponudili kupcem,
v kakšnem obsegu naj bi se gibale cene naših izdelkov ali storitev,
na kakšen način bomo izdelek ali storitev javno predstavili (promocija) in kako bomo izvedli oglaševanje,
kje in kdaj bomo izdelke oz. storitve prodajali (prodajne poti).
To so dejavniki t. i. tržnega spleta, ki morajo biti medsebojno usklajeni, ker lahko le tako oblikujemo uspešno ponudbo proizvodov na trgu (Senica, 2011).
2.2.3 Vzroki za odločitev za turistične kmetije
Med številnimi dopolnilnimi dejavnostmi, za katere se odločajo slovenski kmetje, je turizem ena od treh najpogostejših dopolnilnih dejavnosti. To pravzaprav ni presenetljivo, saj turistična dejavnost na kmetiji daje kmetu možnost, da poleg svojega dela, prostora proda tudi svoje pridelke preko kulinarične ponudbe po znatno višji ceni. V preteklih letih je razvoj te dopolnilne dejavnosti pospeševala tudi država s podelitvijo nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, predvsem za kmetije na demografsko ogroženih območjih. To so vzroki, zaradi katerih je v Sloveniji vsako leto več turističnih kmetij, katerih število se je predvsem v zadnjih petih letih skoraj podvojilo (Krašovec, 1997).
Po letu 2000 je bil za razvoj podeželja izrednega pomena program SAPARD, ki je bil eden izmed predpristopnih programov Evropske unije kot poseben program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah kandidatkah. Sredstva programa SAPARD so bila namenjena lažjemu doseganju splošnih ciljev kmetijske politike, predvsem trajnostnemu razvoju kmetijstva in celovitemu razvoju podeželja. Hkrati je bil neposredna pomoč državam pri pripravah na izvajanje skupne kmetijske politike po vstopu v Evropsko unijo (Predpristopni program …, 2004).
Na številnih kmetijah se za turizem kot obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji pogosto odločajo »impulzivno«, ne da bi dobro proučili svoje možnosti in znanje, prednosti in pomanjkljivosti, ki jim jih nudi okolje, v katerem živijo. Prevečkrat je motivacija uspešen sosed, sorodnik ali pa možnost, da bi pridobili finančna sredstva pod ugodnimi pogoji. Zato
večkrat izberejo napačno obliko turistične dejavnosti ali pa objekt sicer vzorno dokončajo, ne znajo pa oblikovati ponudbe, ki bi privabila goste. Za uspešno turistično dejavnost na kmetiji je ključno, da s to dejavnostjo diha vsa družina in da je kmetija locirana na lokaciji, ki je atraktivna za goste različnih starosti (Krašovec, 1997).
2.2.4 Primerjalne prednosti (značilnosti in posebnosti) turistične dejavnosti na kmetijah
Kosi (2009) navaja, da imajo turistične kmetije številne primerjalne prednosti glede na ostalo turistično ponudbo:
gostoljubnost, domačnost in odprtost kmečke družine
pestra kulinarična ponudba – lokalne specialitete (iz doma pridelanih kmetijskih proizvodov) ter odlična vina. V povezavi z vini je mogoče doživeti različne degustacije v vinski kleti, sodelovanje pri trgatvi grozdja, prešanju grozdja, pri pretakanju vina, martinovanje, … )
ponudba ekološko pridelane hrane na ekoloških turističnih kmetijah
pestra raznovrstna ponudba za različne ciljne skupine obiskovalcev
počitnice v mirnem okolju daleč stran od turističnih središč in hrupnega okolja – na kmetiji lahko gostje uživajo v mirnem okolju
počitnice v naravi oz. blizu naravi. Na kmetiji gostje lahko spoznavajo domače živali in vzpostavijo stik z njimi, spoznavajo kmečka opravila v različnih letnih časih, spoznavajo različne ekosisteme, zaščitene rastlinske in živalske vrste, spoznavajo in nabirajo zdravilna zelišča, uživajo v nabiranju gozdnih sadežev (gobe, kostanj, …)
možnosti za spoznavanje tradicije in kulture Slovencev. Gostje na turističnih kmetijah se lahko seznanijo s potekom vsakdanjega življenja na podeželju, z navadami in običaji gostiteljeve družine in lokalnih prebivalcev, spoznavajo domače obrti v regiji, prireditev na podeželju, ohranjenega stavbarstva na podeželju…)
turistične kmetijo so lahko dobro izhodišče za izlete – za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v bližnji in daljni okolici, za sprehode, pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, vodne športe …
nudijo udobno namestitev
ugodna cena.
2.2.5 Gostoljubnost nosilcev turističnih kmetij
Eden najpomembnejših dejavnikov ponudbe turističnih kmetij so njihovi nosilci, s katerimi prihajajo gosti v stik. Njihova prijaznost in gostoljubnost, toplina in domačnost pomembno vplivajo na počutje in zaupanje gostov (Dekleva, 1998). Gostitelji morajo obiskovalcem njihovih turističnih kmetij nuditi kakovostno storitev (namestitev ter pestro ponudbo hrane in drugih aktivnosti na kmetiji ter v neposredni okolici). Poleg tega pa gostje pričakujejo še precej več: nasmeh in prijaznost, občutek dobrodošlice ter odgovornosti za kakovostno in varno ponudbo, urejeno kmetijo ter njeno okolico in stalen dostop do kmetije (Krašovec, 1997).
Od vsega kar gostje ocenjujejo na naših kmetijah, je vedno dobilo najvišje ocene prav gostoljubje. Gostje navdušeno pripovedujejo, kako se na kmetijah počutijo kot doma in kako imajo občutek, da se že po nekajkratnih bivanjih na eni kmetiji vračajo na svoj dom. Uspeh turistične kmetije tiči v gostoljubnosti vseh družinskih članov. Prijazen nasmeh gostiteljev in kakšna dobra pozornost, gostom pomenita veliko. Občutek za pravo mero gostoljubja mora biti že v ljudeh samih in pri tem se je zelo težko ravnati po napisanih pravilih, saj so si gostje in družine, ki živijo na kmetijah med seboj zelo različni (Krašovec, 1997).
Žal pa lahko vsakdo, ki se ukvarja s turizmom na kmetiji, naleti na goste, ki bodo večno nezadovoljni, ki bodo povzročali škodo, se neprimerno obnašali in s svojim vedenjem žalili gostitelje in druge goste na kmetiji. Vsemu temu se nihče, ki dela v turizmu, ne more izogniti.
V primeru, da gostje povzročajo škodo ali se skrajno neprimerno obnašajo, gostitelji zaradi gostoljubja nikakor niso dolžni vsega tega trpeti oziroma prenašati. Ukrepati morajo odločno, vendar korektno in mirno. Probleme skušajo najprej rešiti na miren način, z pogovorom, če pa to ni mogoče, pa goste zaprosijo, naj zapustijo kmetijo (Krašovec, 1997).
2.2.6 Lega turistične kmetije in prometna dostopnost
Zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na odločitev gosta, katero turistično kmetijo bo obiskal, sta lega turistične kmetije in pot, ki vodi do kmetije. Tudi, če je kmetija privlačna, pospravljena in vzorno urejena, še zdaleč ni vseeno, kje se nahaja. Veliko je odvisno od
urejenosti celotne vasi in širše okolice. Gostje na turističnih kmetijah se ozrejo tudi preko plota kmetije. Če soseska ni urejena, ima dotična turistična kmetija slabše možnosti za pritegnitev gostov (Krašovec, 1997).
Pomembna je tudi pot, ki vodi do turistične kmetije. Po eni strani je pomembna sama kakovost poti, po drugi strani pa tudi, skozi kakšne kraje vodi. Večina gostov bo kmetije obiskala z osebnimi avtomobili, zato mora biti pot urejena tako (še posebno, če ni asfaltirana), da ni nevarnosti, da si gostje poškodujejo svoje avtomobile. (Krašovec, 1997).
Uspeh turistične kmetije je odvisen tudi od tega, skozi kako urejene kraje pelje pot do kmetije. Če goste pot pelje skozi neurejena in onesnažena naselja, se bodo le redki odločali, da bi dalj časa preživeli svoj prosti čas na turistični kmetiji v takem nedopadljivem okolju.
Gostje se za preživetje počitnic na kmetiji odločajo predvsem zaradi mirnega okolja, neokrnjene, čiste narave, neonesnaženega zraka in vode, ter zdrave, okusne, doma pridelane hrane (Krašovec, 1997).
2.2.7 Promocija turistične kmetije
Ko govorimo o promociji, imamo v mislih javno predstavitev nekega izdelka, storitve ali ponudbe. Cilj promocije je ta, da javnost spozna nek izdelek ali storitev ter podjetje ali kmetijo, ki stoji za njim. Promocija je zelo kompleksen pojem, ki obsega ustvarjanje prepoznavne blagovne znamke, načine oglaševanja, odnose z javnostmi, pospeševanje prodaje in trženje (Senica, 2011).
Ponudniki turističnih storitev na podeželju morajo vedeti, kako bodo izvedli promocijo, in morajo ustrezno temu pripraviti načrt aktivnosti promocije. Posebno pozornost morajo nameniti njihovim ciljnim skupinam porabnikov, vsebini, vrsti in obliki promocijskih aktivnosti, času, lokaciji ter nadzirati učinke oglaševanja (Senica, 2011):
Eden prvih korakov je, da se pripravi osnovni promocijski material, kot so npr.
prospekti, letaki, vizitke, informacijske mape, spletna stran kmetije s kompleksno ponudbo,…
Glede na to, da stari rek pravi »dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje«, je zelo pomembno, da smo na turistični kmetiji do gostov prijazni, gostoljubni, da z njimi ustvarimo dobre in prijateljske odnose. Zadovoljni gostje so najboljša »reklama«.
Turistične kmetije si glede na obseg njihovega poslovanja težje privoščijo celovitejšo promocijo. Zato je pomembno, da se ponudniki turističnih vsebin povezujejo z različnimi turističnimi organizacijami na lokalnem in nacionalnem nivoju. Skupna promocija je cenejša za posameznike in ima večji učinek pri obveščanju javnosti. S skupno promocijo lažje dosežemo večje in širše območje potencialnih gostov.
Pogosto se poslužujemo promocijskih oblik kot so neposredna ponudba (prodaja) na sejmih, od vrat do vrat (z reklamnimi oglasi), urejena informacijska središča (info centri), katalogi in spletne strani itd.
Za lastno oglaševanje se posamezna kmetija odloči, ko želi potencialne porabnike na hitro obvestiti o novostih na kmetiji, ali pa v primeru posebnih priložnosti (npr.
razstave, odprtje objektov, začetek nove sezone, začetek akcij, martinovanje, ...).
Glede na to katero ciljno skupino želi nagovoriti, izbere temu primeren medij (radio, časopis, spletne strani itd.).
Pomembna je tudi priprava gradiva za medije in odnosi z javnostjo (npr. donacije, dobrodelne aktivnosti, odnosi z lokalno skupnostjo itd.).
V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja spletna rezervacija nastanitev (booking.com).
Booking.com je del največje svetovne agencije za spletne rezervacije nastanitev. Vsak dan je na strani Booking.com rezerviranih več kot 425.000 nočitev. Booking.com je bil ustanovljen leta 1996 in jamči najugodnejše cene vseh vrst nastanitev: od majhnih, družinsko vodenih nastanitev do razkošnih apartmajev in prestižnih hotelov. Booking.com je mednarodno podjetje operira s spletno stranjo v več kot 40 jezikih in nudi več kot 290 nastanitev v 180 državah. Tudi slovenske kmetije s turistično dejavnostjo se poslužujejo te oblike rezervacije nastanitev.
Politika razvoja turističnih destinacij je v letu 2010 izvedla Javni razpis za pridobitev sredstev za regionalni razvoj – ESRR za izvedbo aktivnosti RDO. Namen tega je bil spodbujanje izvajanja aktivnosti RDO, predvsem izvajanje operativnih, razvojnih,
distribucijskih ter končno tudi promocijskih funkcij. Glavni cilj je bil spodbuditi razvoj turizma v različnih turističnih destinacijah – v 14 regijah v Sloveniji. Preko javnega razpisa so želeli povečati prepoznavnost regij, povečati promocijo in trženje, povečati turistični promet ter ustvariti učinkovita partnerstva in sodelovanja znotraj organizacij (Černič in sod., 2013).
Eden izmed pomembnih gonilnikov trajnostnega razvoja podeželja je tudi Lokalna akcijska skupina, t. i. »LAS GORIČKO«. LAS deluje v okviru lokalnega javno-zasebnega partnerstva na Goričkem. Temelji na tripartitnem partnerstvu, sklenjenem med javnimi institucijami, gospodarstvu, ter civilno družbo. LAS krepi trajnostni razvoj z organizacijo človeških in finančnih virov, ter preko lokalnih akterjev, ki jih vabi k izvajanju skupnih projektov in ukrepov (Las Goričko, 2008).
2.2.8 Združenje turističnih kmetij Slovenije
Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS) je bilo ustanovljeno 4.11.1997. Združenje je organizirano in deluje v skladu z Zakonom o društvih. Povezuje turistične kmetije na območju celotne Slovenije. Člani združenja nudijo gostom na njihovih turističnih kmetijah različne možnosti preživljanja njihovega prostega časa (Predstavitev združenja, 2012).
Slika 1: Logotip ZTKS (Združenje turističnih ..., 2012)
V začetku leta 2013 je bilo po podatkih Kmetijske svetovalne službe v Sloveniji registriranih 850 turističnih kmetij, od tega je:
391 turističnih kmetij z nastanitvijo
325 izletniških kmetij
129 vinotočev
31 osmic
Vse te kmetije so imele v letu 2013 na voljo 33.937 sedežev in 4.751 ležišč (Predstavitev združenja, 2012).
Združenje turističnih kmetij vse od ustanovitve leta 1997 dalje skrbi za:
skupen nastop turističnih kmetij na domačem in tujem trgu,
informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah
zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju
za razvoj različnih oblik ponudbe.
Združenje turističnih kmetij svojim članom nudi:
brezplačno svetovanje o aktualnih zadevah,
ugodnejša ali brezplačna izobraževanja in usposabljanja (npr. tečaji tujih jezikov, komuniciranje z gosti, računalniški tečaji, ...ipd.)
brezplačno predstavitev na sejmih, razstavah in drugih prireditvah v okviru združenja,
redno informiranje članov o aktualnem dogajanju,
cenejše objave v promocijskih materialih združenja,
cenejšo objavo na spletni strani združenja
možnost neposrednega oglaševanja svojih storitev in storitve spletne rezervacije na portalu www.slovenia.info
Aktivnosti izvedene preko spletne strani Združenja so v preteklih desetih letih pomembno vplivale na:
večjo prepoznavnost ponudbe turističnih kmetij doma in v tujini,
boljšo prepoznavnost in večjo naklonjenost ponudbi slovenskih turističnih kmetij
večjo zasedenost zmogljivosti.
2.3 OBLIKE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Na turističnih kmetijah se njihova turistična dejavnost deli na gostinsko in negostinsko dejavnost, ki ni povezana s ponudbo hrane in pijače (Mavri, 2011).
2.3.1 Oblike gostinske dejavnosti na turističnih kmetijah
Kosi (2009) navaja, da so v Sloveniji poznane naslednje oblike gostinske dejavnosti na turističnih kmetijah:
kmetija z nastanitvijo,
izletniška kmetija,
vinotoč,
osmica,
planšarija.
2.3.1.1 Kmetija z nastanitvijo
Kmetija z nastanitvijo ima v svoji ponudbi lahko ponudbo sob, stanovanj ali apartmajev in prostora za kampiranje. Poleg namestitev, lahko gostom ponudi namestitev v obliki nočitve z zajtrkom, celodnevno oskrbo na osnovi polpenziona ali polnega penziona in v primeru ponudbe apartmajev v obliki najema apartmaja (Krašovec, 2012).
Slika 2: Turistična kmetija z nastanitvijo (Združenje turističnih ..., 2012)
Kmetije, ki imajo v ponudbi prostor za kampiranje, gostom nudijo urejen prostor za kampiranje, kjer je možna postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic in hišic ter osebnih avtomobilov ali pa imajo v ponudbi nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah. Na turističnih kmetijah kjer imajo v ponudbi nastanitev v apartmajih
ali kampih, lahko kmetija gostom ponudi tudi na lastni kmetiji pridelane kmetijske pridelke.
Na turističnih kmetijah lahko uredimo skupna ležišča, ki so primerna zlasti za sprejem skupin otrok, mladine, tabornikov, planincev. Za skupna ležišča lahko uporabimo neizrabljene prostore na podstrešjih, senikih in v drugih prostorih obstoječih turističnih kmetij (Krašovec, 2012).
2.3.1.2 Izletniška turistična kmetija oz. kmetija odprtih vrat
Za izletniško kmetijo oz. kmetijo odprtih vrat je značilno da ima v ponudbi hrano in pijačo, ne nudi pa prenočišč. Taka izletniška kmetija svojim gostom ponudi jedi iz domačega okolja, doma pridelane in narejene pijače, napitke iz domačega sadja ali zelišč, vodo iz pipe. Poleg tega pa pristojni organ lokalne skupnosti lahko kmetu dovoli, da ima v ponudbi tudi določen del dokupljene pijače (Krašovec, 2012).
Izletniške turistične kmetije imajo svoj obratovalni čas omejen pretežno na dneve ob koncu tedna. Običajno so take kmetije odprte ob petkih, sobotah in nedeljah. Za naročene skupine pa tako kmetijo odprejo na osnovi predhodnega dogovora oz. rezervacije (Senica, 2011).
Slika 3: Izletniška turistična kmetija (Združenje turističnih ..., 2012)
Na izletniških turističnih kmetijah največkrat pričakujejo avtobusne skupine, kot svojo najpomembnejšo ciljno skupino gostov. Te kmetije se morajo zavedati, da bodo uspešne le, če ležijo ob že uveljavljenih izletniških poteh, blizu večjih turističnih znamenitosti, v bližini glavnih prometnih povezav ali pa turističnih krajev z večjimi hoteli (zdravilišča, zimsko- športni centri,...). Kmetije, ki so na težko dostopnih krajih in oddaljene od vsega naštetega, ne morejo pričakovati številnih avtobusnih skupin (Krašovec, 1997).
2.3.1.3 Vinotoč in osmica
V vinotočih in osmicah poteka strežba in prodaja lastnega vina ter drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V vinotoču se lahko prodaja in streže hrano ter pijačo čez vse leto (dokler imajo svojo lastno pijačo), osmice pa so odprte največ dvakrat letno do deset dni. Osmice so razširjene in poznane predvsem na Primorskem (Krašovec, 2012).
Slika 4: Vinotoč (Združenje turističnih ..., 2012)
V vinotočih lahko gostom ponudijo hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo ter lastno vino, druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter mineralno in ustekleničeno vodo.
Osmice pa lahko poleg naštetega ponujajo tudi eno krajevno značilno jed (Krašovec, 2012).
2.3.1.4 Planšarija
Planšarija lahko gostom ponudijo: mleko, sir, različne druge mlečne izdelke in hladne prigrizke, doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače, tople in hladne napitke in eno domačo jed iz kotlička. Na planšariji ponudba jedi in pijače lahko poteka le v času pašne sezone, ki jo potrdi pašna skupnost za tekoče leto (Krašovec, 2012).
2.3.2 Oblike negostinske dejavnosti na kmetiji
Kot navaja Kosi (2009), so v Sloveniji poznane tudi nekatere oblike negostinske dejavnosti na kmetiji:
obisk in ogled kmetije ter njenih značilnosti (vključno z ogledom okolice kmetije),
prikaz različnih opravil iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti,
prikaz in ogled različnih del iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
različne oblike turističnih prevozov potnikov z vprežnimi vozili,
ježa živali,
vlečnice, žičnice, sedežnice,
oddajanje športnih rekvizitov,
oddajanje površin za piknike.
Naštete oblike negostinske dejavnosti na kmetiji niso povezane s ponudbo hrane in pijače (Kosi, 2009).
2.3.3 Apartma na turistični kmetiji
Na turistični kmetiji je apartma lahko enosobni ali večsobni nastanitveni prostor. Tu imajo gostje sami možnost priprave obrokov. Apartma na turistični kmetiji ima običajno več enot:
skupni vhod, dnevni bivalni prostor, eno ali več spalnic, prostor za pripravo jedi, sanitarije (kopalnico in stranišče) ter posteljnino ter posodo za pripravo jedi (Kulovec, 2002).
Dnevni bivalni prostor v apartmaju mora imeti dovolj veliko okno z naravno svetlobo v velikosti najmanj 1/10 sobne površine, primerno razsvetljavo, največ dve ležišči, prostor za pripravo jedi v kuhinjski niši, če ni urejene kuhinje, večnamensko mizo (če ni oddeljen jedilni prostor) in toliko sedežev kot je oseb v apartmaju ter drugo funkcionalno opremo.
Prostor za pripravo jedi mora imeti: primeren štedilnik, posodo in pribor za kuhanje, posodo in jedilni pribor za serviranje, tekočo pitno hladno in toplo vodo ter pomivalno korito z odcejalnikom, hladilnik in omaro za shranjevanje jedi in inventarja, omaro za hrambo čistil in čistilnega pribora, posodo za odpadke (Kulovec, 2002).
Pri enosobnem apartmaju je spalni prostor urejen v dnevnem bivalnem prostoru (Kulovec, 2002).
2.3.4 Kamp na turistični kmetiji
Na turistični kmetiji je mogoče urediti tudi prostor za kampiranje, kjer imajo gostje možnost postavitve avtodomov, počitniških prikolic in hišic, šotorov ter osebnih avtomobilov.
Mogoča pa je tudi nastanitev v že postavljenih šotorih, počitniških prikolicah in hišicah (Krašovec, 2012).
Slika 5: Kamp (Združenje turističnih ..., 2012)
Pri ureditvi prostora za kampiranje na turističnih kmetijah je smiselno upoštevati pogoje, ki določajo minimalne zahteve za ureditev kampov:
površine za kampiranje morajo biti ravne in urejene,
vhod mora biti označen z napisom in mora biti ponoči osvetljen,
kamp mora imeti sprejemni prostor – t.i. recepcijo,
do kampa morajo biti ureje dovozna cesta in dovozne poti, široke najmanj 3 m,
do sprejemnega prostora in do sanitarij morajo biti urejene dobro označene in razsvetljene poti
v kampu mora biti stalno na voljo tekoča voda (minimalno 200 l / kampirni prostor/dan),
na voljo mora biti dovolj zmogljivih električnih priključkov (najmanj za 40 % kampirnih prostorov),
potrebna je vstopna zapornica oz. vrata na vhodu v kamp,
v primeru ko gre za več kot 100 kampirnih prostorov v kampu, potrebujemo načrt kampa z označitvijo poti, sanitarij, recepcije in zasilnih izhodov,
na voljo mora biti pribor za prvo pomoč, dovolj veliko število pokritih posod za odpadke,
urejena posebna mesta za kurišča, dobro zavarovana pred požarom,
urejen prostor za postavitev šotora ali počitniške prikolice (povprečna velikost 55 m2),
v kolikor ni možnosti postavitve avtomobila na kampirnem prostoru, mora biti urejen parkirni prostor pred vhodom v kamp,
zadostno število potrebnih umivalnikov, prh, stranišč in pip s pitno vodo.
Sanitarni prostori (stranišča, umivalnica), ki so urejeni v sklopu hiše, ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kakor 200 m (Krašovec, 2012).
2.3.5 Kakovost
Na turističnih kmetijah z nastanitvijo je nivo kakovosti na teh kmetijah označen z jabolki, in sicer z eno, dvema, tremi ali štirimi jabolki. Več jabolk pomeni večjo kakovost in večji obseg raznovrstne ponudbe. S sistemom označevanja kakovosti turističnih kmetij z nastanitvijo ocenjujemo celostno urejenost kmetije. Pri tem je največji poudarek namenjen urejenosti prostorov kjer se zadržujejo gostje. Poleg tega se ocenjuje tudi kakovost in pestrost ponudbe jedi in pijač ter izbira možnosti za preživljanje prostega časa na kmetiji. Kakovost ponudbe turističnih kmetij vsake 3 leta preverja pristojna inštitucija (Kakovost ...,2012).
Slika 6: 1 jabolko (Kakovost ..., 2012)
Eno jabolko pomeni, da ima kmetija preprosto opremljene sobe s skupno kopalnico in WC.
Slika 7: 2 jabolki (Kakovost ..., 2012)
Dve jabolki pomeni, da ima kmetija dobro ponudbo s preprosto opremljenimi sobami (najmanj polovica sob ima lastno kopalnico in WC).
Slika 8: 3 jabolka (Kakovost ..., 2012)
Tri jabolka pomenijo zelo dobro ponudbo kmetije z dobro opremljenimi sobami (večina sob ima lastno kopalnico in WC).
Slika 9: 4 jabolka (Kakovost ..., 2012)
Štiri jabolka pomenijo zanimivo in aktivno preživljanje počitnic na kmetiji. To velja tudi takrat, ko pridejo otroci na kmetijo brez spremstva staršev, najpogosteje s svojimi vzgojitelji.
Programi bivanja na kmetiji poleg ostale pestre ponudbe vključujejo tudi spoznavanje narave in dela na kmetiji ter učne delavnice in animirano igro pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev ali drugih strokovno usposobljenih oseb.
Kakovost storitev na turističnih kmetijah, ki oddajajo sobe gostom, označujemo z zvezdicami (Kakovost ..., 2012).
Slika 10: 1 zvezdica (Kakovost ..., 2012)
Ena zvezdica pomeni, da imajo na turistični kmetiji sobo s toplo in hladno vodo, s skupno kopalnico in WC oz. apartma s kopalnico in WC, kuhinjsko nišo in jedilnim kotom.
Slika 11: 2 zvezdici (Kakovost ..., 2012)
Dve zvezdici pomeni, da imajo na turistični kmetiji sobe s kopalnico in WC oz. apartma z dobro opremo, kopalnico in WC, kuhinjsko nišo in jedilnim kotom.
Slika 12: 3 zvezdice (Kakovost ..., 2012)
Tri zvezdice pomeni, da imajo na kmetiji sobe s kopalnico in WC, z dobro in udobno opremo, z možnostjo zajtrka oz. apartma z zelo dobro in udobno opremo, kopalnico in WC, telefonom in barvnim televizorjem.
Slika 13: 4 zvezdice (Kakovost ..., 2012)
Štiri zvezdice pomenijo, da imajo na kmetiji sobe oz. apartmaje z zelo dobro in kakovostno opremo, kuhinjo, jedilnim prostorom, satelitskimi tv programi, telefonom.
2.3.6 Specializirana ponudba
V Sloveniji se vse več turističnih kmetij odloča za specializirane ponudbe, s katerimi želijo svojim gostom ponuditi več kot to počne njihova konkurenca. Znake za specializirano ponudbo na turističnih kmetijah od leta 2007 podeljuje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (Specializirana ponudba, 2012).
Slika 14: Ekološka turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »ekološka turistična kmetija« pomeni, da na taki kmetiji gostom ponuja zdravo bivalno okolje in ekološko hrano, za katero imajo certifikat pooblaščene kontrolne organizacije.
Slika 15: Turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje« pomeni, da taka turistična kmetija gostom ponuja počitnice, ki imajo v svoji ponudbi zdrav način življenja. Taka kmetija omogoča aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, ki ga odlično združujejo z zdravim načinom prehranjevanja.
Slika 16: Družinam z otroki prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »družinam z otroki prijazna turistična kmetija« pomeni, da taka kmetija ponuja družinske počitnice v pristnem kmečkem okolju. Na taki kmetiji veliko pozornost posvečajo
delavnicam in animaciji otrok, prav tako pa se ponašajo z otrokom prijaznim bivalnim okoljem (oprema sob, igrala, zdrava prehrana).
Slika 17: Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija) pomeni, da taka kmetija ponuja zanimivo in aktivno preživljanje počitnic tudi takrat, ko pridejo otroci na kmetijo brez spremstva staršev, najpogosteje s svojimi vzgojitelji. Nekatere turistične kmetije same zagotovijo varstvo in pester program aktivnosti za otroke. Programi bivanja na taki kmetiji vključujejo aktivno spoznavanje narave in dela na kmetiji ter animirano igro pod skrbnim vodstvom vzgojiteljev ali drugih strokovno usposobljenih oseb.
Slika 18: Kolesarjem prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »kolesarjem prijazna turistična kmetija« pomeni, da imajo kolesarji na taki kmetiji številne možnosti kolesarjenja v okolici, da so na voljo pomembne informacije o kolesarskih poteh in o zanimivostih v okolici, ki so dosegljive s kolesom. Na taki kmetiji kolesarji lahko kolesa varno shranite ali si jih tudi sposodite.
Slika 19: Vinogradniška turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »vinogradniška turistična kmetija« pomeni, da se taka turistična kmetija običajno nahaja ob vinskih turističnih cestah. Take kmetije svoje goste razvajajo z odličnimi vini in okusnimi kulinaričnimi dobrotami iz lastnih kmetij. Gostje lahko spoznajo delo v vinogradu in v kleti in so povabljeni k aktivnemu preživljanju prostega časa na taki vinogradniški kmetiji. Te kmetije niso privlačne le za poznavalce vin, ampak s svojo gostoljubnostjo in domačnostjo očarajo prav vsakogar.
Slika 20: Invalidom prijazna turistična kmetija (Specializirana ponudba, 2012)
Znak »invalidom prijazna turistična kmetija« pomeni, da invalidnim gostom omogoča, da se lahko z invalidskim vozičkom samostojno gibljejo okoli kmetije in v prostorih, ki so jim namenjeni in katerih oprema je v največji meri prilagojena njihovim potrebam.
2.3.7 Ekološko kmetijstvo
Ekološko kmetijstvo je ena izmed vrst kmetijske pridelave, katere cilj je gospodarjenje v sožitju z naravo. Tak sistem kmetovanja zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistemov in ljudi. Temelj pridelovanja so ekološki procesi, ki so prilagojeni lokalnim razmeram. Indirektno varuje okolje in biološko raznovrstnost ter deluje v skladu s ciljem zaščititi naravne vire (tla – voda – zrak). Eden izmed glavnih ciljev ekološkega kmetijstva
je tudi zmanjšanje obremenitve okolja ter varčevanje z energijo in surovinami. Končno pa se ekološko kmetijstvo zavzema tudi za zagotovitev delovnih mest v kmetijski panogi (Rode, 2012).
Slika 21: Ekološki logotip EU (Evropska komisija ..., 2013)
2.3.8 Primerjava turističnih kmetij v Sloveniji s turističnimi kmetijami v Avstriji
Glede na to, da je v sosednji Avstriji turizem na kmetijah zelo razvit, smo se odločili, da v diplomski nalogi predstavimo nekaj primerjav med turističnimi kmetijami v Sloveniji in v Avstriji.
2.3.8.1 Turizem na kmetijah v Avstriji
Kmetijstvo ustvarja približno 1,5 % avstrijskega BDP, zaposluje pa 6 % aktivnega prebivalstva. Govedoreja (prireja mleka in mesa) ter vinogradništvo sta glavni kmetijski dejavnosti v Avstriji. Vedno bolj pomembno postaja tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje (Avstrija - ruralni ..., 2013).
Z geslom »Počitnice na kmetiji« je v Avstriji postal turizem zelo pomembna kmečka dopolnilna dejavnost. Turizem se je razvil v nepogrešljivo sestavino gospodarstva (Avstrija, 2012).
Vsaka izmed devetih dežel v Avstriji ima svoje deželno združenje turističnih kmetij. Vseh devet deželnih združenj je povezanih v Združenje za turizem na kmetijah na nivoju Avstrije.
Tako kot v Sloveniji, je tudi za Avstrijo značilna raznolikost in pestrost ponudbe turističnih
