UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
OSHA VARNOST RO-RO LADIJ V PRISTANIŠČU
ROBERT ŠTOK
Portorož, januar 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
OSHA VARNOST RO-RO LADIJ V PRISTANIŠČU
Robert Štok
Portorož, januar 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
OSHA VARNOST RO-RO LADIJ V PRISTANIŠČU
Mentor: pred. dr. Andrej Androjna Študent: Robert Štok
Jezikovni pregled: mag. Majda Rižnar, prof.
Vpisna številka: 09160210
Študijski program: dodiplomski visokošolski študijski program prve stopnje Smer študija: Navtika
Portorož, januar 2022
i
ZAHVALA
Iskreno zahvalo izrekam pred. dr. Andreju Androjni, ki mi je s svojo strokovno pomočjo, nasveti in potrpežljivostjo pomagal pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvalo izrekam tudi lektorici, ki mi je s svojim bogatim znanjem pomagala pri končni podobi in jezikovni ustreznosti diplomske naloge.
Iskreno se zahvaljujem tudi svoji družini za vso pomoč, podporo in spodbudo skozi mojo študijsko pot, ki sem si jo zadal. Hvala tudi moji življenjski partnerici Anji, ki me je skozi študijsko obdobje spremljala, motivirala in podpirala. Ne glede na situacijo mi je vedno stala ob strani ter verjela v moje sanje in ideje.
ii
PREDGOVOR
Za diplomsko nalogo sem se odločil predvsem zaradi svojega študentskega dela v Luki Koper, kjer sem opravljal delo kot voznik avtomobilov na luškem avtomobilskem terminalu. Tam sem se prvič seznanil z nekaterimi varnostnimi ukrepi, ki jih ima Luka Koper uveljavljene, da zaščiti delavce, ki se premikajo na območju pristanišča. Z delnim praktičnim znanjem sem želel poglobljeno raziskati izvor varnostnih predpisov in zakaj je pomembno, da jih upoštevamo.
Roll on/Roll off ladje (v nadaljevanju Ro-Ro ladje) imajo unikatno obliko in veljajo za največje ladje. Zaradi njihove velikosti lahko prevažajo mnogo tovora preko čezoceanske oziroma pomorske poti. Ro-Ro ladje uporabljajo poseben sistem za pretok tovora na ladje in z njih. Zaradi količine tovora je pri nakladanju in razkladanju prisotnih večje število ljudi. Posledično lahko to privede do več napak, nesreč, poškodb itd.
Da se bi temu izognili oz. da bi zmanjšali odstotek nesreč in poškodb, je agencija Occupational Safety and Health Administration (v nadaljevanju OSHA) podala smernice za varno delo v pristaniščih in na Ro-Ro ladjah. Smernice daje pomorski industriji, pa tudi drugim gospodarskim panogam. S predpisi usmerja delodajalce in delavce, kako korektno ravnati v določenih situacijah.
S pričajočo diplomsko nalogo sem se tako dotaknil in raziskal predpise s strani agencije OSHA, ki so bistveni za varno delovno okolje v pristaniščih.
iii
iv
KAZALO
ZAHVALA ... i
PREDGOVOR ... ii
KAZALO ... iv
POVZETEK ... vii
SUMMARY ... viii
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ... 2
1.2 METODE DELA ... 2
1.3 ZGRADBA NALOGE ... 3
2 RO-RO LADJE ... 4
2.1 VRSTE RO-RO LADIJ ... 5
2.2 ZNAČILNOSTI RO-RO LADIJ ... 8
3 UPRAVA ZA VARNOST IN ZDRAVJE - OSHA ... 10
3.1 OSHA STANDARDI IN POSTOPEK POSTAVLJANJA STANDARDOV . ... 11
3.2 PRAVICE IN ODGOVORNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV ... 11
3.2.1 Zakon LHWCA ... 14
3.2.2 Prijava kršitve in inšpekcijski pregledi ... 14
3.3 PREDPISI OSHA ZA POMORSKE POKLICE ... 16
v 4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POŠKODBE NA RO-RO LADJAH IN V
PRISTANIŠČIH ... 18
4.1 USPOSABLJANJE ... 19
4.2 GIBANJE IN KONTROLA PEŠCEV TER RO-RO PROMET ... 21
4.2.1 Dejavniki, ki vplivajo na prometne poškodbe v pristanišču ... 24
4.2.2 Načini, kako preprečiti prometne poškodbe ... 25
4.3 UTRUJENOST ... 27
4.4 DELOVANJE, VZDRŽEVANJE IN UPORABA VOZIL TER OPREME 27 4.5 KOMUNIKACIJA ... 28
4.6 VARNOST NA RAMPAH ... 28
4.6.1 Težave s tovornimi ladjami ... 29
4.7 OSVETLITEV ... 30
4.8 PREZRAČEVANJE ... 30
4.8.1 Sistem prezračevanja ... 31
4.9 VOZILA ... 32
4.10 DELOVNA POVRŠINA ... 33
5 OSEBNA ZAŠČITA ... 34
6 ZAKLJUČEK ... 38
7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ... 40
8 SEZNAM SLIK ... 43
PRILOGA ... 44
vi
vii
POVZETEK
OSHA je nacionalna javna zdravstvena agencija, ki se ukvarja oziroma zagotavlja varne in zdrave delovne pogoje za delavce. Podaja smernice za varno delo na delovnem mestu v pristaniščih in na ladjah, kot tudi v drugih gospodarskih panogah. Pri delu v pristanišču in na ladji je zelo pomembna varnost, saj lahko hitro pride do raznih poškodb na delovnem mestu. OSHA redno preverja, ali se delodajalci držijo standardov za varnost. Po zahtevah OSHA mora delodajalec svoje zaposlene pravilno usposobiti, tako praktično kot teoretično. Naloge delodajalca so, da poskrbi za pravilno delovno zaščito, usposabljanje, ter da je oprema, s katero delavec dela, odobrena, in da ni poškodovana. Delodajalec mora zagotoviti, da so njegovi zaposleni seznanjeni z vsemi predpisi. Pomembno je, da vsi delavci dobro sodelujejo v ekipi, kot tudi dobro komunicirajo, saj le-to zagotovi varno delovno okolje. Da ne pride do poškodb med operacijami s tovorom, je potrebna konstantna in jasna komunikacija. Med delovnim procesom z upravljanjem tovora morajo vsi udeleženci biti pozorni in poskrbeti za varnost na ladji in na pristanišču.
Ključne besede: OSHA, varnost, predpisi
viii
SUMMARY
OSHA is a national public health agency that deals with or ensures safe and healthy working conditions for workers. It provides guidelines for safe work in the workplace in ports and on ships, as well as in other industries. Safety is very important when working in the port and on a ship, as various injuries in the workplace can quickly occur. OSHA regularly checks that employers follow to safety standards. According to OSHA requirements, an employer must properly train its employees, both practically and theoretically. The tasks of the employer are to ensure proper occupational safety, training and that the equipment with which the worker works is approved and that it is not damaged. The employer must ensure that his employees are familiar with all regulations.
It is important that all employees work well in the team as well as communicate well, as this is the only way to ensure a safe work environment. Constant and clear communication is required to avoid injuries during cargo operations. During the cargo handling work process, all participants must be vigilant and ensure safety on board the ship and at the port.
Key words: OSHA, safety, regulations
1
1 UVOD
Plovila so že v preteklosti bila pomembna pri transportu tovora čez morje. S pospešenim razvojem vlakov in gradnjo tirnic v 19. stoletju se je prvič pojavila tako imenovana Ro-Ro ladja, ki danes velja kot ena izmed najuspešnejših načinov za prevoz velikega tovora čez morje oziroma oceane. Prvi primer oziroma linija Ro-Ro ladje je bila Firth of Forth Ferry leta 1851, zgrajena je bila na Škotskem (RO-RO Ship history, b. d.).
Ro-Ro ladje so plovila, ki se pretežno uporabljajo za prevoz tovora na kolesih. Znane so po svoji specifični gradnji in se od drugih plovil precej razlikujejo. Zanje je značilno horizontalno natovarjanje in raztovarjanje oziroma tako imenovan Ro-Ro sistem. Kopenska sredstva prevoza (npr. avtomobili, traktorji, tovornjaki itd.) se na ladjo zapeljejo preko specialnega mostu ali nakladne rampe, ter se razporedijo po palubah. Na Ro-Ro ladjah se nahajajo balastni tanki, ki se hitro polnijo in praznijo z balastno vodo (Gerič, 2010).
Zaradi vedno večje rasti globalne trgovine in gospodarstva postaja pomorski sistem dober način za transport raznega blaga, materialov, surovin itd. Na morju, oceanih in pristaniščih lahko danes opazimo povečano število plovil. Pomorski promet je bistveno pripomogel k razcvetu gospodarstva, hkrati so se pričele ustvarjati dolge čakalne vrste v pristaniščih oziroma terminalih. Kljub veliki prednosti naraščanja gospodarske industrije in lažje distribucije materialov, izdelkov in proizvodov se je zaradi povečanega prometa zvišala nevarnost tveganj pomorskih nesreč, ki ne povzročijo samo gospodarskega izpada, temveč v mnogih primerih tudi onesnaževanje.
McDonald (2018) tako dobro povzema tri bistvene dejavnike tveganja pomorske varnosti:
- naravni dejavnik, - tehnološki dejavnik, - človeški dejavnik.
V ospredju je človeški dejavnik, ki vpliva na varnost plovbe, kot tudi na varnost v pristaniščih.
Človeški dejavniki, ki vplivajo na zmogljivost človeka, ter zaradi katerih pride do nesreč, so:
okolje, zunanji vplivi, življenjski in delovni pogoji.
Pričujoča diplomska naloga se bo tako osredotočala na varnost v pristaniščih, kjer je močno prisoten človeški faktor. Brez ustreznih navodil in usposobljenih zaposlenih je tveganje, da pride do nezgode v pristanišču, visoko. OSHA je ena izmed agencij oziroma del ministrstva za
2 zdravje, ki podaja ustrezna navodila glede varnosti zaposlenih ne samo v pomorstvu, temveč tudi v ostalih gospodarskih panogah.
1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE
Glavni namen diplomske naloge je raziskava o standardih, navodilih in varnosti Ro-Ro ladij v pristaniščih, ki jih podaja agencija OSHA. Predstavljene bodo ključne smernice, ki jih je uvedla organizacija za omogočanje varnega postopka dela na Ro-Ro ladjah in v pristaniščih. Pri obravnavi zastavljene teme bo uporabljena strokovna in znanstvena literatura, kakor tudi ažurirani in preverjeni spletni viri. S pomočjo literature bomo hkrati izpostavili, kaj je Ro-Ro ladja ter njene značilnosti. Hkrati želimo poudariti bistvene dejavnike, ki vplivajo na visoko tveganje nastanka poškodb in nesreč.
Diplomska naloga bo v teoretičnem delu sledila ciljem, ki bodo pomagali pri ugotavljanju, katerim varnostnim predpisom sledijo delavci na Ro-Ro ladjah, ko so le-te v pristanišču. V teoretičnem delu bomo zasledovali naslednje cilje:
- predstaviti definicijo Ro-Ro ladij, vrste Ro-Ro ladij in njihove značilnosti,
- predstaviti upravo za varnost in zdravje ter standarde, ki jih predpisuje za varno delo, - predstaviti, kateri so glavni dejavniki, zaradi katerih pride do poškodb na Ro-Ro ladjah, - analizirati posamezne varnostne predpise, ki so pomembni pri usposabljanju delavcev
in medsebojnem komuniciranju,
- predstaviti zaščitno opremo oziroma opremo delavcev, ki jo predpisujejo delodajalci za varno delo na Ro-Ro ladjah,
- odgovornost delodajalcev do njihovih delavcev,
- kako preprečiti oziroma zmanjšati poškodbe na delovnem mestu.
1.2 METODE DELA
V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, kjer smo v fenomenološkem delu predstavili teoretični oziroma vsebinski del. S pomočjo strokovne literature smo ugotovili, kaj so Ro-Ro ladje, različne vrste ladij in značilnosti Ro-Ro ladij. V nadaljevanju smo izpostavili, katere so potencialne nevarnosti, s kakršnimi se lahko delavci srečujejo v pristaniščih in na Ro- Ro ladjah med opravljanjem svojega dela, ter najpogostejše poškodbe. Osrednji del naloge so napotki in standardi, ki jih predpisuje uprava za varnost in zdravje. Opisani standardi zagotavljajo varnost in zdravje delavcev, ki opravljajo svoje delo v pristaniščih in na Ro-Ro ladjah.
3
1.3 ZGRADBA NALOGE
Predstavljena naloga je razdeljena na poglavja in podpoglavja. Na začetku naloge je predstavljena Ro-Ro ladja in različne vrste Ro-Ro ladij. Zaradi posebne konstrukcije teh vrst ladij smo želeli poudariti problematiko le-teh. V naslednjem sklopu smo se dotaknili same agencije OSHA, ki, kot je bilo že omenjeno, daje napotke za varno delo ne samo v pristaniščih in na ladjah, ampak tudi v drugih gospodarskih panogah. V tem poglavju in podpoglavjih smo izpostavili nekatere standarde, pravice in odgovornosti, ki naj bi jih upoštevali delodajalci in zaposleni. Zakon, ki smo ga tukaj predstavili, je zakon, ki ščiti delavca v primeru poškodbe, bolezni ali smrti zaradi opravljanja dela, ter način, kako delavec v primeru nepravilnosti prijavi kršitev. Pod četrti sklop smo vključili dejavnike oziroma razloge, zaradi katerih prihaja do poškodb na Ro-Ro ladjah, ter načine, kako preprečiti in zmanjšati možnost nastanka poškodbe na delovnem mestu. Ključno je, da so delavci dobro in ustrezno usposobljeni za preprečitev poškodb ali širjenja bolezni. Posebej smo poudarili osebno zaščito, ki pomaga delavcu, da je ustrezno zaščiten v primeru poškodb. V zaključku naloge so navedene ključne ugotovitve.
4
2 RO-RO LADJE
Ro-Ro ladje spadajo pod najuspešnejša sredstva za prevoz tovora. Možnost njihovega delovanja skupaj z drugimi prometnimi sistemi ter gospodarskimi panogami jih je naredilo zelo priljubljene. International Maritime Organization (v nadaljevanju IMO) je novembra leta 1995 Ro-Ro ladjo znotraj konvencije Safety of Life at Sea (v nadaljevanju SOLAS) 1974 opredelila kot potniško ladjo z možnostjo shranjevanja Ro-Ro tovora (IMO, 1997).
Kantharia (2019) opredeljuje Ro-Ro ladje kot plovila, ki jih uporabljajo za prevoz tovora z lastnimi kolesi in lastnim pogonom. Bistvena razlika Ro-Ro ladij od drugih tovornih plovil je, da pri delu ne uporabljajo žerjava za nalaganje tovora. Pri ravnanju s tovorom se uporabljajo rampe in dvigala. Rampe so po navadi obrnjene proti krmi (zadnjemu delu) ladje. Nekatere ladje imajo tovor tudi usmerjen na strani premca in straneh. Plovilo je lahko vojaške kakor tudi civilne vrste. OSHA (2010) prav tako definira Ro-Ro ladjo kot ladjo, ki uporablja ladijsko ali obalno rampo. Zasnovana je tako, da sprejme mehaniziran tovor ali tovor na lasten pogon.
Zahteva uporabo specializirane opreme za spravljanje in spuščanje vozil ali tovora.
Roll on, roll off se nanaša na način, s katerim se vozila in stroji nalagajo na velike ladje za prevoz po morju v tujino. Ta način prevoza je včasih cenejša metoda za premikanje vozil na mednarodni ravni. Plovilo je zelo podobno trajektu, v katerem se nahaja na tisoče vozil. Ta vozila pripeljejo in odpeljejo pristaniški delavci. Vozila, ki jih po navadi prevažajo Ro-Ro ladje, so: avtomobili, tovornjaki, gradbena vozila, traktorji, priklopniki, mobilne hiše, avtodomi, buldožerji itd. (PNG Logistics, 2020). Zraven že omenjenega tovora lahko Ro-Ro ladje prevažajo tudi druge vrste tovor in potnike. Glede na tovor jih lahko razdelimo na različne tipe.
Kot je bilo že omenjeno, so rampe osnovna karakteristika Ro-Ro ladij, ki jih povezujejo s kopnim, ter omogoča vozilom dostop na plovilo.
Razen da so rampe locirane na premcu ali na krmi, so še druge značilnosti Ro-Ro ladij (Šubelj, 2008):
- velika skladišča, ki spominjajo na parkirno hišo, - dvigala v notranjosti ladje,
- notranje rampe in vozne poti,
- dva glavna motorja in dva vijaka ter premčni potisnik, - vgrajen sistem stabiliziranja,
- velika izguba prostora (do 50 %) zaradi različnih vrst vkrcanih vozil,
5 - močna ventilacija.
Začetki Ro-Ro ladij segajo v 19. stoletje, kjer so to vrsto plovil uporabljali za prevoz vlakov čez reke. Ladje so bile opremljene s tirnicami. V času druge svetovne vojne je nato nastala ideja o Ro-Ro ladjah, ki bi prevažale vozila. Tako so jih v začetku leta 1950 pričeli uporabljati v komercialne namene. S konstantnim razvojem tehnologije je njihova priljubljenost narasla.
Ladjarjem je Ro-Ro ladja ponujala določene prednosti pred tradicionalno tovorno ladjo. Ne samo, da je načrtovana pot potekala hitreje, tudi nakladanje in razkladanje se je izvršilo hitreje.
Do leta 1994 je bilo v delovanju 4600 Ro-Ro ladij. Predvsem so bile zaželene znotraj Evrope.
Najpomembnejše relacije so potekale med Evropo in Severno Ameriko ter Karibi (IMO, 1997).
2.1 VRSTE RO-RO LADIJ
Kot je bilo že navedeno, poznamo različne vrste Ro-Ro ladij, ki prevažajo tovor in ljudi. Sem prištevamo naslednje tipe (Sharda, 2019):
- Ro-Ro passenger ship (v nadaljevanju Ro-Pax) oziroma trajekt,
- Pure car carrier (v nadaljevanju PCC) ali Pure car and truck carrier (v nadaljevanju PCTC) oziroma ladja za prevoz avtomobilov in/ali tovornih vozil,
- Container vehicle carrier (v nadaljevanju Con-Ro) oziroma ladja za prevoz vozil in kontejnerjev,
- Complete Ro-Ro ladja,
- General Cargo + Ro-Ro ship (v nadaljevanju Gen-Ro) oziroma ladja za prevoz generalnega tovora in vozil.
Ro-Pax ladje zraven avtomobilov prevažajo tudi potnike. Ro-Pax se uporablja predvsem kot tehnični izraz, s katerim poimenujemo trajekte, ki prevažajo vozila in potnike po rečnih pristaniščih, oziroma opravljajo krajše razdalje (npr. s celine na otoke). Prostor za tovor je večji kot prostor za potnike, ki je omejen. Vhod imajo na premcu in krmi za hitrejši in učinkovitejši naklad in razklad (Sharda, 2019). Na njej so po navadi restavracije, bari in potovalne kabine.
6
Vir:(Avtokampi.si,2019)
Slika 1. Primer Ro-Pax ladje oziroma trajekta.
PCC je Ro-Ro ladja, ki prevaža samo avtomobile oziroma PCTC, ki zraven še prevaža tovornjake. Ta vrsta plovil spada pod večje oblike Ro-Ro ladij in je tudi precej trdna.
Uporabljajo se pri dostavi novejših vozil. Palube na PCC so pretežno fiksne, kjer se lahko samo dve do tri spreminjajo po višini. Imajo tri stopnje in sicer normalno, srednjo in visoko. Višina tovora lahko sega do 5,2 m. Pred nakladanjem tovora se morajo palube varno pritrditi s podporniki ali kljukami. Ladje, ki prevažajo avtomobile, imajo različne oblike palub, ki so lahko odprte na obeh straneh ali samo na eni strani. Potrebno je, da imajo ustrezno naravno ventilacijo po celotni palubi (Todorov, 2016). PCC se uporabljajo za prevoz tovora na dolge relacije ter prevažajo običajno 8500 avtomobilov, medtem ko PCTC prevaža običajno 6500 vozil in 500 tovornjakov ter se uporablja za daljše relacije (Sharda, 2019).
7
Vir: (Shutterstock, 2021)
Slika 2. Primer PCC Ro-Ro ladje.
Plovila, ki združujejo lastnosti tradicionalne kontejnerske ladje in Ro-Ro ladje, se imenujejo Con-Ro. Notranjost je razporejena tako, da sta oba tovora enakomerno razporejena in uravnotežena. Največja obremenitev teh vrst plovil je nosilnost od 20 000 do več kot 50 000 ton (Sharda, 2019). Prevažajo kontejnerje in tovor na kolesih. V spodnjih palubah se nakladajo vozila, na zgornji palubi pa se natovorijo zabojniki.
Vir: (Ignazio Messina & C., 2021)
Slika 3. Primer Con-Ro ladje.
Complete Ro-Ro ladja je avtomobilski nosilec, ki je zgrajen z nakloni tako na notranji kot tudi na zunanji strani. Ta vrsta plovil nima lopute in se uporablja predvsem na odprtem morju. Lahko tovorijo tovor od 2 000 do okrog 40 000 ton nosilnosti (Sharda, 2019).
8 Običajno plovilo za prevoz tovora, ki je enako opremljeno kot Ro-Ro plovila, se imenuje Gen- Ro. Je nekoliko manjši v primerjavi s PCC in PCTC (Sharda, 2019). Na njej prevažajo generalni tovor (kemikalije, hrano, pohištvo, stroje, vojaško opremo itd.) in vozila. Po navadi lahko prevaža med 20 000 in 30 000 ton tovora. Vozila se nakladajo preko ladijske rampe na krmi ali boku.
2.2 ZNAČILNOSTI RO-RO LADIJ
Kljub priljubljenosti Ro-Ro ladij so bili izraženi pomisleki glede njihove varnosti. Celoten koncept ladje se razlikuje od tradicionalne ladje, saj ima Ro-Ro ladja veliko posebnih elementov (Chopra, 2019):
- Brez notranjih vodnih prepustnih pregrad: tradicionalne tovorne ladje imajo trup razdeljen s pregradami. Te služijo temu, da se v primeru, če bi prišlo do vdora vode, zapolni samo en segment ladje. Tako ima posadka več časa, da ladjo varno evakuira, ali celo prepreči potop ladje. Ro-Ro ladje teh pregrad niso imele, saj je bil njihov namen, da gre tovor po eni strani na ladjo in na drugi z ladje. Kljub SOLAS predpisom, da mora ladja imeti neprepustno premčno pregrado ter zagrajeno strojnico, se lahko voda in požar hitro širita po ladji.
- Premčna in krmna nakladalna vrata: nakladalna vrata na premcu in krmi ladje predstavljata šibko točko. Skozi leta se lahko zaradi uporabe ta vrata poškodujejo, zvijejo ali celo nehajo tesniti. To je velik problem, še posebej, če ta vrata služijo tudi kot rampa za vozila.
- Stabilnost: premik tovora na ladji vpliva na stabilnost ladje. Posledično lahko zaradi nepravilnega premika tovora ladja dobi naklon, čemur lahko sledi hitro vdiranje vode.
Zaradi visokega trupa in nadgradnje imata veter in vreme velik vpliv na njihovo stabilnost.
- Shranjevanje in pričvrstitev tovora: zaradi naklona se lahko tovor v posameznih enotah (npr. v prikolicah tovornjakov) premakne, še posebej, če ni pravilno pričvrščen.
Za posadko na ladji to predstavlja problem. V kolikor se ena enota tovora premakne, so lahko posledice katastrofalne.
- Reševalne naprave: visok trup in visoka nadgradnja sta posebej problematična pri zapuščanju ladje, še posebej, če ima ladja naklon. Višje kot je shranjen rešilni čoln, dlje časa traja, da se spusti v vodo.
- Varnost: kljub učinkovitosti Ro-Ro ladij je varnost na njih vprašljiva, saj vsebujejo različne elemente, ki so specifični in različni od drugih ladij.
9 - Posadka: zaradi svoje specifičnosti glede zasnove je potrebno previdno ravnanje, ki je močno odvisno od človeških napak. Iz tega razloga je pomembno, da se posadka nenehno usposablja in uri.
- Vremenske razmere: Zaradi svoje posebne oblike ima razburkano morje močan vpliv na Ro-Ro ladje, kar povzroča pozibavanje in v nekaterih primerih tudi prevrnitev le-teh.
10
3 UPRAVA ZA VARNOST IN ZDRAVJE - OSHA
Uprava za varnost in zdravje, angl. Occupational Safety and Health Administration, je del ministrstva za delo v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ustanovil sta jo ameriški predsednik Richard Nixon in ameriški kongres leta 1970. Je nacionalna javna zdravstvena agencija, katere namen je zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje za moške in ženske. OSHA določa pravico do varnega delovnega okolja. Da lahko dosegajo dobro in varno delovno okolje, so določili in uveljavili standarde ter ukrepe. Nudijo usposabljanje, ozaveščanje, izobraževanje in pomoč delodajalcem in delavcem. Od prvega dne ustanovitve je agencija prinesla dobre rezultate in napredek ter zagotovila, da so se poškodbe, bolezni in smrtni primeri na delovnem mestu zmanjšali za skoraj 63 odstotkov. V letu 1970 je bilo število smrtnih žrtev na delovnem mestu kar 14 000, to je približno 38 žrtev na dan. Do leta 2018 se je to število zmanjšalo na približno 5 250 oziroma 14 delavcev na dan. Hkrati se je število zaposlenih v ZDA podvojilo na več kot 146 milijonov delavcev. Zmanjšale so se tudi poškodbe na delovnem mestu in bolezni od 10,9 na 100 delavcev v letu 1972 do 2,8 na 100 delavcev v letu 2018.
Zadnja leta je vedno več delavcev izpostavljenih strupenim kemikalijam, ki lahko povzročijo bolezni, tudi šele čez nekaj let. Poškodbe pri delu in bolezni stanejo ameriške delodajalce več kot 97,8 milijard USD letno, in sicer samo strošek nadomestilo za delavce. Stroški v primeru nezgode za delodajalce se podvojijo, saj so vključeni posredni stroški, kot so: izgubljena produktivnost, usposabljanje zaposlenih, nadomestni stroški in čas preiskave ugotavljanja nastale poškodbe. Zraven že omenjenih stroškov je potrebno upoštevati še delavce in njihove družine, ki zaradi nezgode trpijo čustveno in psihološko stisko (OSHA, 2020).
Zakon o varnosti in zdravju pri delu zajema večinoma delodajalce v zasebnem sektorju in njihove delavce, kot tudi nekatere delodajalce in delavce iz javnega sektorja v vseh 50 zveznih državah ter na nekaterih ozemljih in v jurisdikcijah pod zvezno oblastjo. Sem prištevamo okrožja: Kolumbija, Portoriko, Deviške otoke, Ameriško Samoo, Guam, Severno Mariansko otočje, otok Wake, Johnstonov atol in zunanjo kontinentalno Shelf Lands (OSHA, 2020).
11
3.1 OSHA STANDARDI IN POSTOPEK POSTAVLJANJA STANDARDOV
Standarde, ki jih predpisuje OSHA ter zraven pomorstva vključuje še druge dejavnosti, kot so gradbeništvo, splošna industrija in kmetijstvo (OSHA, 2020), so:
- zagotoviti zaščito pred padci,
- preprečiti izpostavljenost nekaterim nalezljivim boleznim, - zagotoviti varnost delavcev, ki vstopajo v zaprte prostore, - preprečiti izpostavljenost škodljivim kemikalijam,
- namestitev varnostnikov ob nevarne stroje,
- zagotoviti respiratorje ali drugo varnostno opremo,
- zagotoviti usposabljanje za nevarna dela v jeziku in besedišču, ki ga bodo delavci razumeli.
OSHA priznava, da so zaposleni v pomorstvu izpostavljeni visokemu tveganju, zlasti delavci v ladjedelnici, saj to delo zahteva različne nevarne industrijske operacije in težko opremo.
Po pomorskem pravu mora delodajalec v pomorstvu upoštevati standarde, ki jih predpisuje agencija OSHA. Agencija občasno pride nenapovedano na inšpekcijski pregled, da preveri, če je prišlo do nepravilnosti pri uveljavljanju predpisov. Pretežno pridejo na pregled, ko je bila vložena pritožba s strani delavca. Delodajalci morajo v takih primerih vedeti, zakaj je delavec vložil pritožbo. Njihova naloga je, da odpravijo nepravilnosti (The Young Firm, 2015a).
OSHA ima pooblastilo, da izda nove standarde, jih dopolni oziroma spremeni. Nove standarde lahko določi na lastno pobudo ali kot priporočilo druge stranke, kot so: Nacionalni inštitut za varnost in zdravje (angl. The National Institute for Occupational Safety and Health), državna ali lokalna vlada, delodajalec ali sindikati in druge zainteresirane strani.
3.2 PRAVICE IN ODGOVORNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV
Ključnega pomena je, da delodajalec zagotovi, da njegovi zaposleni delajo v varnem in primernem delovnem okolju. Zato je potrebno, da upošteva vse predpise, ki jih poda OSHA ali katera druga organizacija. Delavec mora prav tako svoje delo opravljati odgovorno in varno. V primeru, da nobena od obeh strani ne upošteva predpisov, lahko to privede do nesreč na delovnem območju oziroma drugih nepravilnostih na delovnem mestu.
12 Delodajalci morajo torej upoštevati vse standarde, ki jih predpisuje OSHA. Od 1. januarja 2015 mora delodajalec obvestiti agencijo OSHA o smrtnem primeru delavca v roku osmih ur oziroma v 24 urah obvestiti o kakršnikoli hospitalizaciji, ki je povezana s poškodbo na delovnem mestu.
Delodajalec mora poskrbeti za ustrezno osebno varovalno opremo ter za natančno vodenje evidence vseh poškodb pri delu in bolezni (OSHA, 2020).
Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu so delodajalci dolžni zagotoviti varno delovno mesto.
Nekatere ključne odgovornosti, ki jih bi moral delodajalcev upoštevati, so (OSHA, b. d.):
- Pregledati pogoje na delovnem mestu in se prepričati, da so v skladu z veljavnimi standardi OSHA.
- Prepričati se, da imajo zaposleni varna orodja in opremo, ki so redno vzdrževana.
- V primeru, da so zaposleni v stiku z nevarnimi kemikalijami, mora delodajalec zagotoviti ustrezno usposabljanje za delavce.
- Poskrbeti, da je vse ustrezno označeno z nalepkami, alarmi, barvnimi oznakami, kemijskimi in informativni listi oziroma uporabiti druge metode za obveščanje.
- Vzpostaviti ali posodobiti postopke ter jih sporočiti zaposlenim.
- Delodajalci morajo zagotoviti varnostno usposabljanje v jeziku in besedišču, ki ga delavci razumejo.
- Zagotoviti zdravstvene preglede in usposabljanje.
- Na vidnem mestu na delovnem mestu objaviti plakat OSHA (ali enakovreden državni načrt), ki zaposlene obvešča o njihovih pravicah in odgovornostih.
- Voditi evidenco o poškodbah in boleznih pri delu.
- Zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in njihovim predstavnikom omogočiti dostop do dnevnika, kjer so navedene vse poškodbe in bolezni, ki so se pripetile na delovnem mestu.
- Omogočiti dostop do zdravstvenih kartotek in evidenc o izpostavljenosti svojim zaposlenim in predstavnikom.
- Posredovati točne informacije in imena zaposlenih in pooblaščenih predstavnikov zaposlenih med inšpekcijskimi pregledi OSHA.
- Ne diskriminirati zaposlenih, ki uveljavljajo svoje pravice po zakonu.
- Popraviti ugotovljene napake.
Zaposleni imajo pravico do (OSHA, 2020):
- delovnih pogojev, ki ne predstavljajo tveganj,
13 - prejemanja informacij in usposabljanja v jeziku, ki ga delavci razumejo (npr. o kemijskih in drugih nevarnostih, o metodah za preprečevanje škode in o OSHA standardih, ki veljajo za njihovo delovno mesto),
- informiranja o možnih poškodbah, povezanih z opravljanjem njihovega dela in boleznih,
- vložitve pritožbe agenciji OSHA, da preveri, če obstaja resna nevarnost nepravilnosti na delovnem mestu, oziroma če delodajalci upoštevajo pravila OSHA.
Delavci, ki se ukvarjajo s pretovarjanjem tovora na vseh transportnih ladjah, imajo v ZDA visok odstotek odsotnosti z dela zaradi resnih poškodb in bolezni na delovnem mestu. Po podatkih ameriškega urada za statistiko dela (angl. U.S. Bureau of Labor Statistics) so v letu 2009 na vsakih 100 delavcev zabeležili 4 primere hudih poškodb ali bolezni zaradi opravljanja del s tovorom (Arnold & Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.). Novejši podatki prav tako potrjujejo, da imajo delavci na pomorskih terminalih in med pristaniškim delovanjem višjo stopnjo smrtnosti, poškodb in bolezni kot drugi delavci v ZDA. V letu 2017 je bilo v ZDA približno 98 000 delavcev zaposlenih v pristaniščih, od tega so od leta 2011 do 2017 zavedli letno stopnjo smrtnih primerov 15,9 na 100 000 delavcev. Ta stopnja je kar za petkrat višja od drugih ameriških delovnih področij. V enakem obdobju je bilo vsako leto v povprečju kar 4 916 več poškodb in bolezni na 100 000 delavcev, kar je ponovno skoraj dvakrat več od povprečja druge delovne sile v ZDA (CDC, 2020).
Zaposleni na pomorskih terminalih so v operacijah na kontejnerskih terminalih in operacijah na Ro-Ro ladij izpostavljeni višji stopnji tveganosti nesreč ali poškodb. Zaradi nevarnih delovnih razmer in visoki stopnji resnih poškodb imajo pomorski delavci in delavci na terminalu pravico uveljavljati zakon o kompenzaciji pomorskih in pristaniških delavcev (angl. Longshore and Harbor Workers Compensation Act, v nadaljevanju LHWCA). Pristaniški delavci so zaščiteni z zakonom LHWCA, ko so na območjih, ki se uporabljajo za nakladanje, raztovarjanje, popravila in gradnjo (Arnold & Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.). S tem zakonom so zaščiteni delavci, ki opravljajo delo v ZDA, Združenem kraljestvu, Evropi, Aziji in po drugih predelih sveta (Dodson & Hooks, APLC KHH, b. d.).
14 3.2.1 Zakon LHWCA
Omenjeni zakon je podoben zakonu, ki zagotavlja odškodnino državnim delavcem. Omogoča namreč izterjavo stroškov zdravstvene oskrbe in dve tretjini povprečne tedenske plače v času odsotnosti z delovnega mesta. Zaposleni hitro prejme nadomestilo, običajno brez nadaljnjih sporov. V primeru, da delodajalec odpove nadomestilo ali zavrne plačilo oškodovanemu delavcu, se le-ta lahko poveže z Ministrstvom za delo. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo zakon LHWCA v ZDA ščiti približno 500 000 delavcev, ki so poškodovani ali zbolijo med delom (Arnold & Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.).
Zakon LHWCA zajema samo delavce v pomorski industriji, ki delajo na morju, v pristaniščih, ladjedelnicah in terminalih. Sem prištevamo pristaniške in ladijske delavce, omenjeni zakon pa zajema tudi delavce, ki popravljajo ali vzdržujejo opremo za nakladanje tovora. V primeru, da poškodba ni bila povzročena na morju ali na drugih omenjenih območjih, delavec nadomestila ne prejme. Podroben opis nadomestil, do katerih je delavec upravičen, so (Arnold & Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.):
- Zdravstveni stroški: delavci so upravičeni do nadomestila za zdravljenje. Sem spadajo stroški za operacijo, stroški rehabilitacije, zdravila na recept itd. V nekaterih primerih delavcem povrnejo tudi druge stroške, ki so povezani z njihovim zdravljenjem, npr.
potne stroške.
- Izgubljena plača: delavec je upravičen do izplačila delne plače, ki jo zaradi izostanka z dela ni mogel zaslužiti.
- Nadomestilo v primeru smrtne nezgode: v primeru, da pride do smrtne nezgode, so zakonski partner in otroci upravičeni do nadomestila v obliki tedenske plače pokojnega delavca. Nadomestilo za smrt lahko vključujejo tudi pogrebne stroške.
3.2.2 Prijava kršitve in inšpekcijski pregledi
Padci in druge kršitve se lahko zgodijo na kateremkoli delovnem mestu. Kadar delodajalec krši predpise OSHA ali krivi delavca, da je sam sprejel odločitev, ali ko delodajalec ne želi prevzeti odgovornosti za varnostne ukrepe pri delu, ima delavec pravico prijaviti kršitev pri agenciji OSHA (The Young Firm, 2015b). Ključnega pomena je, da se vse nezgode pri delu, kot je izguba življenja, poškodbe ali nezmožnosti za delo, nemudoma prijavi ustreznemu organu v skladu z zakonodajo. Nekatere nesreče, ki se pogosto imenujejo ''nevarni dogodki'', je potrebno
15 prijaviti pristojnemu organu, ne glede na to, ali je prišlo do poškodbe ali ne. Sem prištevamo prelom žerjavov ali dvigal, eksplozije in požari (ILO, 2016).
Če je mogoče odpraviti nastalo situacijo, naj bi se zaposleni najprej pogovoril s svojim vodjo ali varnostnim predstavnikom podjetja. V primeru, da se nesporazum ne reši, lahko zaposleni ali njihovi zastopniki zahtevajo, da OSHA obišče delovno mesto in pregleda morebitno kršitev.
Načini, kako vložiti prijavo kršitve, so: preko spletne strani agencije OSHA (glej Sliko 4), prek elektronske ali navadne pošte, faksa, prek brezplačne telefonske številke in osebno (The Young Firm, 2015b). Pristojni organ je dolžan preveriti vzroke in okoliščine, zaradi česar je prišlo do nesreče (ILO, 2016)
Vir: (OSHA, 2021)
Slika 4. Spletni obrazec za pritožbo
OSHA stremi k temu, da bi s svojimi standardi zmanjšala poškodbe na delovnem mestu, pa tudi bolezni in smrtne primere. Ko agencija odkrije delodajalca, ki ne spoštuje navedenih standardov ter ogroža varnost in zdravje svojih zaposlenih, je njena naloga, da odločno ukrepa. Pregledi so po navadi brez predhodnega obvestila in sicer na samem kraju ali prek telefona. Preiskave izvajajo usposobljeni delavci, ki preverjajo (OSHA, 2020):
- nastalo nepravilnost oziroma nevarnost,
16 - smrtne primere ali hospitalizacije,
- pritožbe zaposlenih,
- druge nadaljnje preglede v povezavi z ugotavljanjem varnosti v delovnem okolju.
ILO (2016) prav tako izpostavlja, kako pomembno je prijaviti vsako nezgodo, nesrečo, poškodbo, bolezen in okužbo. Pristaniški delodajalci bi morali redno voditi pisno evidenco vseh poročil. Ključno je, da prijavijo tudi nesreče ali škodo na tovoru, ki jo je povzročil delavec.
Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je potrebno vsako nesrečo raziskati z vso resnostjo ter poskrbeti, da se napaka odpravi. Pri pregledu nepravilnosti morajo pristojni organi zabeležiti imena vseh prič in vse fotografije identificirati ter datumsko označiti. Preiskava mora vsebovati vse ustrezne informacije, kot so: mesto, kjer se je nezgoda zgodila, vrsto tovora, sistem dela, odgovorne in vključene osebe, njihovo fizično ali duševno stanje, usposobljenost in kompetence. Najpogostejši vzrok, da pride do nesreč, je človeški faktor (ILO, 2016).
3.3 PREDPISI OSHA ZA POMORSKE POKLICE
Predpisi OSHA za pomorske poklice zajemajo pravila o zaposlovanju na ladjedelnicah, pomorskih terminalih in opravljanje dela, kot je razkladanje in nakladanje na pristaniščih.
Predpisi, ki so zajeti v zgoraj navedenih področjih, so: predpisi v povezavi z opremo, delovne površine, visečega tovora itd. (Young, b. d.).
Za vsako področje ali poklic so predpisi navedeni drugače. Kot primer glede razkladanja in nakladanja, OSHA (2020) navaja naslednje predpise:
- certificiranje opreme, ki se uporablja za obdelavo tovora, - certificiranje prehodov,
- certificiranje delovnih površin, - odpiranje in zapiranje loput, - dostop do tekoče vode, - dostop do pitne vode, - dostop do mila, - dostop do brisač.
Yound (b. d.) nadalje poudarja, da predpisi o zaposlovanju v ladjedelnicah vključujejo prezračevanje in zaščito delavcev med varjenjem, rezanjem ali ogrevanjem materialov, varnost na delovnih površinah, dostop do plovil in tovornih prostorov ter drugi delovni predpisi, ki
17 zagotavljajo varnost delavcev. Pomorski terminali zajemajo zraven osebne zaščite tudi navodila, kako pravilno ravnati s tovorom, kot tudi, kako uporabljati objekte, kot so dvigala, izhode, ploščadi itd.
Pomen vseh teh predpisov je v tem, da zagotavljajo varnost za vse delavce, ki neposredno opravljajo delo na omenjenih pomorskih poklicih ali druga dela v povezavi s pomorstvom.
Ključno je, da delodajalci poskrbijo za ustrezno opremo in usposabljanje za delavce, ter hkrati zagotovijo delavcem varno okolje. Eden izmed načinov, da se izvršujejo predpisi, je inšpekcijski nadzor. Na splošno se to zgodi, če so bile vložene pritožbe zaradi nevarnih razmer ali v primeru smrtnega slučaja. Če je na delovnem mestu resno poškodovanih več delavcev, je naloga agencije OSHA ta, da zadevo preveri in razišče. Delavci lahko v primeru poškodb na delovnem mestu zaradi nepravilnosti zagotavljanja varnosti oziroma malomarnosti s strani delodajalca zahtevajo odškodnino za nastale stroške zdravljenja in izgubo plače (Young, b. d.).
18
4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POŠKODBE NA RO-RO LADJAH IN V PRISTANIŠČIH
OSHA (2010) v svojih predpisih našteva nekaj dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe, ki se zgodijo na Ro-Ro ladjah, v pristaniščih in terminalih, ter vplivajo na premoženjsko škodo. Ti dejavniki so:
- pomanjkanje usposabljanja, - pomanjkanje ozaveščenosti, - utrujenost,
- neupoštevanje navodil, - neustrezen nadzor prometa,
- materialne napake na vozilih za prevoz tovora, - zloraba substanc,
- neustrezna osvetlitev,
- neustrezen ali slabo načrtovan nadzor prometnega sistema, - nevarna hitrost,
- neustrezno prezračevanje,
- slabo zasnovan načrt za natovarjanje vozil,
- nepravilna uporaba osebne zaščite ali neuporaba opreme, - nekontroliran promet pešcev,
- nepravilna uporaba ali neuporaba varnostnih pasov.
Nekatere najpogostejše nesreče na terminalih in pristaniščih so (Montagna Klein Camden, L.L.P., b. d.):
- prometne nesreče: v pristaniščih je potrebno stalno uporabljati vozila. Prometu je potrebno nameniti veliko skrb, in to od velikih vozil, ki jih uporabljajo za tovorjenje, pa vse do preprostih avtomobilov. Mnogo cest je relativno nenadzorovanih in zato so prometne nesreče vzrok za visok delež poškodb.
- nesreče s stroji: v pristaniščih se med vsakodnevnim delovanjem uporablja veliko število težkih strojev. Tovorni zabojniki so nenehno v gibanju, kar zahteva uporabo specializiranih žerjavov.
- nesreče pešcev: pešci so še posebej ranljivi in so konstantno prisotni v pristanišču.
Nenadzorovana križišča in prometne ceste lahko naredijo zelo nevarno že preprosto dejanje, kot je npr. hoja.
19 - nevarne kemikalije: pristaniški delavci so izpostavljeni različnim nevarnim kemikalijam. Lahko pride do nenadnega razlitja ali puščanja kemikalij in s tem do izpostavljenosti. Takrat je potrebna hitra intervencija, kot sta posebna nega in zdravljenje.
Druge nesreče, ki se prav tako pogosto zgodijo, vključujejo žerjave, viličarje, lahko pride do zdrsa ali padca, opeklin, požara ter eksplozije in nesreče pri pristajanju ter privezu.
Najpogostejše vrste poškodb, ki jih delavci utrpijo pri nesrečah v pristaniščih, so: zlomljene kosti zaradi trkov, raztrganine, poškodbe zaradi mehanskih okvar, poškodbe glave in posledično možganov, bolezni, povezane z izpostavljenostjo nevarnim snovem, in poškodbe zaradi trčenja motornih vozil (Montagna Klein Camden, L.L.P., b. d.).
V primeru, da delavec utrpi poškodbo, mora upoštevati nekatere korake. Prvi korak je poiskati zdravniško pomoč. Če ne poišče nujne medicinske pomoči takoj po nesreči, se lahko kasneje interpretira, da se zaposleni ni poškodoval na način, kot ga je opisal. Ko je poškodba obravnavana, je potrebno, da obvesti delodajalca o svojem zdravstvenem stanju in o tem, kako in zakaj je prišlo do nezgode. Zelo pomembno je, da se to sporoči čim prej, da ne nastane nova nevarna situacija, ki bi lahko doletela drugo zaposleno osebo. Če se je nesreča zgodila zaradi malomarnosti delodajalca, lahko zaposleni vloži tožbo. V kolikor delodajalec ni naredil nepravilnosti, mora kljub temu pokriti ugodnosti za vzdrževanje in zdravljenje za zaposlenega do konca njegovega okrevanja (The Young Firm, 2015a).
4.1 USPOSABLJANJE
Da lahko delavci dobro in varno opravljajo svoje delo na ladji, morajo biti pravilno usposobljeni. Delodajalec je odgovoren, da zagotovi ustrezno usposabljanje svojih zaposlenih, jih neprestano informira o spremembah in poda navodila, kako strokovno in pravilno opravljati delo na Ro-Ro ladjah in v pristaniščih. Delavce v pristaniščih je potrebno poučiti, kako pridobiti in uporabiti pridobljene informacije za preprečevanje nesreč z raznimi internimi programi za usposabljanje. Programi so po navadi izvedeni s strani pristojnih oseb (ILO, 2016).
ILO (2016) nadaljuje, da bi delodajalec pri zaposlovanju novih delavcev moral biti pozoren na nekatera merila, kot so: ali je pristaniški delavec fizično sposoben za delo, ki mu je bilo dodeljeno, ali ima dobre reflekse, dober vid in sluh, ali je sposoben razumeti in se sporazumevati v delovnem jeziku pristanišča, ali je sposoben razumeti označbe na terminalu, ter ali je sposoben upoštevati vsa podana varnostna navodila. Po postopku zaposlovanja je
20 potrebno delavca ustrezno usposobiti glede na vrsto dela, ki ga bo opravljal. Ena izmed glavnih kompetenc, ki bi jih moral imeti delavec, je tudi skupinsko (timsko) delo. Timsko delo je ključnega pomena, da delo poteka varno.
Po izbiri delavca je potrebno nadaljnje usposabljanje, če še ni ustrezno usposobljen ter nima ustreznih kompetenc za opravljanje dela, na katerega bo dodeljen.
Usposabljanje je sestavljeno iz notranjega usposabljanja s posvetovanjem z OSHA, in zunanjega usposabljanja delodajalca ter zaposlenih v industriji pomorskega tovora (OSHA, 2012).
Zahteve za usposabljanje za vse druge tovorne naprave in druga vozila na motorni pogon (OSHA, 2010):
- delavec, ki ga delodajalec prepozna in zanj jamči, da je ustrezno usposobljen opravljati delo zaradi svojih izkušenj, razumevanj znakov, obvestil in navodil za uporabo, ter je seznanjen z drugimi kodami signalov, ki jih uporabljajo v pristanišču, ima dovoljenje upravljati žerjav, vitel ali druge aparate.
Pomembno je, da delodajalec v vseh primerih zagotovi, da je delavec usposobljen za varno delovanje vozil ali del opreme, ki ga je treba premakniti (OSHA, 2010).
OSHA Direktorat za usposabljanje in izobraževanje (angl. Directorate of Training and Education) razvija, usmerja, upravlja in zagotavlja izvajanje nacionalnega usposabljanja OSHA in izobraževalne politike in postopke (OSHA, 2012).
OSHA Direktorat za usposabljanje in izobraževanje je razvil tako imenovani program ''Outreach'' za usposabljanje (angl. Outreach Training Program), katerega namen je, da poučuje delavce v pomorski industriji o njihovih pravicah, kakšne so odgovornosti delodajalca, kako delavci vložijo pritožbo v primeru, da delodajalec ne upošteva njihovih pravic in ogroža njihovo varnost. Program je s strani OSHA prostovoljen, vendar nekateri delodajalci kljub temu zahtevajo, da se ga delavci udeležijo in se tako usposobijo za delovno mesto, ki ga opravljajo.
V programu spoznajo možne nevarnosti v pristanišču. Še zlasti pomembno je, da obiskujejo program, če so delavci izpostavljeni zelo nevarnemu okolju. Program je namenjen za tri različne skupine: za delavce v ladjedelnici, pristaniške delavce in delavce na terminalu. Delodajalec tako napoti delavce na 10-urni ali 30-urni ''Outreach'' program (OSHA, 2019):
21 a) 10-urni program je namenjen spoznavanju začetne ravni pomorske industrije. V uvodnem delu OSHA predstavi pravice in odgovornosti delodajalca, kako se izogniti nevarnosti itd. Nato jih seznanijo s tem, katere so pohodne in delovne površine ter o osebni zaščitni opremi. Delavci, ki so zaposleni v ladjedelnici, se morajo obvezno udeležiti tečaja, kjer jim dodatno razložijo, kako se zaščititi pred padci z višine, kaj je požarna zaščita, nevarnost z opravljanjem dela, kjer uporabljajo električne naprave, in nevarnost v zaprtih prostorih. Dodatno se lahko delavci udeležijo še tečaja o nevarnih snoveh, zaščiti dihal, varjenju in rezanju, o ravnanju z materiali itd.
b) 30-urni program je na začetku enako sestavljen iz uvodnega dela kot 10-urni program.
Dodatno je izpostavljeno upravljanje varnosti in zdravja, kjer so predstavljene možne poškodbe in bolezni. Drugi del programa je prav tako podoben 10-urnemu programu, vendar je bolj poglobljen.
Mednarodno združenje za usklajevanje ravnanja s tovorom (angl. The International Cargo Handling Coordination Assocition, v nadaljevanju ICHCA) prav tako predpisuje pomembnost usposabljanja delavcev. Delavca je tako potrebno vsaj en dan prej ustrezno usposobiti in seznaniti o morebitnih tveganjih pri delu, ter kako naj pravilno ukrepa v določenih situacijah.
Delavci, ki so mlajši od 18 let, prav tako ne smejo upravljati dvižne naprave ali opravljati drugega ravnanja s tovorom (ICHCA, 2004).
Vsi delavci v pristanišču morajo imeti znanje, psihomotorične in vedenjske sposobnosti, ki jih potrebujejo za varno in učinkovito opravljanje svojega dela. To usposabljanje je potrebno nadaljevati oziroma osvežiti poleg že pridobljenega znanja, predvsem zaradi tehnološkega napredka ter uvedbe novih obratov ali delovnih praks (ILO, 2005).
Usposabljanje novih in zdajšnjih delavcev bi moralo na splošno vključevati tako teoretično usposabljanje v učilnici kot tudi praktično. Usposabljanje delavcev bi se moralo prav tako izvajati v pristaniščih, kjer bi jim delo predstavili že izkušeni delavci (ILO, 2005).
4.2 GIBANJE IN KONTROLA PEŠCEV TER RO-RO PROMET
Prometne nesreče so resen problem v pristaniščih, kar dokazuje tudi statistika med letoma 2005 in 2012, kjer so zavedli 88 smrtnih žrtev v pristaniščih, od tega je bilo 52 smrtnih primerov zaradi prometnih nesreč. V nadaljevanju so našteti le nekateri primeri prometnih nesreč v pristanišču (OSHA, 2007):
22 - Viličar je med opravljanjem svojega dela zadel in do smrti poškodoval drugo osebo, ko je izstopala iz zabojnika. Upravljavec viličarja je imel slabo vidljivost zaradi prevažanja tovora.
- Viličar je vzvratno trčil v dva delavca ter enega do smrti poškodoval. Med vzvratno vožnjo viličar ni videl delavcev, ki so obrnjeni s hrbtom stali za viličarjem. Opozorilnih alarmov viličarja delavca nista upoštevala ter se nista pravočasno umaknila.
- Upravljavec viličarja se je smrtno poškodoval, ko je padel z viličarja, ki ga je nato stisnil. Ugotovljeno je bilo, da delavec ni uporabil varnostnega pasu v času, ko je upravljal z viličarjem, ter da je imel preveliko hitrost.
- Viličar je zaradi malomarnosti pri izročitvi dokumentov udaril drugega delavca ter ga smrtno poškodoval.
- Operater dvižnega dvigala se je smrtno ponesrečil, ko je premikal zabojnik. Zaradi nepravilne hitrosti se je dvigalo preobrnilo in stisnilo delavca.
Da bi preprečili zgoraj naštete nezgode in druge nevarne situacije, OSHA (2007) priporoča, da naj delodajalci načrtujejo in izvajajo prometno-varnostni program za varnost vozil in pešcev.
Program bi moral zajemati vse delavce, ki se nahajajo v pristanišču, vključno z mehaniki, osebjem pristaniške uprave, ladijsko posadko, vozniki tovornjakov itd. Programi naj bi bili osredotočeni na vozila in opremo.
OSHA (2010) v svoji predpisih zahteva, da je v pristanišču dobro organiziran sistem za avtomobile in pešce. To se doseže tako, da se vzpostavi nadzorovan promet. Na rampah mora biti fizična ločitev med vozili in pešci, ali pa se uporabijo premčne, krmne in stranske rampe samo za pešce. Takšne rampe zagotavljajo fizično ločitev med pešci in voznimi potmi. Pešci morajo zagotoviti, da je njihovo gibanje predvidljivo, in da se izogibajo postavljanju predmetov na površino, ki je namenjena premikanju vozil, kot tudi paziti na mrtve kote voznikov.
Z vzpostavljeno kontrolo prometa so pešci bolje zaščiteni, vozniki pa morajo opravljati delo znotraj pristanišča z varno hitrostjo. Vsa pristanišča morajo tako imeti na glavnih vhodih in izhodih znake za ustavitev ter znake za zaustavitev na slepih križiščih. Prav tako je potrebno določiti, identificirati in uporabiti avtomobilske poti in parkirišča, kadar je to potrebno (Arnold
& Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.).
Drugi načini, ki pomagajo pri kontroli prometa pešcev in drugega prometa, so (OSHA, 2010):
- Delodajalci morajo nadzirati Ro-Ro promet ob vsakem času in sicer z uporabo označb, ovir in oseb, ki signalizirajo promet na ustreznih kontrolnih točkah.
23 - Nepooblaščeno osebje ne sme voziti mehanskih vozil v pristanišču.
- Vozniki avtomobilov oziroma vozil morajo zagotoviti, da so vsa vozila ali priklopniki varno ter pravilno parkirani. Preden zapustijo vozilo, morajo tudi zagotoviti, da je dvignjena ročna zavora.
- Vsi delavci, ki delajo na prometnih stezah terminalov, morajo nositi visokokvalitetne jopiče ali enakovredno zaščito.
- Vsi pooblaščeni delavci, ki delajo na Ro-Ro ladjah, morajo prav tako biti opremljeni z visokokakovostnimi telovniki ali drugo enakovredno zaščito.
Slika 5. Primeri oznak in prometnih znakov za pešce.
Vir: (ILO, 2016)
ILO (2016) dodaja, da naj bi bile pešpoti dovolj široke. Robovi pešpoti morajo biti jasno začrtani in jasno vidni podnevi in ponoči. Po navadi so oznake na pešpoteh rumene ali bele barve. Oznake za prepoznavanje prehodov ne smejo biti dvoumne, kar je prikazano na Sliki 5.
Za lažje razumevanje prometnih znakov in drugih označb naj bi se uporabljalo mednarodne simbole in opozorilne znake. Na znakih in površinah pešpoti se tako uporabijo slikovni simboli.
V pomorskih pristaniščih zahtevata naporna dejavnost in stalno gibanje še varnejše voznike.
Vsa križišča morajo biti čista, vozniki pa nikoli ne smejo prevažati prevelikega tovora na traktorju. Delavci, ki prevažajo vozila, morajo ostati na označenih pasovih in poteh, ter se izogibati bližnjicam (Arnold & Itkin LLP – Maritime Lawyers, b. d.).
24 4.2.1 Dejavniki, ki vplivajo na prometne poškodbe v pristanišču
Dejavniki, ki povzročijo nesreče v pristanišču zaradi neupoštevanja predpisov v povezavi s prometom (OSHA, 2007):
- Nevarna oprema: pokvarjena, nepravilno vzdrževana ali manjkajoča oprema, kot so na primer luči, varnostni pasovi, zavore in troblje.
- Neustrezen nadzor prometa: pomanjkanje ustreznih znakov in oznak na voznem pasu.
- Stanje voznih površin v pristanišču: mnogo velikih pristanišč ima tlakovane terminalne vozne površine. Tlakovane gladke površine so zaželene, saj zmanjšujejo možnost prevračanja vozil, prestavljanja tovora in opreme, ter zagotavljajo boljšo cestno označitev (npr. oznake na voznem pasu). Gladke vozne površine kljub prednosti zahtevajo večjo ozaveščenost, predvsem ko postanejo spolzke, mokre ter hkrati prispevajo, da je vozilo hitrejše. Delodajalci morajo poskrbeti za ustrezno vzdrževanje cestnih površin, ki se lahko sčasoma usedejo in povzročijo neravne površine, luknje in vrtače. Naštete nepravilnosti na površini lahko povzročijo, da se vozilo prevrne, ali pride do druge nezgode.
- Ovire pri vožnji: oprema plovil, zloženi materiali, zabojniki in drugi udeleženci v prometu so nekatere vozne ovire, ki povečujejo tveganost za nastanek nesreč v pristanišču.
- Vreme: vremenski pojavi, kot so sneg, led, megla in dež, lahko povzročijo nevarne razmere (npr. spolzke površine in zmanjšano vidljivost). Prav tako lahko sonce povzroči bleščanje, kar vpliva na neustrezno vidljivost voznih površin.
- Neustrezna osvetlitev: slaba osvetlitev in sence lahko povzročijo, da imajo vozniki težjo preglednost na vozišče, pešce in druge ovire.
- Motnja pri vožnji: govorjenje po mobilnem telefonu, pošiljanje sporočil, uporaba drugih elektronskih naprav ali izpolnjevanje dokumentacije so nekatere motnje, ki prispevajo k možnosti nastanka nesreče z vozilom. Delodajalci bi tako morali prepovedati uporabo elektronskih in avdio/video naprav, kot so radijski sprejemniki (izjema so naprave za komunikacijske namene v pristanišču), mobilni telefoni, videoigre in prenosni računalniki v času, ko delavec rokuje z opremo ali vozilom.
- Neustrezno parkiranje: nepravilno parkirana osebna ali službena vozila lahko ustvarijo nevarnost. Delodajalec ne sme delavcem dovoliti parkiranja vozil na območjih, kjer se nahaja pristaniški tovor.
- Pomanjkanje komunikacije: prometne nesreče se mnogokrat pripetijo zaradi slabe komunikacije. Tehniki, mehaniki in drugi delavci po navadi ne opozorijo upravljavcev vozil glede njihove lokacije. Slaba komunikacija je lahko tudi s strani delodajalca, ki prav tako
25 ne obvesti delavca o spremembah na prometnih poteh. Poleg tega lahko hrupno pristaniško okolje ovira dobro komunikacijo.
- Pomanjkanje usposabljanja in ozaveščenosti: do prometnih nesreč lahko pride, ko vozniki in upravljavci opreme nimajo ustreznega usposabljanja za varno delovanje in vzdrževanje opreme ter vozila. Prav tako so pešci, ki hodijo po pristanišču, izpostavljeni nevarnostim, če niso pravilno ozaveščeni o možnostih nastanka prometnih nesreč in o tem, kako se jim izogniti.
- Izmene: največ nesreč se v pristaniščih zgodi tik pred koncem delovne izmene.
- Utrujenost: delavci v pristaniščih pogosto opravljajo dolge in neredne delovne ure, kar lahko privede do tega, da so utrujeni in zaspani. Utrujenost in zaspanost lahko zelo vplivata na sposobnost delovanja delavca.
- Zloraba substanc: zloraba snovi, kot so alkohol in droge, povzroča visoko tveganost, ki lahko prispeva k nesrečam v pristanišču.
4.2.2 Načini, kako preprečiti prometne poškodbe
Prometno-varnostni programi lahko zmanjšajo tveganje za nastanek prometnih nesreč ali zmanjšujejo potencialno nevarnost in povečajo ozaveščanje o prometni varnosti med delavci.
Delodajalci bi tako morali razviti in zajeti naslednje elemente pri uveljavljanju programov:
varno upravljanje vozil, usposabljanje za viličarje, nadzor prometa, parkiranje in varnost ter ozaveščanje pešcev v pristanišču. V nadaljevanju so predstavljene oblike prometno- varnostnega nadzora, ki pomagajo pri zmanjševanju števila poškodb in smrtnih primerov (OSHA, 2007):
- Varnosti pregledi: delodajalec bi moral delavce usposobiti, da prepoznajo in prijavijo poškodbo ali pomanjkljivost na vozilu ali viličarju. Delavci morajo pred uporabo obvezno preveriti prevozno sredstvo. V primeru, da prevozno sredstvo ne deluje brezhibno, je to potrebno sporočiti delodajalcu, ki mora napako odpraviti.
- Industrijska prevozna sredstva: OSHA zahteva, da delodajalec ustrezno vzdržuje in ravna z navedenimi prevoznimi sredstvi.
- Transportna vozila: OSHA prav tako zahteva od delodajalca, da vzdržuje transportna vozila, ki jih uporabljajo delavci za transport po pristanišču. Vozila morajo biti v ustreznem delovnem stanju.
- Varnostni ukrepi na industrijskih prevoznih sredstvih in transportnih vozilih: vozila, ki jih uporabljajo za transport tovora, morajo zadostiti varnostnim ukrepom, kot so: zaščita za glavo, vilice, pnevmatike, tekočine, trobljo, alarm za vzvratno vožnjo, luči, ogledala,
26 varnostne pasove, zavore (zasilne in parkirne), merilnike in opozorilne luči, merilnik hitrosti, krmiljenje, brisalce in okna.
- Izbira in vzdrževanje vozil: delodajalec bi moral biti pri nakupu novih transportnih in drugih vozil pozoren predvsem na to, kako so vozila varna, in kakšno bo njihovo vzdrževanje. Zagotoviti mora, da vozilo ustrezno deluje. Vozila je potrebno redno preverjati, k čemur prištevamo pravilno delovanje troblje, alarm za vzvratno vožnjo, varnostne pasove, zavore, ogledala in druge opozorilne naprave. Delodajalci lahko spreminjajo opremo le s pisnim dovoljenjem proizvajalca ali s strokovnim inženirjem, ki ima izkušnje z opremo proizvajalca.
- Nadzor prometa: OSHA zahteva od delodajalcev, da upoštevajo prometno kontrolo v pristaniščih. Vozniki transportnih in drugih vozil se morajo ravnati po predpisani hitrosti in prometnih znakih, ki se nahajajo v pristanišču. Stop znaki morajo obvezno biti postavljeni v slepih križiščih, pa tudi na slabo preglednih vhodih in izhodih. V pristaniščih je potrebno jasno vzpostaviti, identificirati in določiti poti za vozila, parkirišča in prometna pravila.
Jasno je potrebno označiti poti, ki so namenjene pešcem.
- Nadzor hitrosti: delodajalci morajo zagotoviti, da vozniki opreme in vozil upoštevajo omejitve hitrosti.
- Varno upravljanje z vozili: vozila in drugo opremo lahko uporabljajo samo usposobljeni in pooblaščeni delavci.
- Programi zlorabe substanc: da bi ustvarili varno delovno okolje, bi morali delodajalci podpirati ukrepe, ki prispevajo k odpravljanju uporabe drog in alkohola iz delovnega okolja.
Poleg tega bi bilo koristno, da delodajalci vzpostavijo programe, ki so namenjeni k odpravi drog in alkohola.
- Varna hoja v pristaniščih: potrebno je zagotoviti, da so pešci v pristanišču seznanjeni s prometnimi pravili in nevarnostmi. Pešci bi morali upoštevati predpisana navodila, kot so:
ostati na označenih prehodih, biti pazljivi, če jih morda vozniki zaradi mrtvega kota ne vidijo, da so njihovi premiki predvidljivi, da ne odlagajo predmetov na vozišče, ter da so pazljivi na viličarje in druga vozila.
- Sestanki o varnosti: pogosti varnostni sestanki pomagajo krepiti zavest o varnosti in olajšajo kritično komunikacijo za prometno varnost v pristanišču. Nekatere teme, ki pomagajo k povečani varnosti, so: tovorne operacije, varno delovanje vozil, operacije z visoko nevarnim tovorom itd.
27
4.3 UTRUJENOST
Utrujenost spada med kritične točke, kar se tiče varnosti pri delu, zlasti za tiste delavce, ki delajo na Ro-Ro ladjah. Utrujenost ustvarja tveganje za vsakega delavca in njegovo opravljanje dela. Pomembno je, da so delavci spočiti, ker to prispeva k boljši koncentraciji in hitrejšemu odzivu pri opravljanju dela. Nekateri znaki, ki jih lahko prepoznamo pri utrujenosti, so: steklene oči, nerazločen govor, vlečenje stopal, počasnejše gibanje, počasen reakcijski čas, nezmožnost slediti ali razumeti navodila, ter zaspanost (OSHA, 2010).
Delavec, ki je utrujen ali izčrpan, je manj produktiven in je bolj nagnjen k temu, da se mu v času opravljanja njegovega dela dogodi nesreča ali poškodba. Iz navedenega razloga mora tako delodajalec poskrbeti, da imajo njegovi delavci dovolj počitka, skladno s konvencijo Maritime Labor Convention – konvencija o pomorskem delu (v nadaljevanju MLC) (2006). To pomeni, da morajo delavci imeti počitek oziroma prosto vsaj 10 ur v 24-urnem obdobju dela, oziroma 77 ur v 7 dnevnem obdobju dela.
Utrujenost lahko nastane zaradi različnih dejavnikov, vendar so še vedno v prvi vrsti ti: premalo obnovitvenega spanca, prekomerna budnost, delo, spanje na neprimeren način, fizično delo, duševna izčrpanost itd. K utrujenosti lahko privede tudi dolgčas, kakor tudi gledanje televizije pozno v noč. Ne glede na vzrok, ki privede do utrujenosti, so lahko nevarnosti: zaspanost, motnje, počasna reakcija, zmanjševanje motivacije in spodbujanje apatije (OSHA, 2010).
4.4 DELOVANJE, VZDRŽEVANJE IN UPORABA VOZIL TER OPREME
Pri delu na Ro-Ro ladjah obstaja več različnih vrst vozil za prevoz in nalaganje opreme, strojev na lastni pogon ali vozil. Vsaka vrsta ima edinstvene delovne značilnosti in nevarnosti, ki jih je potrebno nujno upoštevati pri nakladanju in razkladanju. Vse operacije tovora je potrebno izvajati pod kontrolo nadzornika, ki je pristojen na tem območju, npr. odgovorna oseba (OSHA, 2010).
V nadaljevanju OSHA (2010) predstavlja zahteve in smernice, ki jih morajo delodajalci zagotoviti delavcem:
- Po premiku opreme oziroma drugega Ro-Ro tovora mora upravljavec takoj preveriti zavoro.
28 - Potrebno je označiti nevarne poti in narediti zaporo prometa. Priporočljivo je, da te nevarne poti označujejo osebe za signalizacijo, in sicer na mestih, kjer so križišča ter rampe.
- V primeru, da so na voljo varnostni pasovi, jih je potrebno nositi med gibanjem katerega koli Ro-Ro tovora.
- Delodajalci morajo nadzirati Ro-Ro promet ves čas z uporabo znakov, ovir in oseb za signalizacijo.
- Osebe morajo pri premiku vozil vedno uporabljati žaromete s kratkim svetlobnim pramenom, in to med nakladanjem in razkladanjem.
- Vozniki ne smejo voziti vozil, bodisi naprej ali nazaj, medtem ko je osebje na položajih, kjer bi jih lahko zadeli.
- Vozila na motorni pogon ne smejo presegati predpisane hitrosti, oziroma se mora hitrost prilagoditi hitrosti pogojev okolice.
- Vozila za prevoz delavcev v terminal je treba vzdrževati v varnem delovnem stanju.
4.5 KOMUNIKACIJA
Ko gre za delo v pristaniščih, je ključnega pomena komunikacija. Ro-Ro operacije zahtevajo stalno komuniciranje med delavci, kot tudi med delodajalci. Pomembno je, da nadzorno osebje dobro komunicira, predvsem zaradi nadzora prometa med praznjenjem, nalaganjem in usmerjanjem prometa. S tem zagotovijo, da se na delovnem mestu preprečijo poškodbe. Sem vključujemo naslednje teme: varno delovanje vozil, nevarne poti, nenavadna obremenitev in osebna zaščita (OSHA, 2010).
4.6 VARNOST NA RAMPAH
Delo z rampami oziroma na rampah mora biti posebej upoštevano, zlasti pri sistemu nadzora prometa. Elementi, ki morajo biti upoštevani pri varnosti ramp (OSHA, 2020):
- Rampe morejo biti ustrezno vzdrževane. V primeru, da je rampa poškodovana, jo je potrebno takoj popraviti. Če škode ni mogoče takoj popraviti, se rampe ne sme uporabljati.
- Rampe morejo biti odporne proti vsem oviram.
- Nosilnost ramp mora biti jasno označena. Tovor ne sme v nobenem primeru presegati označene nosilnosti.
29 - Krmne, stranske in premčne rampe, ki se uporabljajo tudi za pešce, morajo izpolnjevati
zahteve po predpisih, ki jih je podala OSHA.
Predpis o krmnih, stranskih in premčnih rampah OSHA zajema naslednja navodila:
(a) Mostovi, ki jih uporabljajo, morajo biti dobro vzdrževani in:
(1) biti dovolj močni, da podpirajo naložene obremenitve,
(2) biti zavarovani ali opremljeni z napravami, ki preprečujejo njihovo odstranitev, (3) biti opremljeni z držali za roke ali drugimi učinkovitimi sredstvi, ki omogočajo
varno ravnanje,
(4) biti zasnovani, izdelani in vzdrževani tako, da se vozila izognejo robovom.
(b) Prenosne rampe, ki so plavajoče, morejo biti dobro vzdrževane in:
(1) biti dovolj močne, da podpirajo naloženo obremenitev,
(2) biti opremljene z ograjo, če je naklon rampe na obalo več kot 20 stopinj, (3) biti opremljene s površino, ki ne drsi,
(4) biti ustrezno zavarovane,
(5) biti zasnovane, izdelane in vzdrževane tako, da preprečijo vozilom vožnjo čez rob.
4.6.1 Težave s tovornimi ladjami
Zraven ramp v pristanišču in na straneh imajo Ro-Ro ladje tudi krmno ali premčno rampo za težji tovor, ki se naloži iz pristanišča nanjo. Obe vrsti vrat sta se srečali z vrsto problemi in sicer (Chakraborty S., 2017):
- Krmna vrata so običajno zelo blizu vodne črte ladje. Obstajajo primeri, ko krmna rampa ni bila pravilno zaklenjena (kar je človeška napaka, ker ladijski sistemi sporočajo neustrezne ključavnice). Ko ladja izpljuje iz pristanišča, se je potrebno prepričati, če je krmna rampa pravilno zaprta. V primeru, da ni, lahko skozi njo začne vdirati voda.
- Premčne rampe so rampe, ki so namenjene za pretok tovora v in iz ladje. Ena najhujših nezgod je nastala zaradi neuspeha tega sistema leta 1994 na MV Estonia. Do težav s to vrsto rampe lahko pride zaradi občutljivosti premca ladje na valove, ki narastejo v nevihti. V primeru MV Estonije je bil mehanizem za premčno rampo podvržen izčrpanosti in je na koncu podlegel sili valov. Vrata so se ločila od ladijskega trupa, kar je privedlo do postopnega poplavljanja ladje ter do njene potopitve.
30
4.7 OSVETLITEV
OSHA (2010) navaja, da bi delodajalci morali zagotoviti ustrezno razsvetljavo in prepoznavnost njihovih delavcev v obliki odsevnega jopiča za opravljanje del na Ro-Ro ladjah.
Če pride do napake pri osvetlitvi, se mora to sporočiti delodajalcu pred premikom tovora.
Stacionarne luči na ladjah Ro-Ro ne smejo sijati neposredno voznikom v oči.
ICHCA (2004) prav tako navaja, da: '' …Vsa mesta na kopnem ali na krovu, kjer se opravlja pristaniško delo, kakor tudi vsi kraji, kjer dostopajo pristaniški delavci v času svojega dela, morajo biti učinkovito osvetljeni tako dolgo, kot se opravlja delo na pristanišču oziroma je naravna osvetlitev neustrezna…''
International Labour Organization – mednarodna organizacija dela (v nadaljevanju ILO) (2016) v svojem prispevku skuša izpostaviti pomembnost ustrezne razsvetljave:
- Pristanišča morajo biti osvetljena v času noči ter v času zmanjšane vidljivosti.
- Na mestih, kjer se nahajajo ljudje, naprave, vozila ali tovornjaki, najnižja raven osvetlitev v parkiriščih in drugih območjih ne sme biti manjša od 10 luksov.
- Na operativnih območjih, kjer se nahajajo ljudje in vozila, minimalna raven osvetlitve ne sme biti manjša od 50 luksov.
- Evidence morajo biti shranjene pri vseh meritvah osvetlitve. Podatki, zavedeni v evidenci, morajo vključevati datum, čas, vremenske razmere, lokacijo in podrobnosti o svetlobnem merilniku.
- Večja osvetlitev bi morala biti predvsem na nevarnih mestih, kot so obalne proge, nastanitvene lestve, na mestih, kjer se opravlja delo itd.
- Razsvetljava mora biti čim bolj enotna.
- V pristaniščih, kjer se delo ne izvaja 24 ur na dan, je treba zagotoviti, da ima posadka varen dostop do ladje in z nje. Eden izmed načinov, ki zagotavlja to možnost osvetlitve, so senzorji ali stikala na standardnih lučeh na pooblaščenih pešpoteh, kjer se lahko vključijo luči za ustrezno obdobje.
- Luči bi morale biti zasnovane tako, da se jih lahko kadarkoli očisti in zamenja.
4.8 PREZRAČEVANJE
ILO (2005) izpostavlja nevarnosti oziroma zdravstveno tveganje zaradi tovornih vozil, ki spuščajo v ozračje nevarne in škodljive pline, kot so:
31 - ogljikov monoksid,
- ogljikov dioksid, - dušikovi oksidi, - žveplov oksid, - aldehidi,
- policiklični aromatski ogljikovodiki itd.
Na ladjah je potrebno zagotoviti zadostno prezračevanje predvsem zaradi vozil, v katerih izgorevajo plini. To negativno vpliva na delavce, ki opravljajo svoje delo v teh prostorih. Iz navedenega razloga mora delodajalec zagotoviti, da se ozračje redno preverja v primeru prekomerne prisotnosti ogljikovega monoksida (CO), oziroma je ta lahko prisoten do neke določene meje. Prav tako morajo delodajalci zagotoviti, da delavci ne vnašajo v prostore Ro- Ro ladij nepotrebnega papirja, ki bi lahko zadelal zračni tok in tako onemogočil pravilno prezračevanje (NERF, b. d.).
Delodajalci morajo pozorno spremljati kakovost zraka med vsemi operacijami, kjer lahko pride do čezmerne izpostavljenosti škodljivih plinov. S prezračevanjem ladijskih ali drugih prostorov je potrebno začeti 15 minut pred začetkom dela. Potreben čas za prezračevanje se lahko razlikuje glede na velikost prostorov in pretoka zraka (NERF, b. d.).
4.8.1 Sistem prezračevanja
Sistem prezračevanja na Ro-Ro tovornih prostorih deluje po principu prezračevanja z redčenjem, pri čemer je pretok dovodnega zraka v prostore zadosten tako, da se izpušni plini temeljito premešajo z zrakom. Obstajata dva načina ventilacije za redčenje prostorov:
prezračevanje izpušnega zraka in prezračevanje z dovodnim zrakom. Omenjena sistema pogosto združujejo pri prezračevanju prostorov (NERF, b. d.).
Pri prezračevanju izpušnega zraka ventilator odstranjuje zrak iz tovornega prostora Ro-Ro ladij, kar se nato nadomesti z odprtim zrakom, ki vstopa skozi odprte rampe, vrata in druge odprtine.
Uporablja se v primeru zviševanja potrebnega pritiska. Uravnovešen tlak tako preprečuje, da se onesnaževanje ne širi na druga območja. Sistem dovodnega zraka deluje na nasprotni način in sicer tako, da ventilatorji dostavijo zunanji zrak v tovorne prostore, ta zrak se nato izčrpa prek ramp in drugih odprtin. Ta način prezračevanja po navadi povzroča rahlo vzdrževanje pritiska v tovornih prostorih (NERF, b. d.).
