• Rezultati Niso Bili Najdeni

Matematika 1

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Matematika 1"

Copied!
22
0
0

Celotno besedilo

(1)

Matematika 1

Gregor Dolinar

Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani

5. december 2013

(2)

Primer

Odvajajmo funkcijo f(x) =xx.

Gregor Dolinar Matematika 1

(3)

Diferencial funkcije

Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v toˇcki x, ˇce za vsak ε >0 obstaja takδ >0, da je

|f(x+h)−f(x)

h −f(x)|< ε

za vsak h6= 0, za katerega velja |h|< δ.

Oznaˇcimo

η= f(x+h)−f(x)

h −f(x).

Potem velja η→0, ko gre h→0.

(4)

Obe strani enakosti pomnoˇzimo s h in dobimo f(x+h)−f(x) =f(x)h+ηh.

Oznaˇcimo spremembo funkcije f z ∆f =f(x+h)−f(x) in spremembo spremenljivke x z ∆x =h.

Torej je

∆f =f(x)∆x+η∆x.

Gregor Dolinar Matematika 1

(5)

Izraz f(x)∆x imenujemo diferencial funkcijef in ga oznaˇcimo z df =f(x)∆x.

Ce jeˇ f(x) =x, dobimo, da jedf =dx = 1∆x in zato df =f(x)dx

oziroma

f(x) = df dx.

(6)

Ker gre η→0, ko gre h→0, je izrazηh majhen v primerjavi z f(x)h za majhne vrednosti h.

Torej je

f(x+h)−f(x) .

=f(x)h, oziroma

f(x+h) .

=f(x) +f(x)h.

Gregor Dolinar Matematika 1

(7)

Primer

S pomoˇcjo diferenciala pribliˇzno doloˇcite vrednost cos 151. Uporabili bomo formulo f(x+h) .

=f(x) +f(x)h.

Za kot 150 = 56π poznamo vrednosti kotnih funkcij. Zato vzamemo zax = 56π in za h= ∆x= 1= 180π .

Torej je cos

6 + π 180

.

= cos5π 6 +

−sin5π 6

· π 180.

(8)

Sledi cos

6 + π 180

.

=−

√3 2 −1

2· π

180 =−0.87475.

cos

6 + π 180

=−0.87462.

Gregor Dolinar Matematika 1

(9)

Viˇsji odvodi nekaterih elementarnih funkcij

f(x) =ex f(n)(x) =ex

f(x) =xn

f(k)(x) =n(n−1). . .(n−k+ 1)xn−k f(n)(x) =n!

f(m)(x) = 0,m>n

f(x) = sinx f(x) = cosx f′′(x) =−sinx f′′′(x) =−cosx f(4)(x) = sinx

(10)

Lastnosti odvedljivih funkcij

Oglejmo si nekaj osnovnih izrekov o odvedljivih funkcijah, ki jih uporabljamo pri prouˇcevanju lastnosti funkcij.

Gregor Dolinar Matematika 1

(11)

Izrek

Ce je funkcija fˇ : (a,b)→Rodvedljiva v toˇcki x0 ∈(a,b), potem je v toˇcki x0 tudi zvezna.

Dokaz

Funkcija f je odvedljiva v toˇcki x0, ˇce za vsak ε >0obstaja tak δ >0, da je

|f(x0+h)−f(x0)

h −f(x0)|< ε za vsak h6= 0, za katerega velja |h|< δ.

Torej je

|f(x0+h)−f(x0)−hf(x0)|< ε|h|.

(12)

Izrek

Naj bo f : [a,b]→Rodvedljiva funkcija in naj bo f(x0)>0, x0 ∈(a,b). Potem je funkcija f v toˇcki x0 naraˇsˇcajoˇca. ˇCe je f(x0)<0, x0 ∈(a,b), potem je funkcija f v toˇcki x0 padajoˇca.

Gregor Dolinar Matematika 1

(13)

Dokaz

Naj bo f(x0)>0.

Potem je smerni koeficient tangente na graf funkcije f v toˇcki x0 pozitiven, torej tangenta, ki najbolje aproksimira funkcijo v toˇcki x0, naraˇsˇca.

0.8 1.0 1.2 1.4

2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0

(14)

Natanˇcneje. Oznaˇcimo

η = f(x0+h)−f(x0)

h −f(x0).

Ker je f odvedljiva v toˇcki x0, veljaη →0, ko gre h→0.

Torej je

f(x0+h)−f(x0) =h(f(x0) +η).

Za dovolj majhen h je |η|<f(x0), torej je f(x0) +η >0.

Gregor Dolinar Matematika 1

(15)

Ce jeˇ |h|majhno ˇstevilo, je

f(x0+h)−f(x0)>0, za h>0, in

f(x0+h)−f(x0)<0, za h<0.

Dokazali smo, da je v primeru, ko je f(x0)>0, funkcija f v toˇcki x0 naraˇsˇcajoˇca.

Podobno pokaˇzemo, da je v primeru, ko je f(x0)<0, funkcija f v toˇcki x0 padajoˇca.

(16)

Kaj lahko povemo o obnaˇsanju odvedljive funkcije v okolici toˇcke x0, za katero velja, da jef(x0) = 0?

-0.4 -0.2 0.2 0.4

-0.10 -0.05 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25

Gregor Dolinar Matematika 1

(17)

Definicija

Ce za odvedljivo funkcijoˇ f: [a,b]→Rvelja, da je f(x0) = 0 za x0 ∈(a,b), potem pravimo, da je x0 stacionarna toˇcka funkcijef. Tangenta na graf funkcije v stacionarni toˇcki je vzporedna abscisni osi.

(18)

Definicija

Funkcija f: [a,b]→Rima v toˇcki x0 ∈(a,b) lokalni minimum, ˇce obstaja tak δ >0, da jef(x0+h)−f(x0)>0 za vsak|h|< δ.

Funkcija f: [a,b]→Rima v toˇcki x0 ∈(a,b) lokalni maksimum, ˇce obstaja takδ >0, da jef(x0+h)−f(x0)<0 za vsak|h|< δ.

Ce ima funkcijaˇ f v toˇcki x0 lokalni minimum ali lokalni maksimum, potem pravimo, da ima v toˇcki x0 lokalni ekstrem.

Gregor Dolinar Matematika 1

(19)

Izrek (Fermatov izrek)

Ce ima odvedljiva funkcija fˇ : [a,b]→R v toˇcki x0∈(a,b) lokalni ekstrem, potem je f(x0) = 0, torej je v toˇcki x0 stacionarna toˇcka.

Opomba

Obratno ni nujno res, na primer, f(x) =x3+ 1 ima v toˇcki x0= 0 stacionarno toˇcko, vendar funkcija f v tej toˇcki nima lokalnega ekstrema.

(20)

-1.0 -0.5 0.5 1.0 1.5 2.0 1

2 3 4 5

-1.0 -0.5 0.5 1.0 1.5 2.0

0.5 1.0 1.5 2.0 2.5

Gregor Dolinar Matematika 1

(21)

Dokaz

Denimo, da ima funkcija f v toˇcki x0 lokalni minimum. To pomeni, da za majhne vrednosti h velja f(x0+h)−f(x0)>0.

Torej je

hր0lim

f(x0+h)−f(x0)

h ≤0

in

hց0lim

f(x0+h)−f(x0)

h ≥0.

(22)

Ker je f v toˇcki x0 odvedljiva, torej obstaja limita diferenˇcnega kvocienta, morata biti leva in desna limita enaki.

To pa pomeni, da sta leva in desna limita enaki 0, torej f(x0) = 0.

Na enak naˇcin dokaˇzemo izrek, ˇce je v x0 lokalni maksimum.

Gregor Dolinar Matematika 1

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Izpit MATEMATIKA

Izpit Matematika

Matematika

Kolokvij MATEMATIKA

Matematika I (VSP) Kolokvij (10... Matematika I (VSP)

Steklo je material, ki ga v pohištveni industriji uporabljamo zelo pogosto. Ima kar nekaj lastnosti, ki jih oblikovalci in konstruktorji pohištva izkoriščajo za

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in raˇ cunalniˇstvo Matematika

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in raˇ cunalniˇstvo Matematika