EKOŠOLA
(Pregled dela ekošole v šolskem letu 2009/2010)
Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
Maribor, junij 2010
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE ... 2
KAZALO SLIK ... 3
UVOD ... 4
1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE ... 5
1.1CILJI DELOVANJA EKO PROGRAMSKEGA SVETA ... 5
2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV ... 6
2.1KRATKOROČNI CILJI... 6
2.2DOLGOROČNI CILJI ... 6
3 PROJEKTI ... 7
3.1OHRANJANJE BIOTSKE PESTROSTI ... 7
3.2TUDI JAZ LAHKO POMAGAM (NATEČAJ REVŠČINA) ... 10
3.3UČINKOVITA RABA ENERGIJE V ŠOLI IN FLICK THE SWITCH ... 14
3.4ZDRAVO ŢIVLJENJE ... 18
3.5ZERO CO2–AGENTI NIZKOOGLJIČNE DRUŢBE V AKCIJI (IUSES) ... 22
4 ZBIRALNE AKCIJE ... 28
4.1LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ... 28
4.2ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA ... 29
4.3ZBIRANJE IZRABLJENIH TONERJEV IN KARTUŠ ... 30
4.4ZBIRANJE ZAMAŠKOV ZA ANŢETA,MIRA IN MAŠO ... 31
5 DRUGE DEJAVNOSTI ... 32
5.1ŠOLSKO TEKMOVANJE V EKOKVIZU –NATURA2000 V DOMAČEM OKOLJU ... 32
5.2DRŢAVNO TEKMOVANJE V EKOKVIZU –NATURA2000 V DOMAČEM OKOLJU ... 33
5.3SEJEM ALTERMED ... 36
5.4MEDNARODNI DAN BOJA PROTI AIDSU ... 40
5.5OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU ... 45
5.6LIKOVNI NATEČAJ ... 53
5.7 PREOBRAZBA UČILNICE ZA HORTIKULTURO ... 54
5.8 POTRDITEV EKOZASTAVE ... 59
KAZALO SLIK
Slika 1: Herbarij kot učni pripomoček. ... 8
Slika 2: Mokrišče - Škocjanski zatok (utrinek iz razstave). ... 9
Slika 3: "Tudi jaz lahko pomagam" - priznanje za Jasmino Šrajner. ... 10
Slika 4: Revščina - delavčev vsakdan. ... 12
Slika 5: Humanitarna akcija "Tudi jaz lahko pomagam" na sejmu ALTERMED. ... 13
Slika 6: Udeleţenci kviza URE v Velenju. ... 14
Slika 7: Harmonikaši Šolskega centra Velenje. ... 15
Slika 8: Saša ob merjenju osvetlitve z lux metrom. ... 16
Slika 9: Na sejmu ALTERMED smo ponujali tudi zdravo hrano in pijačo. ... 18
Slika 10: 10. Praznik ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru. ... 19
Slika 11: Ponudba ekoloških kmetij. ... 20
Slika 12: Dijaki med ogledom ekološke trţnice. ... 20
Slika 13: EnergaP se je predstavil z učinkovito rabo energije. ... 23
Slika 14: Podjetje Enersis d.o.o. je predstavilo uporabo sončnih celic. ... 24
Slika 15: Podjetje Snaga d.o.o. je predstavilo pomen in načine ločenega zbiranja odpadkov.25 Slika 16: Hibridno vozilo Honda. ... 25
Slika 17: Sončna elektrarna ţe dela. ... 26
Slika 18: Obiskovalci so z zanimanjem poslušali predstavitev agentke Helene o virih energije. ... 26
Slika 19: Rdeči noski. ... 30
Slika 20: Zbiranje zamaškov. ... 31
Slika 21: Tekmovalci BTŠ Maribor na drţavnem tekmovanju v Kamniku. ... 33
Slika 22: Plakat na temo DRAVA. ... 34
Slika 23: Mesto Kamnik s ptičje perspektive. ... 35
Slika 24: Revščina - osrednja tema naše predstavitve na sejmu ALTERMED. ... 36
Slika 25: Izdelava EKO drevesa iz odpadnih plastenk. ... 37
Slika 26: Izdelava roţic iz škatel za jajca. ... 37
Slika 27: Obiskovalcem smo ponudili domače in šolske izdelke. ... 38
Slika 28: Pripenjanje rdečih pentlj. ... 40
Slika 29: Dijaki s ponosom nosijo pentlje. ... 41
Slika 30: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak. ... 44
Slika 31: Zbirno mesto. ... 46
Slika 32: Čiščenje Kalvarije. ... 47
Slika 33: Čiščenje Račjega dvora. ... 48
Slika 34: Čiščenje Mestnega hriba. ... 48
Slika 35: Zasluţen odmor. ... 49
Slika 36: Smeti so pobrane. ... 50
Slika 37: Ţal so bile med smetmi tudi injekcijske igle. ... 51
Slika 38: Veselje ob uspeli akciji. ... 51
Slika 39: Sneţna idila ob boţičnem času. ... 53
Slika 40: Zamaški so lahko zelo uporaben material. ... 54
Slika 41: Izdelovanje roţic in sneţnih kep. ... 54
Slika 42: V učilnici lahko ustvariš tudi travnik. ... 55
Slika 43: Vrtnica. ... 56
Slika 44: Pomladno sonce obdano z belimi oblački. ... 56
UVOD
V tem šolskem letu smo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnih ciljev, ki smo si jih zastavili ţe v prejšnjem letu, kakor tudi ciljev, ki smo si jih zastavili letos.
Zasnovali smo letni okoljevarstveni načrt šole in oblikovali ekoprogramski svet šole. Informiramo in osveščamo oţjo in širšo okolico o aktualnih ekoloških problemih ter z zgledom pozitivno vplivamo na ostale.
Letos smo se odločili, da se lotimo manjšega števila projektov, in te izpeljemo še bolj kvalitetno kot smo to delali v prejšnjih letih. Projekti so bili po mojem mnenju dobro izpeljani, kar dokazuje tudi potrditev ekozastave.
Naloge, ki se jih lotevamo v okviru EKOŠOLE so vedno teţje, saj se je potrebno vsako leto še dodatno potrjevati, hkrati pa ne ponavljati. Verjamem, da nam skupaj kar dobro uspeva.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo potrdili ekozastavo. Upam, da bomo v naslednjem šolskem letu, ki je hkrati jubilejno peto, uspešno nadaljevali zastavljeno delo in da bomo stvari, ki so bile zadnja leta slabše izvedene, drugo leto popravili in izpeljali boljše.
Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na www.bts.si pod znakom EKOŠOLE.
Še enkrat hvala vsem!
1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE
Ekoprogramski svet Biotehniške šole Maribor sestavljajo:
Ravnatelj: Anton Krajnc Koordinator: Simon Gračner
Strokovna sodelavka: Helena Slivnjak Ramuta Strokovna sodelavka: Amadeja Stubičar Tehnični sodelavec: Ivan Horvat
Predstavnica dijakov: Mitja Lešnik
1.1 Cilji delovanja EKO programskega sveta
skrb za varstvo okolja
zdrav način ţivljenja
urejenost šole, njene okolice in mesta
podrobnejša obravnava pomembnejših okoljskih tem
dvig ekološke zavesti na šoli in v okolici
2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV
2.1 KRATKOROČNI CILJI
ekološko osveščanje,
analiza stanja šolskega okolja,
skrb za urejenost šole in njene okolice (čistilna akcija), sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17.4. 2010,
ločeno zbiranje odpadkov (papir, umetne mase, kovine, tonerji, kartuše, olje, oljne posode, oljne krpe, biološki odpadki, plastenke),
predstavitev pomembnih svetovnih dnevov (svetovni dan zemlje, voda, mokrišč, dan boja proti aidsu,...),
predstavitev ekoloških problemov v šolski avli, spletni strani, strokovnih revijah,
sodelovanje v projektu Zero CO2 agenti,
sodelovanje v projektu Učinkovita raba energije v šoli,
sodelovanje v projektu Tudi jaz lahko pomagam (natečaj Revščina),
sodelovanje v projektih Zdravo ţivljenje in Ohranjanje biotske pestrosti,
sodelovanje na sejmu ALTERMED, ekokvizu, likovnem natečaju, zbiranje odpadnih zamaškov v dobrodelne namene.
2.2 DOLGOROČNI CILJI
načrtno obravnavanje vseh okoljskih sklopov,
spodbujanje dijakov k raziskovanju,
razvijanje odgovornega odnosa do okolja in narave,
spodbujanje dijakov, učiteljev, staršev in drugih k zdravemu načinu ţivljenja,
obravnavanje ekoloških vsebin pri pouku,
skrb dijakov za urejenost šole in njene okolice,
strokovno sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami, lokalno skupnostjo.
3 PROJEKTI
3.1 Ohranjanje biotske pestrosti
Spremljanje in varovanje biotske pestrosti (gozd, slovenska krajina - praktično izvajanje)
Biotska pestrost narave nam ponuja čudeţen vir znanja, prostor za preprosto, zdravo učenje. Ţal se v modernem ţivljenju vse bolj oddaljujemo od narave in vsemu kar je povezano z okoljem, ki nas obdaja. Še se lahko potrudimo.
Omogočimo otrokom, da začutijo naravo okoli sebe, da spoznajo okolje, rastline, ţivali, gozdove, potoke…vso pestrost veličastne narave. Svet narave je prostor za raziskovanje, učenje, krepitev samozaupanja in osupljiva odkritja.
Otroke lahko poveţemo z naravo na preprost in enostaven način: PELJIMO JIH V NARAVO. Naj učilnico zamenja narava pa naj bo to le dvorišče šole, bliţnji travnik, gozd, potok, mlaka…Raziskujte, fotografirajte, odkrivajte…
Skozi učni načrt, lahko učilnico pri doseganju marsikaterega učnega cilja zamenja narava. V naravi ustvarimo vznemirljivo in koristno okolje – vznemirljive pustolovščine in osupljiva odkritja.
Zagotovimo otrokom, da jim bo narava predstavljala bogat vir znanja, za preučevanje raznolikosti ţivljenja. Če bodo otroci dobili priloţnost, bodo v naravi odkrivali čudeţne in vznemirljive reči. (Mirjana Mori)
V zgornjih odstavkih ste lahko prebrali bistvo tega projekta. Zgornje besede so tudi nas prepričale, da se vključimo v ta projekt. Odločitev seveda ni bila teţka, saj ţe vrsto let na šoli prakticiramo takšne ideje. Predvsem pri programih vrtnarski tehnik, hortikulturni tehnik in cvetličar se te teme močno prepletajo z učno vsebino, ki jo dijaki poslušajo. Za cilj smo si zadali, da dijaki podrobneje spoznajo pomen biotske pestrosti tako za ljudi kot za ostala ţiva bitja. Biotsko pestrost smo spoznavali v šolskem parku in v Mariborskem mestnem parku. Pri biologiji pa so dijaki programa naravovarstveni tehnik govorili in raziskovali na temo mokrišča in njihov pomen za ţivalski in rastlinski svet.
Projekt smo izvajali pri različnih predmetih in modulih (Osnove krajinarstva, Krajinsko vrtnarstvo, Okrasne zelnate rastline, Trajnostni razvoj, Varovanje okolja z osnovami trajnostnega razvoja, Biologiji in Ekosistemih in ekoremediacijah). Pri pouku je tekla beseda o pomenu in načinih ohranjanja biotske raznovrstnosti. Glavnina projekta je tekla pod mentorstvom profesorice Helene Slivnjak Ramuta, ki je z dijaki obiskovala šolski in mestni park, kjer so spoznavali drevesne in grmovne vrste. Ob ogledih so nabirali rastlinski material iz katerega so dijaki izdelali poučne herbarije.
Slika 1: Herbarij kot učni pripomoček.
Na šoli so pripravili tudi razstavo herbarijev. Na svetovni dan mokrišč so dijaki programa naravovarstveni tehnik razmišljali o tem kako pomembna so mokrišča. V okviru projektnega dela so dijaki spoznavali posamezna mokrišča, ki jih najdemo v Sloveniji. Podrobneje so predstavili Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, Murine mrtvice, Lovrenška jezera idr.
Slika 2: Mokrišče - Škocjanski zatok (utrinek iz razstave).
Tema projekta je tako široka in raznolika, da bomo z delom nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Za opravljeno delo se zahvaljujem koordinatorki projekta Heleni Slivnjak Ramuta, zahvaljujem pa se tudi Tatjani Đurasovič, ki je z dijaki raziskovala mokrišča.
Več fotografij o pripravi razstave herbarijev si lahko ogledate v FOTOGALERIJI.
Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Tatjana Đurasovič Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka.
3.2 Tudi jaz lahko pomagam (natečaj revščina)
Odprava revščine sodi med ključne teme strategije izobraţevanja za trajnostni razvoj. EU pa je leto 2010 razglasila za leto boja proti revščini in socialni izključenosti. V okviru programa Ekošola kot način ţivljenja v letošnjem šolskem letu posebno pozornost posvečamo ustvarjalnim in inovativnim pristopom pri prepoznavanju in pomoči pri odpravljanju revščine. Zato je bil razpisan nagradni natečaj z naslovom
»TUDI JAZ LAHKO POMAGAM«
Z nagradnim natečajem smo ţeleli pri učencih in dijakih spodbujati razmišljanje o problemih, ki jih prinaša revščina in vas povabiti, da s svojimi izvirnimi idejami, izdelki ali konkretnimi aktivnostmi na svoj način prispevate k razreševanju revščine.
Da dijaki opaţajo revščino tudi pri nas je razvidno iz njihovih literarnih stvaritev.
Esej Jasmina Šrajner iz 4.B z naslovom Revščina je dobil tudi priznanje v okviru natečaja.
Slika 3: "Tudi jaz lahko pomagam" - priznanje za Jasmino Šrajner.
V nadaljevanju si lahko preberete nagrajeni esej.
REVŠČINA
Sprehajaš se po ozki ulici, okrog tebe so visoke sive stavbe, greš skozi mesto, obdajajo te svetle, sijoče izloţbe, zreš skozi okna, ter opazuješ ljudi, ki kupujejo stvari, nekateri celo tiste, ki jih sploh ne potrebujejo, vsi pa se smehljajo. Sedijo v kavarni in uţivajo ob dobrotah, ki so si jih privoščili. Greš dalje srečaš otroka, ki ima na sebi raztrgane copate, umazana oblačila, ampak to ni tisto, kar te moti na tem otroku. Spomniš se otrok, ki si jih srečal prej, oči so jim ţarele, bili so veseli, srečni, ta otrok pa ima obraz ţalosten in zaskrbljen, njegove oči so prazne in lačne, ujet je v svet ţalosti in trpljenja. Ljudje, ki hodijo mimo, ga sploh ne opazijo, podaš mu roko in ponudiš pomoč, pomagaš lahko ţe z drobnim nasmehom, vrneš mu upanje, da je svet lep. Zanj lahko zbereš oblačila, ki jih ne boš nikoli več oblekel, mu ponudiš svoje prijateljstvo, spodbudiš še svoje prijatelje, ker nikoli ne veš, kdaj mu boš sam postal podoben. Pomagaj šibkejšim, ker s tem pomagaš sebi.
Jasmina Šrajner, 4.B Kako so o revščini razmišljali Ingo Ribič, Kim Barta, Janja Viltuţnik, Davorin Horvat, Anka Greif, Katja Zgoznik, Milena Klinc in Tamara Zver si lahko preberete na spletni strani www.bts.si pod znakom EKOŠOLA.
Slika 4: Revščina - delavčev vsakdan.
Ta projekt je imel skupaj s sejmom Altermed tudi dobrodelno noto. Ekošole, ki smo sodelovale na sejmu ALTERMED smo se lahko vključile v humanitarno akcijo Tudi jaz lahko pomagam, ki jo je nacionalna EKOŠOLA pripravila v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste-Polje. V času sejma so lahko obiskovalci oddali prostovoljni prispevek na informacijskem pultu slovenskih ekošol ali na stojnicah posameznih EKOŠOL. V zahvalo za prispevek so obiskovalci prejeli simbolično darilo. Zbran denar bo ZPMS Ljubljana Moste-Polje namenila za letovanje otrok iz socialno šibkih druţin.
Obiskovalcem smo se zahvalili tudi na ta način, da smo na darilo dodali posvetilo, ki jim je, upam, vsaj malo polepšalo dan.
Slika 5: Humanitarna akcija "Tudi jaz lahko pomagam" na sejmu ALTERMED.
- Ţivljenje je kot mavrica. Da nastane lepa mavrica pa so potrebni sonce, oblaki in deţ.
- Hvaleţnost je notranja svetloba, s katero lahko osvetlimo svojo dušo. Bolj, ko smo hvaleţni, več svetlobe izkusimo in bolj jo izţarevamo v svet.
- Zahvala poraja ljubezen. Je razumevanje, da vas ima nekdo rad, da nam iz obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo.
Fotografije: Simon Gračner Slika: Nejc Kren, 1.d
Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE.
3.3 Učinkovita raba energije v šoli in Flick the Switch Uvajanje energetskega knjigovodstva
V okviru projekta Učinkovita raba energije v šoli je nacionalna EKOŠOLA v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) v šolskem letu 2008/2009 začela z izvajanjem energetskega knjigovodstva v šole. To leto smo se projektu pridruţili tudi mi. S tem projektom smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2009/2010. Na ta način delamo korak naprej pri varčevanju z električno energijo, gorivom in vodo.
Med šolskim letom smo poskrbeli za ukrepe učinkovite rabe energije in s tem zniţali izdatke za energijo.
S tem projektom je šolam poleg vzgojno-izobraţevalnih vsebin ponujen povsem konkreten pripomoček, na osnovi katerega bomo po eni strani sami pripomogli k manjši porabi, po drugi pa k manjšemu obremenjevanju okolja.
V tem šolskem letu smo začeli projekt z URE kvizom, ki so ga izvedli na MIC-u v Velenju, 23. septembra 2009. Tema je bila zelo aktualna in za sam projekt povsem razumljiva - Učinkovita raba energije. Kviza so se udeleţili Gregor Goričan in Jernej Wurcer (oba 1.a) ter Sandi Pajek (2.a PTI).
Slika 6: Udeleţenci kviza URE v Velenju.
Prikazali so veliko znanja s področja obnovljivih virov energije in varčevanja z energijo. Vsem trem čestitam za dober nastop. Mislim, da jim bo pridobljeno znanje prišlo še kako prav tako v šoli kot doma, saj brez varčevanja z energijo ne bo več šlo.
Ob koncu kviza so izvedli kulturni program v katerem so nastopili harmonikaši Šolskega centra Velenje.
Slika 7: Harmonikaši Šolskega centra Velenje.
Po koncu kulturnega programa so razglasili zmagovalce kviza. V kategoriji osnovnih šol so zmagali učenci OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu, v kategoriji srednjih šol pa dijaki Gimnazije Celje Center.
Če bi se tudi drugi radi kaj naučili na to temo, si lahko gradivo pridobite na spodnjem naslovu.
http://ekosola.si/images/stories/datoteke/Prirocnik_URE_v_soli.pdf
Kviz je bil le ena izmed aktivnosti, ki smo jih izvedli v okviru projekta v tem šolskem letu. Skozi šolsko leto se je teh aktivnosti kar nabralo. Vsi skupaj seveda upamo, da so bile koristne, kar pa bomo lahko ugotavljali še v naslednjih letih.
Torej kaj vse smo delali:
1. Uvedli smo energetsko knjigovodstvo. To pomeni, da vse račune, ki jih dobimo za elektriko, vodo in ogrevanje skrbno beleţimo v program, ki je bil narejen ravno za namen vodenja porabe energije. S pomočjo programa "Energetsko knjigovodstvo" smo dosegli, da sedaj vse porabnike energije vodimo ločeno, kar dosedaj ni bila praksa. Šolsko posestvo je namreč razdeljeno na 13 odvzemnih mest. Ugotavljanje porabe in izračunavanje stroškov je zato sedaj veliko bolj natančno.
2. Deţurni dijaki oz. energetski detektivi po koncu odmorov zaprejo vsa okna po hodnikih in WC, zaradi česar je sedaj veliko manj pripomb dijakov, da je na hodnikih mrzlo. Ugašajo tudi luči, ko niso več potrebne. Tudi po večini razredov je sedaj praksa, da zračimo krajši čas in večkrat.
3. Z lx - metrom smo izmerili osvetlitev v vseh prostorih šole. Rezultati so v povprečju tako zjutraj kot opoldan v mejah določenega, razen v štirih učilnicah.
Meritve smo opravili na petih delih vsakega prostora. Če bi rezultate dobljene ob oknu črtali, bi se stanje osvetljenosti krepko zmanjšalo, saj bi bilo potem potrebno kar v 13 učilnicah od 21 priţigati luči tudi opoldan, kar kaţe nato, da so prostori zelo slabo naravno osvetljeni. Ob stenah je krepko premalo osvetljeno.
Slika 8: Saša ob merjenju osvetlitve z lux metrom.
4. V vseh prostorih šole smo naredili popis električnih porabnikov, da smo dobili natančnejšo sliko o tem koliko porabimo energije v posameznih prostorih.
5. Dijake smo vseskozi opozarjali, da naj ugasnejo luči, ko odidejo iz razreda.
Rezultati se ţe kaţejo, vseeno pa je dijake še vedno potrebno opozarjati.
6. V okviru interesnih dejavnosti so dijaki izdelali nalepke za ugašanje luči in zapiranje vode. Kot kaţe so bile dijakom "zelo všeč" saj so hitro izginile.
7. Med dijaki smo opravili anketo o varčevanju. Rezultati so bili kar nekoliko porazni, saj je kar 50% dijakov odgovorilo, da še ne varčujejo z energijo in da tudi še ne načrtujejo. To izjavo so podkrepili tudi s tem, da so odgovorili, da doma oni najmanj varčujejo. Tudi ostali odgovori so bili zelo zanimivi, tako da bomo drugo leto delali ravno na tem, da jih prepričamo, da je varčevanje nujno.
8. Opravili smo anketo Flick the Switch, ankete smo poslali na Nacionalno koordinacijo.
9. Pri strokovnih modulih in fiziki smo veliko govorili o pomenu učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter o načinih učinkovite rabe energije.
Skupaj z dijaki smo ugotovili, da veliko stvari ţe delajo tudi doma.
10. Na šoli smo izvedli šolsko tekmovanje o URE. Ob branju gradiva so dijaki izvedeli veliko novega o tej temi.
11. S tremi dijaki smo se udeleţili drţavnega tekmovanja iz URE v Velenju.
Poročilo iz tekmovanja ste si lahko prebrali ţe na začetku.
Ob koncu šolskega leta bi se rad zahvalil vsem, ki ste se trudili, da bi na šoli in doma porabili čim manj energije. Še posebej pa se za pomoč pri projektu zahvaljujem Ivanu Horvatu, Moniki Rubin, Romani Šuman in Bojanu Pivcu.
Fotografije: Simon Gračner
Vodje projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE in Ivan Horvat ter Monika Rubin, tehnična sodelavca.
3.4 Zdravo ţivljenje
Ker je naše zdravje na prvem mestu, smo se odločili, da tudi v tem šolskem letu nadaljujemo s projektom Zdravo ţivljenje. V tem šolskem letu smo dali poudarek osveščanju dijakov o pomenu zdrave in redne prehrane, pomenu polnovrednega obroka za razvoj mladoletnika, spoznavanju tehnologije ekološko pridelane hrane in prednostim ekološko pridelane hrane za posameznika in druţbo.
Projekt smo uresničevali s pogovori, anketo, ogledom ekološke trţnice in na sejmu ALTERMED.
Projekt je zastavila profesorica Helena Slivnjak Ramuta. Ţe v jesenskem času se je z dijaki udeleţila 10. praznika ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru. Kaj vse so si lahko ogledali in tudi poskusili, si lahko preberete v spodnjem poročilu.
Cilje projekta smo uresničevali tudi med samim poukom. O ekološki pridelavi in hrani smo namenili veliko časa pri predmetu zelenjadarstvo in pri modulih Varstvo rastlin ter Trajnostni razvoj. Pogovor pa ni tekel samo o ekološko pridelani hrani in o njenih prednostih, ampak tudi o tem kakšna je razlika med njo in hrano pridelano na integriran način ali konvecionalen način. Tako za dijake kot za nas je predvsem pomembno, da poznamo razlike med njimi in se na podlagi dejstev odločimo, kaj je boljše in za naš organizem koristnejše.
Na zdravo prehrano smo opozorili tudi na sejmu ALTERMED, kjer smo obiskovalcem ponudili domač kruh in sok ter jabolka, jabolčne krhlje in jabolčni sok pridelane na integriran način.
Slika 9: Na sejmu ALTERMED smo ponujali tudi zdravo hrano in pijačo.
Ob koncu šolskega leta pa bomo izvedli tudi anketo o prehrambenih navadah dijakov, o tem kako pogostokrat posegajo po ekološko pridelani hrani, ali tudi doma pridelujejo ekološko hrano in kako so zadovoljni s ponudbo hrane v menzi.
OBISK 10. PRAZNIKA EKOLOŠKIH KMETIJ NA GLAVNEM TRGU V MARIBORU
Pouk na Biotehniški šoli Maribor ne poteka le v učilnicah in na šolskem posestvu, ampak tudi zunaj šolskih prostorov. Kot sodobna šola imamo tudi sodobne oblike pouka. Izvajamo ga v obliki ogledov in demonstracij. Tako so si dijaki programov:
kmetijsko podjetniški tehnik, hortikulturni tehnik, vrtnarski tehnik in cvetličar na ekološki trţnici na Glavnem trgu v Mariboru - v petek, 18. 9. 2009 - v okviru 10.
praznika ekoloških kmetij ogledali ponudbo pridelovalcev ekoloških pridelkov in izdelkov.
Slika 10: 10. Praznik ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru.
Ekološki pridelovalci so nam posredovali neposredne informacije o pridelavi, ponudbi,
Slika 11: Ponudba ekoloških kmetij.
označevanju in kontroli ekoloških pridelkov in ţivil.
Ti so z nami z veseljem pokramljali, dijaki pa so lahko ekološka ţivila in pridelke tudi poskusili.
Slika 12: Dijaki med ogledom ekološke trţnice.
Bilo se je prijetno druţiti s pridelovalci Zdruţenja za ekološko kmetovanje severovzhodne Slovenije.
Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta
Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka
3.5 ZERO CO2 – Agenti nizkoogljične druţbe v akciji (IUSES) Trajanje projekta: od junija 2009 do junija 2010
Z aktivnostmi pri projektu ZERO CO2 AGENTI smo nadaljevali ţe med počitnicami, saj so bili dijaki agenti v začetku julija na taboru ob Kolpi, v avgustu pa smo se ţe pripravljali na prireditev, ki smo jo izvedli 21.9. 2009 na Trgu svobode. Na prireditvi oziroma "Solarnem showu" smo skupaj s partnerji predstavili načine kako zmanjšati izpuste CO2 v ozračje. Kako je bilo si lahko preberete v spodnjih vrsticah. Mimogrede, komisija je ocenila prireditev kot zelo zanimivo in poučno. Uvrstili so jo med tri najboljše prireditve, ki smo jih pripravile sodelujoče šole.
S to prireditvijo seveda ni bilo konec naših aktivnosti v okviru projekta. V nadaljevanju šolskega leta smo poskušali dvigniti zavest dijakov in zaposlenih na šoli, o pomenu ugašanja luči, zapiranja vode in pravilnega zračenja prostorov.
Dijaki agenti pa so za konec projekta posneli film z naslovom Ugašaj luči in privarčeval boš. S filmom so agenti hoteli vsem sporočiti, da lahko ţe z ugašanjem luči in menjavo starih ţarnic z varčnimi privarčujemo do 30% energije.
Kljub temu, da je projekt uradno pri koncu, verjamem, da bomo z določenimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.
Še več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.bts.si pod znakom EKOŠOLA kot način ţivljenja. Na tej strani boste dobili tudi veliko koristnih informacij s področja uporabe sončne energije, daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso in povezave do podjetij, ki pokrivajo področje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Ob tem bi se zahvalil vsem podjetjem, ki so nam priskočili na pomoč in, ki so bili pripravljeni sodelovati na prireditvi.
Za konec poročila pa še razmišljanje agentke Saše o taboru in prireditvi…
Kako je bilo na taboru in zakaj je pomembno, da smo ZERO CO2 AGENTI nam je zaupala agentka Saša Klajnšek:
Na Kolpi je bilo super, saj smo sklenili nova prijateljstva, se zelo zabavali in se naučili veliko zanimivega ter uporabnega... recimo kako pripraviti solarni show, nastop pred javnostjo, nasploh vse priprave, ki spadajo k temu. Da smo postali
»CO2 AGENTI« je zelo pomembno, saj mi je pomagalo do razumevanja velikega problema, zaradi prevelikega izpusta emisij v zrak. Pred taborom niti pomislila nisem, da je to tako velik problem!
V Solarni show smo vloţili veliko truda in prostega časa. S skupnimi močmi smo sestavili načrte, kako bomo to izpeljali in kot smo si zamislili je tako tudi nastal prav naš solarni show. Mislim da smo s tam showom vsaj majhni peščici ljudi dali misliti da se splača malo potruditi in zmanjšati izpust emisij v zrak.
… ter kratko poročilo o prireditvi.
PROJEKT ZERO CO2 AGENTI
Cel mesec september so se na šoli spraševali, le kdo so ti CO2 agenti in kaj delajo.
Končno pa je le prišel 21. september, ki je razkril odgovore na vsa vprašanja.
Izkazalo se je, da smo CO2 agenti vsi, ki damo vsaj nekaj na okolje oziroma se trudimo zmanjšati izpuste CO2 v zrak.
Prireditev je potekala na Trgu svobode, kjer smo skupaj s partnerji predstavili načine kako zmanjšati izpuste CO2. Prireditev sta odprla ravnatelj Anton Krajnc in podţupan Milan Mikl.
Na prireditvi so se predstavila podjetja in agencije s področja učinkovite rabe energije (EnergaP, LEA Pomurje in Obrtna zbornica Maribor),
Slika 13: EnergaP se je predstavil z učinkovito rabo energije.
obnovljivih virov energije (biomasa in peči na biomaso - Zavod za gozdove Maribor in WVterm, sončna energija - Enersis d.o.o. in SERŠ Maribor, geotermalna
energija - Ocean Orchids),
Slika 14: Podjetje Enersis d.o.o. je predstavilo uporabo sončnih celic.
gradnje ekoloških in pasivnih hiš (Marles hiše Maribor d.o.o.), ločevanja odpadkov (Snaga d.o.o.)
Slika 15: Podjetje Snaga d.o.o. je predstavilo pomen in načine ločenega zbiranja odpadkov.
in okolju prijaznih vozil - hibridno vozilo (Autocommerce d.o.o. - Honda).
Dijaki agenti so postavili sončno elektrarno.
Slika 17: Sončna elektrarna ţe dela.
Poskrbeli pa so tudi za zanimiv spremljevalni program (glasbene in plesne točke, skeč).
Prireditve so se udeleţili številni mimoidoči, pa tudi nekaj otrok in dijakov.
Slika 18: Obiskovalci so z zanimanjem poslušali predstavitev agentke Helene o virih energije.
Vsi skupaj seveda upamo, da bo takšnih prireditev v prihodnje še več, saj je skrajni čas, da vsak izmed nas naredi korak naprej pri varovanju okolja. Ob tej priloţnosti bi se rad zahvalil Slovenskemu e-forumu, ki je "krivec", da smo izvedli to prireditev.
Fotografije: Simon Gračner
Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE in dijaki agenti Helena Purg, Saša Klajnšek, Jasmina Šrajner, Mitja Lešnik in Andrej Jakolič
4 ZBIRALNE AKCIJE
4.1 Ločeno zbiranje odpadkov
Kot veste, na šoli ţe tri šolska leta ločujemo odpadke. Pri tem smo bili do sedaj premalo uspešni, saj se še vedno najdejo učilnice, kjer ločevanje ni uspešno.
Največkrat se dogaja, da v naglici ne pogledamo kam odpadek vrţemo ali pa ne vemo natančno kam ga odvreči, kljub temu, da na vsakem košu piše kaj lahko v njega odvrţemo.
Da ločevanje nemoteno poteka, so v vsaki učilnici postavljeni štirje različno obarvani koši: koš za papir (rdeč), za biološke odpadke (moder), za PET plastenke in pločevinke (rumen) in za ostale odpadke (črn).
Ločeno zbiranje ni uspešno, če se ne potrudimo vsi, in sicer tako dijaki kot učitelji in delavci šole. Pomembno je, da se dijaki medsebojno opozarjajo, prav tako pa jih morajo tudi učitelji in delavci šole redno opozarjati, da odloţijo odpadke v pravi koš.
Odvoz papirja in PET plastenk ter pločevink se opravlja enkrat mesečno, biološke odpadke kompostiramo na šolskem kompostu, ostale odpadke pa odvaţajo vsak petek.
Ţal ugotavljam, da se je stanje letos poslabšalo, za kar so odgovorni tudi učitelji, ki ne kontrolirajo, če so odpadki pravilno odvrţeni. Upam, da se bo stanje v naslednjem šolskem letu izboljšalo, kar mora biti naša obveza. V naslednjem šolskem letu bi moralo biti ločevanje uspešnejše ţe zaradi tega, ker je podjetje SNAGA d.o.o. spremenilo način ločevanja. Po novem ni več zbiranja PET plastenk in pločevink, ampak se zbira embalaţa, kamor pa spada veliko več stvari kot pa je do sedaj.
Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
4.2 Zbiranje odpadnega papirja
V okviru EKOŠOLE naša šola nadaljuje z organiziranim zbiranjem odpadnega papirja.
Tako kot je bil v lanskem šolskem letu, je bil tudi letos celoten izkupiček od prodaje papirja poslan fundaciji PISMO SRCA, ta pa dobljena sredstva namenja štipendiranju mladih.
Akcija je potekala od 1. septembra do 10. junija.
Konec decembra smo opravili prvi odvoz papirja. Zbrali smo 2740 kg papirja in okoli 200 kg kartonske embalaţe. Drugi odvoz smo opravili v juniju in zbrali 2320 kg. V šolskem letu 2009/2010 smo tako zbrali 5060 kg odpadnega papirja. Upam, da bomo v naslednjem šolskem letu še uspešnejši pri zbiranju.
Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
4.3 Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš
V okviru EKOŠOLE je naša šola ţe četrto leto zapored sodelovala pri organiziranemu zbiranju izrabljenih tonerjev in kartuš.
Do 24.5. 2010 sta bila opravljena dva odvoza, odpeljali so šest velikih škatel odpadnih tonerjev in kartuš. V tem času smo skupaj s podjetjem MCA d.o.o.
zbrali 87 kg odpadnih tonerjev in kartuš.
Zbiralna akcija, ki je potekala v tem šolskem letu je imela tudi dobrodelno noto, saj smo se pridruţili zbiralni akciji podjetja Emstar d.o.o., ki za vsak toner in kartušo plača en evro dobrodelni organizaciji RDEČI NOSKI - klovni zdravniki.
Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
Slika 19: Rdeči noski.
PRIČARAJMO BOLNIM OTROKOM NASMEH NA OBRAZ.
4.4 Zbiranje zamaškov za Anţeta, Mira in Mašo
Tako kot vrsto drugih ustanov in posameznikov smo se tudi pri šolski EKOŠOLI odločili, da zbiramo odpadne zamaške. Tako smo letos izvedli zbiralno akcijo za Anţeta, ki je izgubil nogo v prometni nesreči pri Slovenski Bistrici. Pri zbiranju smo bili kar uspešni, saj smo zbrali okoli 40 kg zamaškov, ki smo jih dostavili na Radio City, kjer je bilo eno od zbirnih mest.
Zbiralna akcija zamaškov za Anţeta se je v začetku decembra zaključila, na njegovo ţeljo. Kot je sam dejal se morajo takšne akcije nadaljevati tudi v prihodnje, zato smo se odločili, da nadaljujemo z zbiranjem zamaškov za Mira Ciglarja. Akcija se je v marcu zaključila, saj je bila zelo uspešna, tako da je Sonček zbral dovolj zamaškov za nakup prepotrebne električne postelje, ki bo Miru olajšala bivanje. Vsem, ki ste zbirali zamaške se Sonček in Mitja Kraut lepo zahvaljujeta. Vse zbrane zamaške pa smo poslali Maši Topler za katero smo zbirali zamaške v zadnjem delu šolskega leta. Poslali smo ji okoli 80 kg zamaškov.
Akcija zbiranja še traja.
Slika 20: Zbiranje zamaškov.
Seveda bomo z zbiranjem zamaškov nadaljevali tudi v prihodnje, saj se vsakodnevno javljajo ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč. Zbiranje zamaškov pa je način kjer se lahko pridruţi čisto vsak, saj moramo vedeti, da šteje čisto vsak zamašek, zato je prav škoda, ko vidimo leţati zamaške po tleh ali privite na plastenke. Zato opozarjamo dijake in zaposlene, da shranijo vsak zamašek in ga prinesejo v šolo.
Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
5 DRUGE DEJAVNOSTI
5.1 Šolsko tekmovanje v ekokvizu – NATURA 2000 v domačem okolju
Ţe četrto leto zapored smo na šoli organizirali šolsko tekmovanje iz EKOKVIZA.
Šolsko tekmovanje je letos potekalo 23.3. 2010 oziroma na Svetovni dan vode.
Tema letošnjega EKOKVIZA je bila "Natura 2000 v domačem okolju".
Tekmovanja se je udeleţilo 75 dijakov. Dijaki so se lahko ob pripravi na tekmovanje veliko naučili o tem, kaj vse nam ponuja naša lepa Slovenija.
Mimogrede, smo drţava z največ zaščitenimi območji NATURA 2000 v Evropski uniji. Na šolskem tekmovanju je v kategoriji srednjega strokovnega izobraţevanja (SSI) zmagala Klavdija Prot iz 1.a naravovarstveni tehnik. V kategoriji srednjega poklicnega izobraţevanja pa je zmagala Andreja Laznik iz 2.c cvetličar. Ţal sta v tej kategoriji nastopili samo dve dijakinji. Na drţavno tekmovanje sta se uvrstili obe zmagovalki in drugouvrščeni iz kategorije SSI, to pa je bil Florijan Klavţ iz 1.a kmetijsko-podjetniški tehnik.
Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, ki so bili dovolj pogumni in so se udeleţili šolskega tekmovanja.
Rezultati šolskega tekmovanja v kategoriji SSI:
1. mesto: Klavdija Prot 1. A – 26 točk 2. mesto: Florjan Klavţ 1. A – 24 točk 3. mesto: Matej Rokavec 1. A – 22 točk 4. mesto: Valerija Jurkovič 1. A – 21 točk 4. mesto: Jernej Wurcer 1. A – 21 točk Ostali sodelujoči so dosegli 20 ali manj točk.
Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
5.2 Drţavno tekmovanje v ekokvizu – NATURA 2000 v domačem okolju
Drţavno tekmovanje je potekalo 13. aprila 2010 na Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. Sodelovalo je 28 ekip s po tremi dijaki, skupno torej 84 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v tri kategorije (SSI, SPI in gimnazija).
Slika 21: Tekmovalci BTŠ Maribor na drţavnem tekmovanju v Kamniku.
Naši dijaki so se v močni konkurenci zelo dobro odrezali, saj je Klavdija Prot zasedla 9. mesto, le tri točke za 3. mestom, Florjan Klavţ pa 17. mesto. V kategoriji SPI je Andreja Laznik zasedla 13. mesto. Rezultati vseh treh tekmovalcev so se sešteli in najboljših osem ekip se je uvrstilo v finale, ţal med njimi ni bilo naše ekipe. V finalu so najboljše ekipe predstavile plakate na temo NATURA 2000 v lokalnem okolju. Naši dijaki so pripravili plakat na temo DRAVA, ki nam je najbliţje.
Slika 22: Plakat na temo DRAVA.
Predstavljenih je bilo zelo veliko odlično pripravljenih plakatov. Vse plakate bo moţno videti tudi na naši šoli. Razstavo bomo pripravili od 10. do 16. septembra 2010. Vabljeni na ogled, saj boste na tej razstavi lahko spoznali del lepote, ki jo ponuja NATURA 2000 v Sloveniji.
Med posamičnim delom tekmovanja in ekipnim delom pa so si tekmovalci in spremljevalci ogledali center Kamnika. Kljub deţju so vsi uţivali v lepotah starega dela Kamnika.
Slika 23: Mesto Kamnik s ptičje perspektive.
Po ogledu Kamnika je sledil finalni del. Po predstavitvi plakatov smo dobili zmagavalce letošnjega EKOKVIZA. Zmagala je Gimnazija Murska Sobota pred Gimnazijo Litija in Biotehničnim centrom Naklo.
Za konec bi samo še pohvalil naše dijake, ki so prikazali veliko znanja. Seveda upam, da se bomo naslednje leto spet udeleţili tekmovanja.
Čestitkam se pridruţuje vodstvo šole in vsi zaposleni na njej.
Fotografije: Simon Gračner Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
5.3 Sejem ALTERMED
Ţe tretje leto zapored smo sodelovali na sejmu ALTERMED. Predstavljali smo se pod okriljem nacionalne EKOŠOLE. Tema naše predstavitve je bila povezana s projektom TUDI JAZ LAHKO POMAGAM.
Slika 24: Revščina - osrednja tema naše predstavitve na sejmu ALTERMED.
S Heleno Slivnjak Ramuta sva se odločila, da glede na temo, ki jo bomo predstavili, pri postavitvi uporabiva čim več odpadnih materialov. Nata način bomo tudi manj obremenili okolje. Zato je skupaj z dijaki 1.d in 2.c cvetličar izdelala okraske iz odpadnih zamaškov, napis iz zamaškov in dve drevesi na katere sva obesila izdelane okraske.
Slika 25: Izdelava EKO drevesa iz odpadnih plastenk.
Za obiskovalce pa so izdelali še roţice, za katere so uporabili škatle za jajca in nekaj papirja.
Predstavili pa smo tudi pesmi in eseje, ki so jih napisali dijaki na temo TUDI JAZ LAHKO POMAGAM.
Na sejmu smo se predstavljali dva dni (petek in sobota). Na sejmu smo obiskovalcem v prvi vrsti namenili toplo besedo,
poleg tega pa smo jih obdarili z manjšimi darilci. Ponudili smo jim šolski sok, jabolka, krhlje in domači kruh. Predstavili pa smo jim tudi naše dejavnosti, ki potekajo na šoli.
Slika 27: Obiskovalcem smo ponudili domače in šolske izdelke.
V okviru predstavitve smo sodelovali tudi pri humanitarni akciji, ki jo je nacionalna EKOŠOLA pripravila v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste-Polje. V času sejma so lahko obiskovalci oddali prostovoljni prispevek na informacijskem pultu slovenskih ekošol ali na stojnicah posameznih EKOŠOL. V zahvalo za prispevek so obiskovalci prejeli simbolično darilo. Zbran denar bo ZPMS Ljubljana Moste-Polje namenila za letovanje otrok iz socialno šibkih druţin.
Obiskovalcem smo se zahvalili tudi na ta način, da smo na darilo dodali posvetilo, ki jim je, upam, vsaj malo polepšalo dan.
- Ţivljenje je kot mavrica. Da nastane lepa mavrica pa so potrebni sonce, oblaki in deţ.
- Hvaleţnost je notranja svetloba, s katero lahko osvetlimo svojo dušo. Bolj, ko smo hvaleţni, več svetlobe izkusimo in bolj jo izţarevamo v svet.
- Zahvala poraja ljubezen. Je razumevanje, da vas ima nekdo rad, da nam iz obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo.
Predstavitev šole na sejmu je pripravila Helena Slivnjak Ramuta.
Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Simon Gračner
Vodji projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka EKOŠOLE in Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE.
5.4 Mednarodni dan boja proti aidsu
Kot vsako leto, smo tudi letos obeleţili Dan boja proti AIDS-u. Kljub temu, da na to zahrbtno bolezen nenehoma opozarjamo, se število obolelih zelo počasi zmanjšuje. Še vedno premalo pozornosti posvečamo zaščiti, še posebej med različnimi vrstami spolnih odnosov. Zato smo bili zelo veseli donacije kondomov iz strani Ptujske bolnišnice. Ob tem se še posebej zahvaljujem go. Svenšek, ki je poskrbela za donacijo. Kondome smo razdelili med dijake, kakor tudi rdeče pentlje, ki so jih dijaki izdelali sami.
Slika 28: Pripenjanje rdečih pentlj.
Slika 29: Dijaki s ponosom nosijo pentlje.
Da bi dijaki dobili čim več informacij o bolezni smo pripravili tudi letak na katerem so bili zapisane informacije o razširjenosti bolezni v svetu in pri nas, navedli smo nekaj vzrokov za okuţbo z virusom HIV, kako se obvarovati pred okuţbo in kje se lahko testiramo.
Vsebina letaka:
1. DECEMBER – Svetovni dan boja proti AIDS-u
Štirideset milijonov ljudi po vsem svetu je okuţenih s HIV (od tega 2.3 milijonov otrok, mlajših od 15 let).
Otroci (mlajši od 15 let) in mladostniki (stari 15-24 let) predstavljajo polovico vseh novih okuţb z virusom HIV.
Vsak dan se s HIV okuţi okoli 16 tisoč ljudi; med njimi je najmanj 7 tisoč mladih med 10. in 24. letom starosti, kar pomeni, da se vsako minuto okuţi 5 mladih ljudi.
V Sloveniji je z virusom HIV okuţenih več kot 350 ljudi (od tega se zdravi na infekcijski kliniki 170 ljudi). Samo letos so odkrili na novo okuţenih 45 ljudi, med njimi je večina moških (lani so odkrili 30 okuţenih med njimi 95 % moških). Vse večji je deleţ starejših okuţenih, zaradi vse večje spolne aktivnosti tudi med ljudmi po 50. letu starosti.
Kaj lahko povzroči okuţbo?
Vsi nezaščiteni spolni odnosi.
Uporaba nerazkuţene igle.
Če bi imeli osebi, ki se rokujeta, na dlaneh odprte rane.
Če bi prišlo pri poljubljanju do ugrizov in krvavitev.
Če bi enemu od partnerjev med poljubljanjem krvavele dlesni.
Okuţena kri in krvni produkti.
Okuţena mati prenese okuţbo na svojega otroka pred rojstvom, med njim in kmalu po njem.
Kako se obvarovati pred okuţbo?
Če se odločiš za spolni odnos, ti bo kvaliteten kondom prihranil marsikatero skrb.
Če si cool, imej kondom vedno s seboj!
Nikoli ne moreš oceniti, ali ima tvoj partner spolno prenosljivo bolezen, saj morda nihče od vaju ne kaţe nobenih znakov bolezni.
Ravnaj odgovorno – ohrani svoje in partnerjevo zdravje.
Dobro je vedeti!
Virus HIV ni prenosljiv s pitjem iz istega kozarca kot pije okuţena oseba, s kihanjem, kašljanjem, s straniščnih školjk, s pikom ţuţelk ali ugrizov ţivali.
Testiranje!
Maribor SB Maribor
Naslov: Ljubljanska 5 Info: 02/321 26 57
Urnik: ponedeljek, 10.00-12.00
Način: anonimno (brezplačno), anonimno (samoplačniško, 15€), zaupno (z napotnico) Rezultati: četrtek 12.00-13.00
Testirajo tudi v SB Ptuj, SB Murska Sobota.
“... pomembno je, da se testirajo tisti ljudje, ki mislijo, da so se s svojim vedenjem izpostavili tveganju okuţbe z virusom HIV. ”
Irena Klavs
Slika 30: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak.
Vsi lahko le upamo, da bodo dobljene informacije padle na plodna tla in da bomo lahko drugo leto govorili o manjšem številu na novo okuţenih bolnikov.
Fotografije: Barbara Rajh, 4.a Letak pripravil: Simon Gračner Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
5.5 Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je za nami. To je bila največja prostovoljska akcija v zgodovini Slovenije. Akcija je potekala 17.4. 2010.
Cilj akcije je bil:
narediti digitalni register črnih odlagališč,
očiščenih vsaj 20.000 t odpadkov,
povezati 200.000 ljudi, ki bodo v prihodnje izvajali nove akcije za dobrobit Slovenije,
dviganje ozaveščenosti ljudi,
dolgoročno izboljšanje zakonodaje.
Mislim, da je akcija v popolnosti uspela, saj se je akciji pridruţilo okoli 250.000 prostovoljcev, ki so pobrali okoli 70.000 m3 odpadkov. Seveda bi se lahko akciji pridruţilo še veliko več ljudi. Upamo, da bo takšnih akcij v prihodnje še več, predvsem pa lahko samo upamo, da se bo odmetavanje odpadkov v naravo končalo.
Več o sami akciji si lahko preberete tudi na spletni strani organizatorja - http://www.ocistimo.si/.
Ni pa to prva takšna akcija v zvezi z odpadki, ki smo se ji pridruţili v okviru EKOŠOLE. Sodelovali smo ţe v projektu Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov, kjer smo iskali črna odlagališča.
Kako pa je bilo na naši šoli?
AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU« NA BIOTEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR
V soboto, 17. aprila 2010, je stekla vseslovenska prostovoljska čistilna akcija
»Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je potekala pod okriljem društva Ekologi brez meja v sodelovanju s številnimi partnerji.
Iz tega razloga smo se tudi na naši šoli odločili, da očistimo šolsko posestvo.
Slika 31: Zbirno mesto.
Ob 8:30 je potekal zbor učiteljev v zbornici. Po prihodu dijakov ob 9. uri so razredniki po učilnicah preverjali prisotnost in podajali še zadnja navodila pred delom na terenu.
Sprva nam je slabo voljo povzročalo vreme, ki pa se je po kratkem času bistveno izboljšalo in tako smo lahko, polni energije in zagona, pričeli z delom.
Akcije se je udeleţilo 37 delavcev šole (razredniki in spremljevalci), 22 prostovoljcev in 166 dijakov, skupaj torej kar 225 udeleţencev, ki smo bili pripravljeni očistiti našo okolico in s tem vsaj malo obvarovati naravo.
Šolsko posestvo smo predhodno »razdelili« na več lokacij, iz tega razloga je nastalo 14 delovnih skupin, razdeljenih po razredih. Vsaka skupina je dobila zadostno število plastičnih vrečk in zaščitnih rokavic. Vrečke so bile različnih barv, in sicer glede na dovoljeno oziroma natančno določeno vsebino vrečke. V rumene in modre vrečke je bilo potrebno odlagati prazno embalaţo (plastenke, pločevinke, tetrapake, plastične vrečke…). V črne vrečke so spadali vsi ostali odpadki, ki jih ni bilo moţno zbrati ločeno oziroma so bili preveč umazani. V vrečke zelene barve smo odlagali steklo, v vrečke rdeče barve pa baterije, kartuše, embalaţo škropiv in čistil, zdravila in podobno.
Pregledali in počistili smo vinograde in pobočje nad cesto (nad rastlinjaki), ki teče od prvega platoja stopnic, do vrha (in po vrhu) Kalvarije,
Slika 32: Čiščenje Kalvarije.
ob in po stopnicah na Kalvarijo. Pregledali in očistili smo park pred šolo in park do prodajalne jabolk ter okolico rastlinjakov. Ena izmed skupin je pregledala sadovnjake ob Vinarski ulici. V Svečini je delovna skupina počistila okolico hleva, v Rošpohu prav tako. Skupina, ki je pregledala področje ob ograji in ob cesti, od prodajalne sadja mimo Kmetijskega zavoda po Vinarski ulici, je očistila tudi odpadke ob ograji in na obeh straneh ceste, drevesnico nad Kmetijskim zavodom in vinogradom z mreţo ter oreškov drevored. Dve skupini sta čistili Račji dvor,
Slika 33: Čiščenje Račjega dvora.
ena skupina levo stran s travnikom do glavne ceste do kurje farme, druga skupina desno stran Račjega dvora, njivo in sprehajalno pot. Pregledali smo tudi okolico šolskih delavnic, nasad topaza, pot do Račjega dvora, prav tako Mestni hrib, vinograd nad rastlinjaki, vse do hladilnice.
Slika 34: Čiščenje Mestnega hriba.
Glavni cilj je bil »prečesati« celotno šolsko posestvo in tako očistiti okolico, v kateri se gibljemo, predvsem pa očistiti naravo in jo tako obvarovati ţe tako prevelikega onesnaţenja, zato smo se dela lotili zelo natančno.
Ker pa se zavedamo, da je prav tako pomembno notranje okolje, v katerem preţivimo veliko časa, smo se odločili očistiti še šolske klopi ter izpod le-teh odstraniti predvsem nadleţne ţvečilne gumije.
Ob 11. uri je potekala malica pred šolo (prav tako na terenu – Svečina, Rošpoh, Mestni vrh) ter pregled opravljenega dela ter prerazporeditev skupin za zaključek akcije, kjer je to bilo potrebno.
Slika 35: Zasluţen odmor.
Vrečke z odpadki smo ločeno razporedili po kupih, in sicer vrečke različnih barv posebej, kovino, gume in morebitno pohištvo ter gospodinjske aparate posebej.
Pohvaliti je potrebno tudi našega traktorista Marka in dijaka Vida, ki sta s skupnimi močmi pobirala in odvaţala odpadke na zbirno točko, ki se je vztrajno kopičila s smetmi.
Slika 36: Smeti so pobrane.
Po podatkih smo »pridelali« skupno kar 13 m3 odpadkov. Res smo bili zelo pridni.
Čeprav moram priznati, da me je pa vseeno neprijetno presenetilo eno izmed
»nahajališč«, kajti našli smo veliko rabljenih injekcijskih igel, ki so bile uporabljene v ne najbolj častne namene. Menim, da bodo slike dovolj zgovorne.
Slika 37: Ţal so bile med smetmi tudi injekcijske igle.
Ob zaključku bi se rada zahvalila vsem, ki so se udeleţili akcije in z udeleţbo izrazili druţbeno in okoljsko odgovornost, prepričana pa sem, da ste se obenem imeli lepo, v druţbi prijetnih ljudi.
Ta javna pobuda naj prebuja okoljsko zavest in občutek osebne odgovornosti še naprej, ki naj hkrati preprečuje nadaljnje kopičenje odpadkov na divjih odlagališčih in preprečuje nastajanje novih.
Zapisala: Monika Rubin Fotografije: Monika Rubin, Klementina Perko, Boţidar Damjan in Simon Gračner Koordinator akcije: Simon Gračner Sokoordinatorke: Kristina Šket, Mojca Rep in Monika Rubin
5.6 Likovni natečaj
Nacionalna koordinacija in Pomurski ekološki center sta razpisala likovni natečaj za najlepšo risbo na temo »Prednovoletni čas« in zimski motivi. Na likovni natečaj so se v lepem številu odzvali tudi naši dijaki.
Tematsko so njihova dela obravnavala zimske motive in prednovoletni čas ter boţične in novoletne simbole. Dijaki so v glavnem risali z barvicami nekateri pa tudi s svinčnikom. Na risbah so največkrat upodabljali sneţene moţe, boţičke in svečke. Kar nekaj dijakov se je odločilo predstaviti temo na modernejši način, kar jim je dobro uspelo.
Najboljših deset izdelkov smo poslali na izbor za EKOVOŠČILNICE 2011. Vsem sodelujočim se zahvaljujem za trud, ki so ga vloţili v svoje izdelke. Zahvaljujem se tudi mentorju likovnega natečaja profesorju Boţidarju Damjanu in Heleni Slivnjak Ramuta, ki sta poskrbela, da so se dijaki lotili dela.
Vodja projekta: Boţidar Damjan, prof.
Slika 39: Sneţna idila ob boţičnem času.
5.7 Preobrazba učilnice za hortikulturo
Da lahko učilnica doţivi popolno preobrazbo samo z naravnimi materiali so dokazali dijaki 4.a razreda vrtnarski tehnik. Barbara, Helena, Saša, Nataša, Maja, Andrej in Marko so se odločili, da učilnico nekoliko poţivijo. Tako smo se ţe pred novim letom lotili izdelovanja okraskov iz zamaškov.
Slika 40: Zamaški so lahko zelo uporaben material.
Izdelovanje takšnih okraskov ima več prednosti. Prva je ta, da moraš najprej zbirati zamaške in jih na ta način ne odvrţeš med ostale smeti. Drugi je ta, da lahko iz njih izdelaš praktično kar ţeliš (cvetove, roţe, metulje, smrečice, grozde, srčke idr.).
Slika 41: Izdelovanje roţic in sneţnih kep.
Tretja pa je ta, da lahko takšen okrasek kasneje uporabimo tudi pri zbiranju zamaškov v dobrodelnih akcijah. Torej ne naredimo nobene škode naravi. Z dijaki smo se odločili, da bomo izdelali cvetove, grozde in smrečice. Poleg teh okraskov pa so dijaki izdelali še sneţene kepe iz časopisnega papirja, ki so jih prelepili s stiroporjem.
Na vse okraske so prilepili trakove iz rafije in jih obesili na strop učilnice.
Tako smo na enostaven način polepšali učilnico v predboţičnem času. S tem pa preobrazba učilnice še ni bila zaključena. Z dijaki smo ugotovili, da bi bil ţe čas, da se tudi stene in strop nekoliko polepšajo, zato so se dijaki samoiniciativno odločili, da malo pobarvajo učilnico. Ker je to učilnica kjer poteka pouk iz vrtnarskih predmetov in trajnostnega razvoja smo se odločili, da pobarvajo učilnico v stilu travnika,
Slika 42: V učilnici lahko ustvariš tudi travnik.
ki ga obletavajo čebelice in metulji, na njem in ob njem cvetijo najrazličnejše cvetlice,
Slika 43: Vrtnica.
nad njim pa ţari pomladno sonce, ki ga obdajajo neţni beli oblački.
Slika 44: Pomladno sonce obdano z belimi oblački.
Kar me še posebej veseli je to, da so dijaki pri delu zelo uţivali, hkrati pa so pokazali svoje ročne spretnosti. Lahko rečem, da so prve kritike zelo pozitivne, zato upam, da bodo dijaki še bolj z veseljem stopali v to učilnico. Dijakom 4.a vrtnarski tehnik pa se najlepše zahvaljujem za vloţeni trud in predvsem pripravljenost, da naredijo nekaj več. Zahvaljujem pa se tudi dijakom 1.d in 2.c oddelka cvetličar, ki so izdelali okraske iz zamaškov. Predvsem srček se je lepo vklopil v ambient, predvsem zaradi tega, ker smo bili tik pred valentinovim.
Slika 45: Srček za Valentinovo.
Za konec pa samo še končni izgled učilnice.
Slika 46: Končni izgled učilnice.
Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE
5.8 Potrditev EKOZASTAVE
Konec junija je prišla iz nacionalne koordinacije novica, da smo tudi v šolskem letu 2009/2010 s svojim delom potrdili zeleno zastavo oz. ekozastavo.
Čestitke vsem dijakom, učiteljem, delavcem šole in staršem, ki so skozi celotno šolsko leto kakorkoli pripomogli k temu, da smo obdrţali ekozastavo. Hvala tudi vsem tistim, ki so nas podpirali in vzpodbujali pri našem delu.
