Slovenščina na visokošolskih ustanovah v špansko in portugalsko govorečem svetu

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO

URŠA INDIHAR

Slovenščina na visokošolskih ustanovah v špansko in portugalsko govorečem svetu

Diplomsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje: Slovenistika

Ljubljana, 2021

(2)

2

Hvala vsem, ki ste me spremljali in me spodbujali na moji poti ter verjeli vame – družini, sošolkam, prijateljicam.

Hvala mentorici za vse usmeritve in napotke pri oblikovanju diplomske naloge.

Hvala tudi vodji programa Slovenščina na tujih univerzah, dr. Mojci Nidorfer, in lektoricam na lektoratih, ki so mi s svojimi odgovori pomagale pri nastanku diplomske naloge.

(3)

3 IZVLEČEK

Slovenščina na visokošolskih ustanovah v špansko in portugalsko govorečem svetu

Diplomska naloga predstavi prisotnost in stanje poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni v državah, kjer sta uradna jezika španščina oz. portugalščina. Na začetku je predstavljen program Slovenščina na tujih univerzah, ki deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nato pa je opisana zgodovina vsakega lektorata od odprtja naprej, njihovo delovanje, tip slušateljev ter nekatere dejavnosti, ki so organizirane v sklopu lektoratov.

Ključne besede: slovenski jezik, lektorat, učenje, slovenščina kot tuji jezik, Argentina, Španija, Portugalska

ABSTRACT

Slovene language at the universities in the Spanish and Portuguese speaking world

The undergraduate thesis presents the presence and the state of learning Slovene at the universities in countries where the official languages are Spanish or Portuguese. At the beginning, there is a chapter with the presentation of the programme Slovene on foreign universities within the Centre for Slovene as second and foreign language, followed by descriptions of each language course, their statuses, types of students and some of the activities at courses.

Key words: Slovene language, language course, learning, Slovene as foreign language, Argentina, Spain, Portugal

(4)

4

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 5

2 SLOVENŠČINA NA UNIVERZAH PO SVETU V OKVIRU CENTRA ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK ... 6

3 LEKTORATI V ARGENTINI ... 8

3. 1 UNIVERZA V BUENOS AIRESU ... 8

3. 2 UNIVERZA V LA PLATI ... 10

3. 3 UNIVERZA V CORDOBI ... 12

4 LEKTORATI V ŠPANIJI ... 14

4. 1 UNIVERZA V GRANADI ... 14

4. 2 UNIVERZA V MADRIDU ... 16

4. 3 UNIVERZA V BARCELONI ... 17

5 LEKTORAT NA PORTUGALSKEM, UNIVERZA V LIZBONI ... 18

6 ZAKLJUČEK ... 20

7 VIRI IN LITERATURA ... 22

Kazalo grafov

Graf 1: Število študentov na lektoratu v Buenos Airesu ... 10

Graf 2: Število študentov na lektoratu v La Plati ... 11

Graf 3: Število študentov na lektoratih v Cordobi ... 13

Graf 4: Število študentov na lektoratu v Granadi ... 15

Graf 5: Število študentov na lektoratu v Lizboni ... 19

(5)

5

1 UVOD

Slovenščina je jezik, ki ga govori nekoliko več kot 2 milijona Slovencev, vseeno pa to niso edini govorci tega jezika. Zanimanje za slovenščino je tudi po svetu dokaj veliko, temu podatku v prid govorijo podatki Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. V okviru programa Slovenščina na tujih univerzah se slovenščine na več kot 60 lektoratih vsako leto uči več kot 2000 študentov po celem svetu; zaradi različnih razlogov je največ študentov Evropejcev, zanimanje za slovenščino pa je prisotno tudi drugod po svetu. Delovanje in umeščenost lektoratov v univerzitetni okvir pa povsod po svetu nista enaka, kar je razvidno že pri pregledu stanja v špansko in portugalsko govorečih državah.

V tem diplomskem delu sem obravnavala prisotnost in stanje poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni v špansko in portugalsko govorečem svetu. Predstavila sem, kje, od kdaj in na kakšen način se je v tem delu sveta mogoče učiti slovenščine. Vključila sem tudi posamezne vidike lektoric in drugih zaslužnih za odprtje lektoratov. Z diplomsko nalogo sem želela raziskati in predstaviti prisotnost slovenščine v državah, kjer se govori špansko in portugalsko.

Lektorati v Argentini so pričakovani, saj tam živi veliko potomcev slovenskih priseljencev iz različnih valov priseljevanja v to državo, razlogi za nastanek lektoratov slovenščine na Portugalskem in v Španiji pa niso očitni na prvi pogled – med državami ni zelo veliko povezave, tudi Slovencev tam ne živi veliko. Kakšna je bila motivacija za nastanek teh lektoratov in pa načini poučevanja slovenščine v tem delu sveta so bili razlogi za nastanek diplomske naloge.

Pri raziskovanju sem pregledovala različne članke, zbornike in letna poročila, ki vsebujejo podatke, povezane s temo diplomske naloge. Poleg tega sem s pomočjo intervjujev z učitelji, ki poučujejo na lektoratih, in vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah, dr. Mojco Nidorfer, izvedela še več o izbrani temi.

Na tem mestu želim pojasniti še nekaj pojmov, ki so uporabljeni v diplomski nalogi. Lektorat pomeni enoto na univerzi v tujini, kjer se poučuje slovenski jezik. Lektor je učitelj slovenščine, ki poučuje na lektoratu. Študent je udeleženec lektorata v katerikoli obliki (večerni in popoldanski tečaji, izbirni predmet na fakulteti ipd.) katerekoli starosti (v Argentini so na primer udeleženci lahko stari tudi 80 let).

(6)

6

2 SLOVENŠČINA NA UNIVERZAH PO SVETU V OKVIRU CENTRA ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK

Slovenščina je na univerzah po svetu prisotna v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik oz. njegovega programa Slovenščina na tujih univerzah. Začetki programa segajo v 60.

leta 20. stoletja, ko se je začelo bolj organizirano posvečati skrbi za slovenščino na tujih univerzah. Takrat je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani začel delovati odbor, ki se je posvečal dejavnostim, povezanimi s slovenščino na tujih univerzah. Izbiral je tudi lektorje, pošiljal literaturo na lektorate in odločal o gostovanjih na lektoratih. Leta 1964 je bil uveden princip recipročnosti, kar je pomenilo, da so lektorji za slovenščino odhajali v tiste države in na tiste univerze, od koder so prihajali lektorji za tuje jezike na Filozofsko fakultete Univerze v Ljubljani. V letu 1972/73 je nalogo, ki jo je opravljal odbor, prevzela Komisija za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. Leta 1991 se je Komisija organizacijsko prenesla v novoustanovljeni Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (ki je prav tako del Oddelka za slovenistiko), leto kasneje pa je Komisija dobila novo ime, ki ga ima še danes, to je Slovenščina na tujih univerzah (Nidorfer Šiškovič, 2019: 10–11).

Osrednja skrb programa Slovenščina na tujih univerzah je podpiranje slovenistike na tujih univerzah na vseh ravneh, poleg tega pa tudi promocija slovenščine in slovenskega po svetu.

Center tako podpira lektorate in študij slovenščine s povezovanjem učiteljev preko različnih dejavnosti in izobraževanj, skrbi za izpopolnjevanje učnega gradiva in sodeluje z univerzami.

Program je financiran preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zunanje zadeve, različnih razpisov ter sponzorjev in donatorjev (Spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik).

Lektorji, ki poučujejo na lektoratih v tujini, so v večini primerov izbrani preko programa Slovenščina na tujih univerzah. Pred odhodom na delovno mesto morajo zaključiti študij slovenistike, opraviti določena izobraževanja in poznati državo, v katero se odpravljajo, imeti pa morajo tudi izkušnje s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika. Njihovo delo je odvisno od statusa lektorata, na katerem poučujejo. Kjer je mogoč dodiplomski in podiplomski študij, so predmeti razdeljeni na jezikovne in literarne, kjer pa ima slovenistika status lektorata, je glavni poudarek učenja na jezikovnem delu, lektorji pa lahko pouk popestrijo s slovensko literaturo in kulturo (Spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik).

V študijskem letu 2019/20 so lektorati slovenščine delovali na 61 univerzah po svetu, od tega jih je večina na univerzah po Evropi, nekaj pa tudi drugod po svetu, to je na Japonskem,

(7)

7

Kitajskem, v ZDA in Argentini. Na 27 evropskih univerzah je mogoč dodiplomski in tudi podiplomski študij slovenščine (Spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik).

V letu 2016/2017 so bili na sejah Sveta programa Slovenščina na tujih univerzah sprejeti

»kriteriji za odpiranje oz. delovanje slovenistik v prihodnje, ki se bodo upoštevali skupaj s finančnimi možnostmi države« (Letno poročilo 2017: 5). Kriteriji so naslednji:

1. Izkazanih več vrst interesov RS (izobraževalno-znanstveni interes, kulturni interes, gospodarski interes, podpora slovenski skupnosti)

2. Najuglednejša možna univerza v državi oz. regiji

3. Dobro razvita slavistika in/ali oddelek modernih jezikov 4. Visoko število vpisanih študentov

5. Sofinanciranje tuje univerze

V študijskem letu 2020/21 je v špansko in portugalsko govorečih državah delovalo 6 lektoratov, in sicer štirje v Argentini, po eden pa v Španiji in na Portugalskem (spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik), širjenje mreže lektoratov na univerzah v teh državah pa zaenkrat ni predvideno (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

(8)

8

3 LEKTORATI V ARGENTINI

V študijskem letu 2020/21 so v Argentini delovali štirje lektorati slovenščine, in sicer po eden v Buenos Airesu in La Plati, dva pa v Cordobi (Spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik).

Lektorati v Argentini so pričakovani, saj je tu prisotna močna in številčna skupnost slovenskih priseljencev oz. njihovih potomcev, ki se želijo (bolje) naučiti slovenskega jezika. Udeleženci lektorata pa niso le potomci Slovencev, ampak tudi drugi radovedni študenti in obiskovalci, ki se želijo naučiti slovensko.

Lektorati so predstavljeni kronološko, kakor so bili po vrsti ustanovljeni.

3. 1 UNIVERZA V BUENOS AIRESU

Lektorat slovenščine na Univerzi v Buenos Airesu je bil odprt v letu 2002 (Letno poročilo 2002), lektorica pa je z delom začela 1. 3. 2003 (Letno poročilo 2003). Od odprtja lektorata do leta 2014 je tam poučevala Mojca Jesenovec, leta 2013 jo je en semester nadomeščala mag.

Meta Klinar, od leta 2014 pa tam poučuje Tjaša Lorbek (Lorbek, 2019: 15).

Pobuda za odprtje lektorata na Univerzi v Buenos Airesu je prišla kmalu po letu 2000 s strani takratnega veleposlanika Republike Slovenije v Buenos Airesu, Bojana Grobovška, ki je želel podpreti številčno slovensko skupnost in je navezal stike z univerzo (pisna korespondenca z dr.

Mojco Nidorfer), ideja o odprtju lektorata v Argentini pa je bila ob odprtju stara okoli 10 let (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec). Lektorat je s slovenske strani podprla tudi državna sekretarka na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje, Lučka Lorber, z argentinske strani pa dekan filozofske fakultete univerze v Buenos Airesu, Felix Schuster (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec).

Lektorat slovenščine v Buenos Airesu se izvaja kot obštudijska dejavnost, ni pa namenjen samo študentom univerze, ampak tudi vsem ostalim, ki se jezika želijo naučiti (Lorbek, 2019: 15).

Lektorat poteka v popoldanskih oz. večernih urah (Forstnerič Hajnšek, 2018a), tam pa lektorica uči študente slovenski jezik, književnost in kulturo (Lorbek, 2019: 15). Pouk poteka v šestih skupinah na šestih nivojih znanja (prav tam). V letih med 2003 in 2017 je na fakulteti potekal tudi seminar južnoslovanskih književnosti, ki ga je vodila lektorica, od leta 2018 pa na seminarju predava dr. Julia Sarachu, ki je bila nekoč udeleženka lektorata slovenščine, leta 2017 pa je pod mentorstvom Barbare Pregelj z Univerze v Novi Gorici in somentorstvom Susane

(9)

9

Cella z Univerze v Buenos Airesu doktorirala s področja slovenske poezije (Lorbek, 2019: 16).

Izvajanje seminarja s področja književnosti je bil pogoj oz. želja, ki jo je buenosaireška Filozofska fakulteta izrazila v pogovorih o odprtju lektorata slovenskega jezika. V tistem času se je namreč ravno ustanavljala katedra za slovanske književnosti, profesorjev, ki bi bili specializirani prav za to področje, fakulteta ni imela (študij slovanskih književnosti in jezikov je namreč ne samo v Argentini, temveč v Južni Ameriki na sploh precej eksotično področje) in pomoč lektorja iz slovanske države jim je prišla seveda prav (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec).

Študenti so danes večinoma potomci slovenskih izseljencev (Lorbek, 2019: 16), ki želijo spoznati jezik in državo, iz katere izhajajo, nekateri se želijo spomniti jezika otroštva, spet drugi pa se lektorata udeležijo zaradi radovednosti ali želje po potovanju v Slovenijo (Forstnerič Hajnšek, 2018a).

V času, ko je na lektoratu poučevala Mojca Jesenovec, je bila večina slušateljev prav tako potomcev slovenskih izseljencev, ostali pa so bili Argentinci, ki so se lektorata udeleževali iz različnih razlogov (Mojca Jesenovec tu navaja primer sodobnih migrantov in zvez na daljavo).

Glas o lektoratu pa se je razširil tudi med študenti Filozofske fakultete, tako da so na lektorat prihajali tudi študenti, ki so obiskovali seminar južnoslovanskih književnosti, pa tudi nekateri drugi posamezniki. Zainteresirani so pot do lektorata našli tudi preko drugih udeležencev, v slovenskih medijih in drugih medijskih objavah, preko veleposlaništva, fakultete, na kulturnih dogodkih, sejmih itd. Precej razpona je bilo tudi kar se tiče starosti, udeleženci so bili stari od 18 do 80 let, vsem pa je bila skupna želja po učenju slovenščine. Čeprav je bilo za odprtje lektorata zanimanje na argentinski strani veliko, pa se je morala lektorica najprej za organizacijo in nato tudi za promocijo tečajev na začetku kar potruditi. S pomočjo različnih medijev in veleposlaništva Republike Slovenije je zbrala več kot 80 prijav za tečaj, lektorat pa je nato zaživel (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec).

Po podatkih Letnih poročil Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se število študentov zadnja leta giblje okoli 100. Najmanj, 63, jih je bilo v začetnih letih, največ, 127, pa jih je bilo v letu 2017/18.

(10)

10

Graf 1: Število študentov na lektoratu v Buenos Airesu

Lektorat sodeluje z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Argentini, s slovenskimi društvi, Univerzo v Ljubljani in drugimi institucijami (Lorbek, 2019: 16–17), na lektoratu so gostovali tudi slovenski književniki in predavatelji, prirejali so tudi filmske in druge kulturne večere, ukvarjali pa so se tudi s prevajanjem (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec).

3. 2 UNIVERZA V LA PLATI

Lektorat na Univerzi v La Plati deluje od študijskega leta 2007/08, na njem pa poučuje ista lektorica kot na Univerzi v Buenos Airesu. To je bila torej od odprtja lektorata do leta 2014 Mojca Jesenovec (vmes jo je en semester v letu 2013 nadomeščala mag. Meta Klinar), od leta 2014 pa tam poučuje Tjaša Lorbek (Lorbek, 2019: 15).

Interes za učenje slovenščine v La Plati se je pojavil v tamkajšnji slovenski skupnosti (predvsem potomci slovenskih priseljencev, ki slovenščine doma niso več aktivno uporabljali, da bi jo prenašali naprej), lektorica je pobudo za ustanovitev lektorata prenesla na Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik ter obvestila tudi Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu (pisna korespondenca z Mojco Jesenovec). Z univerzo v La Plati je bil kot del vzpostavitve lektorata podpisan tudi meduniverzitetni sporazum. Pobudo je finančno podprlo ministrstvo, pristojno za izobraževanje, s financiranjem polno zaposlene lektorice (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

2002/03; 63

2003/04; 63

2004/05; 63

2005/06; 63

2006/07; 63 2007/08; 83

2008/09; 85 2009/10; 113

2010/11; 95

2011/12; 93 2012/13; 120

2013/14; 86

2014/15; 86 2015/16; 94

2016/17; 97 2017/18; 127

2018/19; 126

2019/20; 99

0 20 40 60 80 100 120 140

Število študentov

Študijsko leto

(11)

11

Lektorat slovenščine v La Plati prav tako kot v Buenos Airesu deluje kot popoldanski oz.

večerni tečaj jezika. Zaradi manjšega števila študentov in logističnih težav tečaj poteka samo na eni ravni znanja naenkrat, ko se cikel zaključi, pa se ponovno odpre vpis za začetno skupino učenja jezika (Lorbek, 2019: 16).

Udeleženci laplatskega lektorata slovenskega jezika so za razliko od buenosaireškega večinoma študenti fakultet Univerze v La Plati, redki so študenti, ki bi imeli slovenske korenine. Študenti večinoma študirajo tuje jezike, z učenjem slovenščine pa vidijo priložnost za spoznavanje slovanskega jezikovnega sistema (Forstnerič Hajnšek, 2018a).

Po podatkih Letnih poročil Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se število študentov zadnja leta povečuje. Od odprtja lektorata se je število študentov gibalo okoli 10, v študijskem letu 2016/17 se je vpisalo najmanj študentov, le štirje, nato pa je število začelo naraščati. V zadnjih dveh letih se slovenščine v La Plati uči največ, 38 študentov.

Graf 2: Število študentov na lektoratu v La Plati

V Letnih poročilih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik beremo o različnih dejavnostih, ki se izvajajo na lektoratu. Zdajšnja in nekdanji lektorici so organizirale več gostovanj slovenskih avtorjev in drugih predavateljev, udeleženci lektorata so se lahko preizkusili v prevajanju literarnih del, spoznavali slovenske filme in glasbo ipd.

2007/08; 23 2008/09; 21

2009/10; 11

2010/11; 11

2011/12; 11 2012/13; 8

2013/14; 17

2014/15; 17

2015/16; 5 2016/17; 4 2017/18; 20

2018/19; 38

2019/20; 38

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Število študentov

Študijsko leto

(12)

12

3. 3 UNIVERZA V CORDOBI

Lektorat slovenščine na Katoliški univerzi v Cordobi deluje od študijskega leta 2017/18, na Državni univerzi v Cordobi pa od študijskega leta 2018/19 naprej. Na obeh lektoratih že od začetka poučuje Maja Kračun (Letni poročili 2018 in 2019).

Pobuda za vzpostavitev lektorata na Katoliški univerzi v Cordobi in vzpostavitev seminarja na Državni univerzi v Cordobi je nastala v letu 2017 v sodelovanju veleposlanice Republike Slovenije v Buenos Airesu, Jadranke Šturm Kocjan, in Maje Kračun, profesorice slovenščine, ki se je pred nekaj leti preselila v Cordobo. Maja Kračun je že sodelovala s slovensko skupnostjo, ki je tudi v Cordobi precej močna. Pobudo so podprli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ministrstvo za izobraževanje, pa je prispevalo sredstva za honorar lektorici (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer). K odprtju lektorata so pripomogli tudi prorektorica Katoliške univerze, prof. dr. Olga C. Bonetti, mag. Milton E. Escobar, prav tako s Katoliške univerze, prof. dr. Cecilia Pacella z Državne univerze in lektorica v Buenos Airesu in La Plati, Tjaša Lorbek (Kračun, 2019: 18). Katoliška univerza v Cordobi je bila izjemno naklonjena možnosti sodelovanja z Univerzo v Ljubljani. Najprej so se sestali z veleposlanico, nato še s takratno dekanjo ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Branko Kalenić Ramšak, in vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Mojco Nidorfer. Obe predstavnici ljubljanske univerze sta obiskali tudi Državno univerzo v Cordobi, kjer pa so zanimanje za slovenistiko pokazali predvsem na fakulteti za filozofijo in humanistiko, in sicer na oddelku za klasično in moderno književnost. Obveljalo je, da se tečaje jezika ponudi na Katoliški univerzi, na državni univerzi pa se izvaja seminar južnoslovanskih književnosti (pisna korespondenca z Majo Kračun).

Študenti se slovenščine učijo v okviru izbirnega predmeta na univerzi, nanj pa se lahko vpišejo dodiplomski in podiplomski študenti več smeri, pa tudi zunanji slušatelji, ki bi se radi naučili jezika. Na Državni univerzi je od študijskega leta 2019/20 naprej za študente študijskih programov Klasična književnost in Moderna književnost odprt tudi vpis na obvezni izbirni seminar, na katerem se učijo o slovenski in južnoslovanskih književnostih (Kračun, 2019: 18).

Tudi v Cordobi je zanimanje za učenje slovenščine kar veliko, predvsem v slovenski izseljenski skupnosti. Potomci slovenskih izseljencev predstavljajo tudi največji delež udeležencev lektorata, stari so vse od 18 pa do 80 let, večina njih pa jezika svojih prednikov ne pozna in se ga uči brez predznanja. (Ogrin, 2020). Starostni razpon tečajnikov je tako velik zato, ker univerza odpre tečaje tudi za zunanje slušatelje, ne samo za študente. Med udeležence lektorata

(13)

13

slovenščine, ki z jezikom prej niso bili povezani, sodijo na primer študenti mednarodnih odnosov, ki izberejo slovenščino kot enega od izbirnih predmetov, študenti, ki poslušajo seminar književnosti na drugi univerzi in želijo usvojiti osnove jezika za lažje razumevanje literarnih in strokovnih besedil, pa tudi radovedneži, ki jih pritegne nekoliko eksotičen jezik, saj v Cordobi ni na voljo prav veliko slovanskega (pisna korespondenca z Majo Kračun).

Po podatkih Letnih poročil Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se je v prvih dveh letih od odprtja lektorata slovenščine učilo 36 študentov, v zadnjem letu pa se je število zmanjšalo na 12.

Graf 3: Število študentov na lektoratih v Cordobi

Lektorat pri svojih dejavnostih sodeluje z veleposlaništvom Republike Slovenije v Buenos Airesu, slovensko skupnostjo v Cordobi in drugimi tamkajšnjimi ustanovami (Kračun, 2019:

18–19). Izvedli so tudi tradicionalni slovenski zajtrk, lektorica pa je nekatere študente navdušila nad slovensko kulinariko. Študenti so veseli, da lahko uporabljajo slovenščino in pripravljajo jedi po slovenskih receptih, poslušajo slovensko glasbo, gledajo slovenske filme, pa tudi pišejo svojim sorodnikom v Slovenijo (Ogrin, 2020). Lektorat v Cordobi sodeluje tudi z buenosaireškim lektoratom in tamkajšnjo lektorico, Tjašo Lorbek. Prav v zadnjem obdobju pandemije koronavirusa lektorici pripravljata projekte skupaj in nanje povabita vse argentinske študente, saj je to sedaj lažje zaradi dela na daljavo (pisna korespondenca z Majo Kračun).

2017/18; 36 2018/19; 36

2019/20; 12

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Število študentov

Študijsko leto

(14)

14

4 LEKTORATI V ŠPANIJI

V študijskem letu 2020/21 je v Španiji deloval en lektorat slovenščine, in sicer na Univerzi v Granadi (Spletna stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik), čeprav so v preteklosti tekli pogovori o odprtjih lektoratov tudi v Madridu in Barceloni (Letna poročila). V nadaljevanju je zato najprej predstavljen delujoč lektorat v Granadi, nato pa še nedelujoča lektorata v Madridu in Barceloni.

4. 1 UNIVERZA V GRANADI

Lektorat slovenščine na Univerzi v Granadi se je odprl v študijskem letu 2008/09, natančneje v drugem semestru (Fras, 2019: 136), o pogovorih o odprtju lektorata pa lahko beremo že v Letnem poročilu Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik za leto 2007. Od vsega začetka tam poučuje lektorica Ana Fras (Fras, 2019: 136). Od odprtja lektorata do študijskega leta 2013/14 je lektorat deloval samo na Filozofski fakulteti Univerze v Granadi, od začetka študijskega leta 2013/14 pa je slovenščina kot izbirni predmet vključena tudi na Fakulteti za prevajanje Univerze v Granadi (Letno poročilo 2013).

Pri odprtju lektorata je bila vseskozi dejavna lektorica Ana Fras, ki je bila tam na študijski izmenjavi. Začela je z izvedbo tečaja slovenščine in ker je bilo zanimanje dovolj veliko ter je bila pri delu uspešna, je Univerza v Granadi razpisala lektorat. Pobudo so podprli tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, saj je šlo za ugledno državno univerzo, filozofsko fakulteto in tudi oddelek za slavistiko. Po nekajletnih prizadevanjih Filozofske fakultete je Ministrstvo za šolstvo zagotovilo sredstva za zaposlitev lektorice v letu 2008. Že pred odprtjem lektorata slovenščine je bilo z granadsko univerzo vzpostavljeno večletno sodelovanje s strani oddelka za romanistiko Filozofske fakultete, zato se je za vzpostavitev lektorata zavzela tudi prof. dr. Branka Kalenić Ramšak (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

Lektorica Ana Fras je zelo aktivno sodelovala pri odprtju lektorata, za njegov uspeh pa se je morala in se še vedno močno trudi. Zelo je morala biti aktivna na področju promocije lektorata in načinov, kako pridobiti zanimanje študentov, organizacije celotnega lektorata in tudi pri reševanju težav, ki so se pojavljale na tej poti. Uspelo ji je, kar pa ne pomeni, da bi bilo v naslednjih letih kaj lažje. Sama pravi, da se mora biti vsako leto posebej aktivna zato, da pridobi zadostno število zainteresiranih študentov (Forstnerič Hajnšek, 2018b).

(15)

15

Študenti se lahko slovenščine kot neobvezni izbirni predmet učijo štiri semestre oz. dve študijski leti, saj se ga lahko učijo na štirih nivojih, Slovenščina I, II, III in IV. Poleg tega je mogoče izbrati tudi predmet Slovenska kultura, za katerega študenti dobijo 3 kreditne točke. Za predmete Slovenščina I – IV študenti od študijskega leta 2018/19 dobijo 6 kreditnih točk na semester, prej so dobivali po 3 kreditne točke (Fras, 2019: 136).

Lektorat slovenščine obiskujejo študenti jezikovnih smeri, lahko pa ga vpišejo tudi vsi drugi študenti, ki se želijo naučiti jezika iz različnih razlogov, na primer izmenjava oz. praksa v Sloveniji ali pa poglabljanje že usvojenega znanja. Slušatelji lektorata sicer večinoma študirajo moderne jezike ali prevajalstvo, pa tudi druge smeri, na primer antropologijo, umetnostno zgodovino, medicino itd. Večina študentov je domačinov, torej Špancev, lektorat pa obiskujejo tudi študenti iz tujine, ki študirajo v Granadi. (Forstnerič Hajnšek, 2018b).

Po podatkih Letnih poročil Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se število študentov vsako leto giblje okoli številke 20, najmanj, 14, jih je bilo v študijskem letu 2014/15, največ, 50, pa v študijskem letu 2011/12.

Graf 4: Število študentov na lektoratu v Granadi

Študenti vsako leto sodelujejo pri dejavnostih in kulturnih prireditvah, ki jih organizira lektorica. Odkar se je lektorat odprl, so se tako udeležili več glasbenih dogodkov s slovenskimi izvajalci, filmskih večerov, prevajalskih delavnic ter srečanj s slovenskimi literati in profesorji

2008/09; 21

2009/10; 20

2010/11; 22 2011/12; 50

2012/13; 35

2013/14; 26

2014/15; 14

2015/16; 18

2016/17; 16

2017/18; 18

2018/19; 16

2019/20; 30

0 10 20 30 40 50 60

Število študentov

Študijsko leto

(16)

16

z Oddelka za slovenistiko in Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Letna poročila). Prav tako se lektorat povezuje in sodeluje z drugimi univerzami, na primer z Univerzo v La Laguni s Tenerifov, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, in dejavnosti pripravljajo skupaj (Fras, 2019: 136–137).

Kot že omenjeno v uvodu v to poglavje, lektorata v Madridu in Barceloni nista zaživela. Na ravni slovenske države in programa Slovenščina na tujih univerzah so sodelavci spremljali razmere in se odločili da lektorat slovenščine v Španiji ostane na Univerzi v Granadi, ki ima močno slavistiko ter prevajalsko fakulteto (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

V drugem poglavju diplomske naloge je omenjen princip recipročnosti, ki v praksi na področju lektorjev ni bil predmet dogovarjanja in sodelovanja, ampak je vsaka država poskrbela za svoje učitelje in tudi financiranje. Tako ima Španija svojo posebno organizacijo, ki ureja lektorska mesta na univerzah po svetu. Španija je v času gospodarske krize odpoklicala gostujočega lektorja v Ljubljani oz. prenehala s financiranjem lektorja (Republika Slovenija pa v celoti financira lektorja iz Slovenije v Španiji) (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

4. 2 UNIVERZA V MADRIDU

V Letnem poročilu Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik za leto 2002 najdemo podatek, da je bilo predlagano odprtje lektorata v Madridu. Lektorat v polnosti ni nikoli zaživel, saj ni bilo prisotnega lektorja, ki bi ga lahko izvajal. Po odprtju lektorata v Granadi so se predstavniki Republike Slovenije in programa Slovenščina na tujih univerzah odločili, da lektorat slovenščine v Španiji ostane na Univerzi v Granadi, sredstev za odprtje še enega lektorata pa ni bilo (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

V Madridu je v študijskem letu 2015/16 prvič potekal celoletni tečaj slovenskega jezika na vstopni ravni (A1), ki sta ga organizirala Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu in Centro Superior de Idiomas Modernos pod okriljem Univerze Complutense v Madridu (Spletna stran Veleposlaništva Republike Slovenije v Madridu). Že v naslednjem študijskem letu se je tečaj zaradi manjšega števila udeležencev začel izvajati izven univerzitetnega okvira. Tečaj je namenjen tujcem, ki se želijo učiti slovenskega jezika, v veliki večini pa so udeleženci partnerji in partnerke slovenskih državljanov, ki živijo v Španiji. Tečaj so razpisali prav na njihovo pobudo (pisna korespondenca s Sabino Ljubi Salazar, Veleposlaništvo RS v Madridu). V času od prvega tečaja do danes se je zamenjalo že nekaj učiteljev (pisna korespondenca z Ano Fras),

(17)

17

v prihodnje pa naj bi Republika Slovenija zaradi velikega zanimanja sofinancirala učitelja za izvedbo tečaja (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

4. 3 UNIVERZA V BARCELONI

V Letnem poročilu Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik za leto 2004 beremo, da je bil v tistem študijskem letu izveden tečaj slovenščine v Barceloni, dogovarjali so se tudi za stalno vključitev tečaja v študijski program.

V naslednjem letu so pogovori obrodili sadove in s študijskim letom 2005/06 je v Barceloni začel delovati lektorat slovenskega jezika. Vodil ga je slavist na doktorskem študiju Jordi Magrynja. Slovenščine so se 4 ure na teden učili 4 študenti, nato pa je lektorat zamrl, saj je lektor odšel na doktorski študij v Slovenijo. (Letno poročilo Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik za leto 2006). Z odhodom lektorja je delovanje lektorata ugasnilo, saj ni bilo drugega učitelja, ki bi poučeval na lektoratu. (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

(18)

18

5 LEKTORAT NA PORTUGALSKEM, UNIVERZA V LIZBONI

Lektorat slovenščine na Univerzi v Lizboni se je odprl v študijskem letu 2005/06, deluje v okviru Oddelka za jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Lizboni. Že od vsega začetka tam poučuje lektorica Mateja Rozman, ki je poleg Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ministrstva za izobraževanje, vodstva lizbonske in ljubljanske Filozofske fakultete ter Veleposlaništva Republike Slovenije v Lizboni sodelovala pri odprtju lektorata (Rozman, 2019:

116).

Pri odprtju lektorata je bila vseskozi dejavna lektorica Mateja Rozman, ki je bila takrat tam na študijski izmenjavi. Začela je z izvedbo tečaja slovenščine in ker je bilo zanimanje dovolj veliko ter je bila pri delu uspešna, je Univerza v Lizboni razpisala lektorat. Pobudo so podprli tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti, saj je lizbonska univerza zelo ugledna. Po nekajletnih prizadevanjih Filozofske fakultete je ministrstvo za izobraževanje zagotovilo sredstva za zaposlitev lektorice v letu 2008. Že pred odprtjem lektorata slovenščine je bilo z lizbonsko univerzo vzpostavljeno večletno sodelovanje s strani oddelka za romanistiko Filozofske fakultete, zato je bila pri odprtju lektorata zelo aktivna tudi prof. dr. Branka Kalenić Ramšak (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

Slovenistika v Lizboni ima status lektorata, hkrati pa so nekatere vsebine obvezne pri predmetih slovanskih smeri. O slovenskem jeziku in kulturi se tako učijo študenti jezikoslovja in slavistike, o slovenski literaturi in delu slovenskega jezikoslovja pa študenti slavistike.

Predmete, ki vsebujejo slovenistične vsebine, pa lahko izberejo študentje katerekoli smeri na Univerzi v Lizboni (Rozman, 2019: 116).

Študente, ki obiskujejo lektorat slovenščine, večinoma nasploh zanimajo jeziki (pisna korespondenca z mag. Matejo Rozman). Pred odprtjem lektorata je lektorica izvedla anketo, v kateri je 50 od 80 vprašanih študentov odgovorilo, da bi se želeli učiti slovenščine. Kot razlog so navedli radovednost in željo po spoznavanju novega (Rozman, 2019: 116).

Po podatkih Letnih poročil Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik se število študentov vsako leto giblje okoli številke 35, najmanj, 17, jih je bilo v študijskem letu 2019/20, največ, 43, pa v študijskih letih 2009/10 in 2018/19.

(19)

19

Graf 5: Število študentov na lektoratu v Lizboni

Študenti vsako leto sodelujejo pri dejavnostih in kulturnih prireditvah, ki jih organizira lektorica. Odkar se je lektorat odprl, so se tako udeležili več glasbenih dogodkov s slovenskimi izvajalci, filmskih večerov, prevajalskih delavnic ter srečanj s slovenskimi literati in profesorji z Oddelka za slovenistiko in Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Letna poročila).

Država, ki ima številčnejše prebivalstvo kot Portugalska in je njen uradni jezik portugalščina, je Brazilija. Tam živi sicer velika, a zelo razpršena slovenska skupnost. Pogovori o morebitnem odprtju lektorata v tej državi so sicer potekali, vendar zaradi omejenih finančnih sredstev pobuda ni bila realizirana (pisna korespondenca z dr. Mojco Nidorfer).

2006/07; 20 2007/08; 30 2008/09; 42

2009/10; 43

2010/11; 34

2011/12; 35 2012/13; 42

2013/14; 41

2014/15; 35

2015/16; 32 2016/17; 37

2017/18; 37 2018/19; 43

2019/20; 17

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Število študentov

Študijsko leto

(20)

20

6 ZAKLJUČEK

Pregled prisotnosti slovenskega jezika na lektoratih v špansko in portugalsko govorečem svetu pokaže, da je zanimanje za slovenščino, glede na število njenih maternih govorcev, v tem delu sveta veliko. Skupno se je slovenščine v študijskem letu 2019/20 na šestih lektoratih v treh državah učilo skoraj 200 študentov, pri čemer so večino predstavljali udeleženci buenosaireškega lektorata.

Za odprtje lektoratov se je v prvi vrsti moral pokazati interes s strani države gostiteljice, na zanimanje pa so se odzvali na ministrstvih, veleposlaništvih in Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik. S tem se je začelo delo lektoric, ki nikakor ni bilo in ni enostavno, saj morajo biti zelo zavzete in samoiniciativne, da lahko dosežejo zastavljene cilje.

Statusi lektoratov so v teh državah različni. Najbolj podobna slovenskemu sistemu sta evropska lektorata, na katerih so slovenščina in seminarji v povezavi s slovenščino izbirnega tipa in jih lahko izbere kdorkoli, ki je vpisan na univerzo, kar pomeni, da so tečajniki študenti, ki večinoma študirajo jezike, kot izbirni predmet pa si izberejo nov, nepoznan jezik. Eden izmed razlogov, zakaj si izberejo slovenščino, je tudi pripadnost jezika slovanski jezikovni družini.

Argentinski lektorati so nekoliko drugačni, saj se tudi šolski sistem razlikuje od slovenskega.

Tam se slovenščine učijo na lektoratih, ki izvajajo popoldanske oz. večerne tečaje, ki so brezplačni za vse udeležence. Tak tip lektorata je specifika argentinskih univerz. Tečajniki zato niso le študenti, ampak se slovenščine lahko uči kdorkoli, ki želi spoznati slovenski jezik, kulturo in literaturo. To so potomci slovenskih priseljencev, ki prevladujejo na lektoratu v Buenos Airesu, v Cordobi že ne predstavljajo večine, v La Plati pa so v manjšini, saj je večina udeležencev študentov tamkajšnje univerze.

Eden glavnih razlogov, zaradi katerega se posamezniki odločajo za učenje slovenščine, je možnost spoznavanja slovanskega jezikovnega sistema. Potem so tu še radovednost, želja po potovanju, v Južni Ameriki pa predvsem nostalgija in želja po učenju jezika prednikov.

Dogajanje na lektoratih je pestro, lektorice v sodelovanju z različnimi skupinami in ustanovami pripravljajo razne dogodke. Sem spadajo na primer filmski, glasbeni in literarni večeri, srečanja z literarnimi gosti, predavanja gostujočih slovenskih profesorjev, prevajalske delavnice ipd.

Ob končanem raziskovanju o prisotnosti slovenščine na univerzah v špansko in portugalsko govorečem svetu sem pridobila vpogled v pobude in razloge za odprtje lektoratov v Argentini, pa tudi razloge za prisotnost slovenščine na univerzah v Španiji in na Portugalskem. Evropska

(21)

21

lektorata sta namreč na prvi pogled nekoliko manj pričakovana kot argentinski, ob širši analizi pa lahko ugotovimo, da sta smiselno umeščena v evropski prostor, saj slovenščina predstavlja enega od slovanskih jezikov. V Južni Ameriki bi bil lektorat slovenščine pričakovan tudi v Braziliji, saj je tudi tam, podobno kot v Argentini, prisotna slovenska skupnost, ki pa ni tako dobro organizirana kot argentinska, če pa dodamo še pomanjkanje finančnih sredstev, je logičen zaključek, da lektorata tam (zaenkrat) še ni.

(22)

22

7 VIRI IN LITERATURA

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik: <https://centerslo.si/>. (Dostop 15. 7. 2021).

Forstnerič Hajnšek, Melita, 2018a: Bistričanka v Argentini: Slovence pripelje nostalgija po jeziku otroštva. <https://www.vecer.com/kultura/nostalgija-po-jeziku-otrostva-6612138>.

(Dostop 15. 7. 2021).

Forstnerič Hajnšek, Melita, 2018b: Do lektorata v lastni režij.

<https://2020.vecer.com/kultura/do-lektorata-v-lastni-rezij-6620728>. (Dostop 15. 7. 2021).

Fras, Ana, 2019: Slovenistika na Univerzi v Granadi. Nidorfer Šiškovič, Mojca, Krajnc, Simona, Lutar, Mateja (ur.): Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu: svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 136–137.

Kračun, Maja, 2019: Slovenistiki na Katoliški univerzi v Cordobi in Državni univerzi v Cordobi. Nidorfer Šiškovič, Mojca, Krajnc, Simona, Lutar, Mateja (ur.): Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu: svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100- letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 18–19.

Lokar, Metka (ur.), 2004: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Letno poročilo 2003.

Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Lorbek, Tjaša, 2019: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni univerzi v La Plati.

Nidorfer Šiškovič, Mojca, Krajnc, Simona, Lutar, Mateja (ur.): Slovenščina in slovenistike na

(23)

23

univerzah po svetu: svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 15–17.

Lutar, Mateja (ur.), 2009: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Letno poročilo 2008.

Lutar, Mateja (ur.), 2016: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik: Letno poročilo 2015.

(24)

24

Nidorfer Šiškovič, Mojca, 2019: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah.

Nidorfer Šiškovič, Mojca, Krajnc, Simona, Lutar, Mateja (ur.): Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu: svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 9–14.

Ogrin, Manca, 2020: Tako živi Slovenka, ki si je družino ustvarila v Argentini.

<https://onaplus.delo.si/tako-zivi-slovenka-ki-si-je-druzino-ustvarila-v-argentini> (Dostop 15.

7. 2021).

Rozman, Mateja, 2019: Slovenistika na Univerzi v Lizboni. Nidorfer Šiškovič, Mojca, Krajnc, Simona, Lutar, Mateja (ur.): Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu: svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 116–118.

Veleposlaništvo RS v Madridu: <http://www.madrid.embassy.si/>. (Dostop 15. 7. 2021).

Zemljarič Miklavčič, Jana (ur.), 2003: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik: Letno poročilo 2002. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

(25)

25 IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Urša Indihar z vpisno številko 18180333, vpisana na študijski program Slovenistika in Španski jezik in književnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Slovenščina na visokošolskih ustanovah v špansko in portugalsko govorečem svetu v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo.

Ljubljana, september 2021

Podpis avtorice: _________________________________