MED VOLJO DO MOČI IN DEKLARACIJO ANTI-DOGODKA NIHILIZMA
Ale š Bu n t a
Im e N ie tz s c h e je te sn o p o v ezan o s filozofijo volje d o m oči, p re v red n o ten jem vseh v re d n o t in k o n c e p to m nadčloveka. G otovo del zgodbe o N ietzscheju d e ja n s k o sloni n a n a v e d e n ih k o n c e p tih . V tem spisu p a se p rid ru ž u je m o tistim in te rp re to m , ki a r g u m e n tira jo , d a obstaja poleg N ietzscheja, ki »filozofira s kladivom «, če d ru g e g a n e, tu d i n ek i d ru g i N ietzsche, oziro m a drugo N ietzsc
hejeve filozofije, k i j e m an j d o sto p n o , kot sam p ro jek t volje do m oči. A rg u m e n t b o m o z a o strili in skušali p rik a z a ti, d a n e sam o, d a njegova filozofija ne k o re n in i v volji d o m o či, a m p a k d a se zbira okoli re d k ih s in g u la rn ih točk, v k a te rih se volja d o m o či postavi v n o tra n jo id e n tite to z nem očjo.
T ak šn a zastavitev te rja podvojitev m etodo lo šk o -in terp retativ n eg a p ri
sto p a. O sn o v n i p ro je k t te g a spisa sloni n a prikazu, d a se subverzivna ost Ni
etzschejeve filozofije n e iz č rp a v destituciji re sn ičn eg a akterja zgodovinskega in filozofskega d o g ajan ja , torej destituciji, ki to stran v red n o te, subjekta in biti razglasi voljo d o m oči. O z iro m a n atan č n eje, prav to, naš n a m e n j e pokazati, d a j e v ig ri d ejan sk o akter, Rigoletto, k re a tu ra z dvojno naravo - d a se volja do m o či n a n ek i rav n i p o k a ž e ko t u m e tn išk a stvaritev, ki m o ra s subjektom od ig rati m e d se b o jn o m im e tič n o igro, ki svojo najvišjo v re d n o st p rid o b i šele n a tistih m estih , kjer se subjekt in volja do m oči srečata v niču. Po d ru g i stran i p a j e p o tre b e n p rik a z , d a točke, kjer se volja d o m oči postavi v id en tite to z n e m očjo, obstajajo. T ako n a rav n i m ateria ln o sti N ietzschejevih tekstov, tako na rav n i »čiste m a te ria ln o sti« - p o n u d ili bo m o p re d m e t, za k atereg a trd im o , da se lo k alizira n a poziciji re d k e id e n tite te m ed m očjo in nem očjo. S tem bom o tu d i u trd ili tezo, d a g re v N ietzschejevem p rim e ru za filozofijo, k i j e anti-ide- alistična.
Z izpostavitvijo in tem atizac ijo m est n en a v ad n e id en tite te m ed m očjo in n e m o č jo b o m o o b e n e m tu d i p o n u d ili altern ativ o H eideggerjevi in te r
pretaciji, ki voljo d o m o či ra z u m e kot N ietzschejev p re v ra tn i odgovor n a v p ra ša n je p o esen ci to ta lite te bivajočega. Kot H eid eg g er izpostavi v knjigi
201
Osmislitev, p o m e n i ta p re v ra t n a o n to lo šk i ravni, d a se b ivajočost bivajočega, torej m etafiz ič n a bit, sprevrže v svoje d ru g o - n a s ta ja n je (Werden), m e d te m ko v p rašan je po sm islu biti še v ed n o o staja sk rito. N a ta n a č in N ietzschejevo filo
zofijo o p re d e li ko t an ti-m etafizičn o m etafiziko. K er p a j e p rav (zakrivajoča) hipostaza m etafizične biti zo p e r flu id n o st p o s ta ja n ja za H e id e g g e rja izv o rn a p o teza p re h o d a o d p re d so k ra tsk e g a o z iro m a aletheiološkega izv ora filozofije k m etafiziki, ki m isli b it kot sta b iln o s tr u k tu r o bivajočosti b iv ajo čeg a (tj. ko t objekt), lah k o o N ietzschejevem u p o v ra tk u h p o sta ja n ju , g o v o rim o tu d i k o t o p re v ra tn i dovršitvi m etafizik e1. Ali d ru g a č e , k o t o m etafizik i, ki se n a to čk i sam o p re p o z n a n ja v volji d o m oči zn a jd e h k ra ti n a k ra ju svojega z a č e tk a - z voljo d o m oči se p o n o v n o d ire k tn o izpo stavi »nasilnost« iz h o d išč n e geste hipostaze bivajočosti z o p e r p o stajan je, in n a svojem iztek u - torej n a poziciji v k ateri se sam a hipostaza bivajočosti k o t »zgolj najvišja ep izo d a« p ro c eso v volje do m oči, zo p e t razvije v d in a m ik o p o stajan ja.
V tem spisu bom o, n a sp ro tn o , skušali p rik a z a ti, d a volja d o m o či n e p o m en i nove fo rm e bivajočosti bivajočega, in d a j e tu d i n je n o esencialnost p o tre b n o je m a ti z d o lo čen im z a d rž k o m 2. To p a še n ik a k o r n e p o m e n i trditv e, d a volja d o m oči ne bi ves čas n a sto p a la v tej vlogi. A t u j e ra z lik a - in tisto k a r iščem o, bi se m o ra lo nek ak o n a k a z a ti p ra v v re so n a n c i te g a p re lo m a - n ek e nujne vloge in n ek e g a biti, k a r p a seveda n ik a k o r n e p o m e n i, d a j e biti tu d i že biti o n k ra j vloge. Vsaj za Rigoletta, k a k o r p o k a ž e njeg ov a b rid k a u so d a , ne.
1. Razcep volje do moči
P ri b ra n ju N ietzscheja izh ajam o iz p o m e n sk e g a ra z c e p a , ki zadeva o sred n ji pojem njegove filozofije - voljo d o m oči. S le d n ja n a m re č zavzem a dva p o m en a, ki sta v kom pleksn em m e d se b o jn e m ra z m e rju : volja d o m o či ko t tem eljn a lastn o st vsega bivajočega in volja d o m o či k o t zaris subjektove izzvanosti v njo sam o.
1 Cf. M artin H eidegger, Besinnung, V ittorio K lo ste rm an n , F ra n k fu rt am M ain 1997, str. 280-286.
2 H eidegger v spisu »Nietzschejeve besed e Bog j e mrtev«, N ietzschejevo filozofijo p re d stavi kot m etafiziko, ki kot esenco vsega bivajočega misli voljo d o m oči, m e d tem ko naj bi eksistenca bila opredeljena z večnim v račanjem enakega. V istem sklopu še p o u d a ri, d a m edsebojno razm erje teh dveh elem entov tu d i p ri N ietzscheju še ostaja n edom išljeno. V nadaljevanju postavi tezo, da N ietzsche misli bit kot v red n o to , če m u r se bo v tem spisu skušalo a rg u m e n tira n o zoperstaviti.
1. Volja d o m o či k o t te m e ljn a lastn o st vsega bivajočega. »Življenje sam o j e volja d o m o č i. « 3 Torej volja d o m oči j e en o tu jo či p rin cip , ki n arek u je for
m u lacijo v re d n o te , su b jek ta in b iti n a n ačin: v re d n o ta je n ič d ru g e g a kot (re
alizacija in g e n e ra to r) volje d o m oči, subjekt n a sto p a kot afirm acija volje do m o či, p o je m b iti (bivajočosti), » k ije vzet iz n aše g a o b č u tk a biti subjekt4«, je n ič d ru g e g a k o t re alizac ija volje d o m oči: »N astajanju vtisniti značaj biti - to j e najvišja volja d o m o č i. « 5 N a čelo m a lah k o rečem o, d a ta, osn ovn a kon cep ci
j a volje d o m o či, v ztra ja v o k v irih » m o d ern e filozofije«, saj se resn ica n akazuje k o t r e z u lta t d estitu cijsk e o p eracije, ki to s tra n im ag in arija v re d n o te , subjekta in biti, ra z b e re voyo d o m o či k o t e n o tn o p a ra d ig m o svetovnega dogajanja. V H e id e g g erjev e m je z ik u bi la h k o dejali, d a g re še vedno za do lo čen o gibanje subjektivitete- za p o jm o v an je resnice, ki se giblje v različn ih fig u ra h postavitve
»resničnega« su b jek ta.
2. Volja d o m o či k o t zaris subjektovega n a sto p a kot razlaščujoč-se-opre- delju jo če izzvanosti p o volji d o m o či v njo sam o. E ksistenca j e n a ta n a č in d o j e t a k o t o d te n e k izzvanosti volje d o m oči v njo sam o. Izzvanost v voljo do m oči p a p o m e n i n a ta n k o n ič volje, kolikor ta ostaja ra z u m lje n a v okviru etiškega re g is tra » m o d ern e « m isli subjekta, torej kot svobodna volja. »Ne sam o, d a n i n ik a k rš n e b iti izza d ejan j, p rizadev anj in postajanj, a m p a k ste u d ejan ja n i v vsakem m o m e n tu . Človeštvo j e v ed n o m ešalo aktiv in pasiv, t o j e njegova k o n s ta n tn a slo v n ičn a n a p a k a. « 6 V luči d ru g e definicije se resn ica destitucije su b jek ta z voljo d o m o či - to rej sem nič d ru g e g a ko t ak ter volje do m oči, ne izpostavi zgolj s sa m im p re n o so m subjektivitetete o d (im ag in arn eg a) subjekta (sv o b o d n e volje) k volji d o m o či k o t »resničnem u« subjektu človekovega delo vanja, a m p a k j o j e o b e n e m p o tre b n o ra zb ra ti prav kot m in im a ln o diferenco , ki su b jek t k o t n ič d ru g e g a k o t voljo do m oči še loči od nje sam e - v tem p re h o d u iz sa m o s ta ln ik a su b jek t v voljo do m oči, k ije vselej n ek a p ro c e su ira n o st - glagol, j e p o tr e b n o b iti p o z o re n n a n a č in - d o b e se d n o glagolski n ačin , ki z a č rta m in im a ln o d ife re n c ira n o s t eksistence ko t pasivno tranzitivno dopolnitev n ag o v o ra »volje d o m oči«. Volja k o t izzvanost v ontološkem sm islu sicer p o m e n i n a ta n k o n ič »subjekta sv o b o d n e volje«, h k ra ti p a se vsaka realizacija izzvanosti p o volji d o m o či d o vršuje prav v vlogo igre su bjekta svobodne volje.
3 F rie d eric h N ietzsche, Onstran dobrega in zla,prevedel Jan k o M oder, v: Onstran dobrega in zla, H genealogiji morale,Slovenska m atica 1988, str. 21.
4 F rie d eric h N ietzsche, Volja do moči,prevedel Ja n k o Moder, Slovenska m atica, Ljublja
n a 1991, str. 488.
s Ibid.,str. 348.
6 F rie d eric h N ietzsche, H genealogiji morale,prevedel Teo Bizjak, v Onstran dobrega in zla, H genealogiji morale,Slovenska m atica, Ljubljana 1988.
2 0 3
Pasivno tra n z itiv n a d o p o ln ite v n ag o v o ra volje d o m o či j e to rej h k ra ti izraz dovrševanja v re a ln o m itologijo su b jek ta sv o b o d n e volje in m isel, ki izre k a njegov nič. N a ta n a č in je prav pasiv n a tra n z itiv n o st to č k a o d p o ra , ki su b jek ta kot akterja volje d o m oči še loči o d nje sam e, č e tu d i sta biti p asivna tranzitiv
nost in biti subjekt svobodne volje sin o n im a . E k sisten ca k o t p asiv n o tra n z itiv n a d o p o ln ite v ni isto ko t človekova izv o rn a p asiv n a-rec ep tiv n o st, a m p a k j e o n tološka k ategorija, ki k a ra k te r re sn ič n o sti p rid o b i šele k o t s in g u la rn a to č k a v ko n tek stu človekove vselejšnje »vrženosti« v re a ln o m ito lo g ijo su b jek ta svo
b o d n e volje. Človek j e p ri N ietzscheju v e d n o dvoje, k i j e skoraj isto: p asiv n o tra n z itiv n a d o p o ln ite v n agovora »volje d o m oči« in u d e le ž e n e c re a ln e g a vi
deza sub jekta svo b o d n e volje. O b a n a z n a č e n a m o d u s a b iv an ja sta o n to lo šk o povsem en a k o v red n a . Č etu d i j e su b jek t sv o b o d n e volje im a g in a re n , j e h k ra ti zapis čiste n e -re p re z e n ta b iln e n u je in s te m re a ln o sti. Zakaj la h k o g o v o rim o o n e -re p re z e n ta b iln i nuji? Prvič, p re p ro s to zato, k e r se su bjektova n u ja - n e o d pravljiva u v rž en o st v njegova »pravila igre«, vselej p re z e n tira d ire k tn o in to v lastn em n a sp ro tju - videzu sam o-osvobajanja, in d ru g ič , zato, k e r se njegova nuja v ed n o n a h a ja v n eizbežnosti njegov ega p o v ra tk a . N a ta n k o ta k ra t, ko ga p re p o z n a m kot fo rm o in d o k trin acije, sem n a tem , d a se p o v rn e . S p o zn an je, d a ga ni, torej n e p o m e n i ra zb lin je n ja n ek e u tv are, a m p a k p o g le d v v o tlo st sa
m e re aln o sti. P asivno-tranzitivna d o p o ln ite v seveda n i re s n ic a o n k ra j videza subjekta svo b o d n e volje, saj se pasiv no tra n z itiv n a d o p o ln ite v d o v ršu je prav v videz svob odne volje, a m p ak j e re sn ic a zgolj k o t n o tra n ji ro b - k o t p ra z n a točka »ne«-izstopa iz m itologije su b jek ta sv o b o d n e volje, p ra z n a to čk a, ki n e im p licira n ik a k ršn e g a zunaj, a m p ak nič tiste g a zn o tra j. L a h k o to rej re čem o , d a j e u n iv e rz a ln a m isel, ki p a se n e k o n s titu ira v n e sk o n č n e m a m p a k okoli niča. Torej to, d a ni subjekta sv o b o d n e volje, o z iro m a to, d a g a p re p o z n a m o ko t zapis čiste nuje, ki v ed n o n a sto p i v svojem n a sp ro tju , n i s p o z n a n je , ki bi v čem er koli osvobajalo ali »osm išljalo«. In v tem velja ra z b ra ti n e k o g e n e ra l
no ločnico N ietzscheja in Spinozove te r k an to v sk o -id ealističn e trad ic ije, ki m isli im a n e n tn o svobodo ko t p re p o z n a n je nuje. R esn ica stavka »ni su b jek ta svobodne volje« p o m e n i izključno to, d a n i su b jek ta sv o b o d n e volje. K ako r h itro to, d a ni subjekta svobodne volje, d o ja m e m o k o t osvoboditev, sm o že v idealizm u, in o b ra tn o , šele z odpov ed jo k o n c e p tu osvoboditve, j e m isel »ni subjekta svobodne volje«, m isel, ki, ko t sm o n a z n a č ili zgoraj, p o m e n i m išlje
nje n iča zn o traj re a ln o sti in n e o d p rav e n ek e iluzije, sp lo h m o žn a, o z iro m a m o žn a n a n ačin , ki n e vodi v n ek o a n tin o m ič n o »odrešitev«. O d su b jek ta svobodne volje se n a m re č ni m o žno o sv o b o d iti - k o t čista n u ja se v ra č a n e glede n a n a šo v ed n o st o njegovem n e e k s iste n tn e m ob stoju. Ali d ru g a č e : če se em a n c ip ira m o o d su bjekta svo b o d n e volje, n a le tim o le n a čisto n e -re p re z e n - tab iln o nujo, k ije njegova n o tra n ja p o d o b a . In p rav v tem j e N ietzsch ejev p o -
sto p e k d ia m e tra ln o n a s p r o te n K antovem u - če p ri sled njem v p re p o z n a n ju n u je (a v to n o m n e o d lo čitv e) n a le tim o n a svobodo, p ri N ietzscheju v subjektu s v o b o d n e volje n a le tim o n a čisto st nuje. Nas n a tem m estu za n im a o ntološki statu s sam e volje d o m oči. T a zn o traj n a z n a č e n e m odifikacije pojm ovanja n i več ra z u m lje n a k o t e n o tu jo č a tem eljn a lastn o st vsega bivajočega, am p ak n a s p ro tn o , k o t r o b n a o sen čitev d iv erg e n tn eg a, n a sebi n esm iseln eg a spleta m ik ro -siln ic , ki ko t pov sem k o n tin g e n tn i re z u lta t svojih m ed seb o jn ih o d n o sov p ro izv e d ejo tu d i videz in o b č u te k - biti subjekt. H k ra ti p a ta značaj volje d o m o či k o t »ne«-bistva »ne-subjekta« ostaja zakrit, saj g a subjekt s u b stitu ira n a n a č in tra n s c e n d e n ta ln e g a videza. Filozofska operacija, ki n a m lahko o m o g o či v p o g le d v d ru g o fig u ro volje d o m oči, j e torej desubjektivacija, ki pa se več n e iztek a v voljo d o m oči, a m p a k n a pozicijo E n ega postavlja m noštvo in n a pozicijo e se n ce k o n tin g e n tn o s t. K o n tin g e n tn o st tu seveda n e označuje n ek e »kozm ične vseenosti«, a m p a k se postavlja n a m esto esen ce predvsem v sm islu p re v re d n o te n ja - n i e se n c a ta, k ijo m o ram o m isliti zo p e r k o n tin g e n t
n o st, a m p a k j e p o tre b n o d o m isliti obstoj točk abso lu tn e k o n tin g en tn o sti, ki j i h z a stira m e ta fiz ič n a težn ja p o zvajanju n a en o st in osm išljenost. Za p rim e r d ru g e o sre d n je k o n ce p cije volje do m oči lahk o izberem o nasledn ji citat, ki n e n a z a d n je m e ri n a sta tu s n ek e u n iv erz aln e sam oo p red elitv e N ietzschejeve
g a filozo firan ja: »Moje hipoteze: subjekt kot m noštvo«7.
V z p o re d n o s su b jek to m se n o tra n je razcepi tu d i sam a volja d o m oči. T udi o n a sam a k o t izzivajoče-izzvano nikoli n e zastopa sam e sebe, tem več vedno n a sto p i k o t virtualni izziv p r e h o d a v videz nove etap e sam o-identifikacijske osm išljenosti. S le d n ja p a j e nič d ru g e g a k o t vsebina virtualnega n ag ovo ra volje d o m oči, ki v e d n o n a sto p i k o t n a ta n k o tista vsebina misli, ki se sooči z n ič
em n a ta n a č in , d a g a zastre. S k ratk a, volja do m oči se d aje m isliti n a daljici m e d virtualnim izzivom , se p ravi m estom , kjer nastopi k o t realizacija sam e sebe v v id ezu la stn e g a n a s p ro tja - zm ožnosti subjektove sam o-osvoboditve, in la stn im k ra je m n a ro b u n ič a - torej kot ta n k a č r ta m ed p ra z n in o (votlostjo izziva) in n ič e m (k jer m o ra n a s to p iti subjekt).
V olja d o m o či k o t izziv, ki ga n a n ač in pasivne tranzidvnosd d o p o ln i sub
je k t s svojim n a s to p o m v videzu su b jek ta svobodne volje, torej ni zgolj k o m p o nist, ki zapisuje p a rtitu re , p o k a te rih se odvija subjektova igra, am p ak j e tudi sam a a k te r- d vojnik su bjekta: N ietzscheju vsaj n a d o lo čen ih m estih, tam , kjer njegovo m išljen je p re se g a »klasično« pojm ovanje volje d o m oči, n e gre zgolj za to, d a bi se volja d o m o či ra z o d e la k o t resničn i sub jekt posam ezn ik a v nje
govi »vrženosti« v ig ro življenja, am p ak volja do m oči kot podvojitev subjekta 7 F rie d eric h N ietzsche, Volja do moči, str. 490.
2 0 5
- podvojitev njegove p o zicio n iran o sti n a ro b u n iča in podv ojitev n jego ve mi- tološko-osm išljujoče funkcije (k o t o b v lad u jo če p ris o tn o s d ), su b je k t n a d o m e sti z lastno votlostjo in m u n a ta n a č in p o m a g a u videti, d a g a k o t su b je k ta volje d o m oči, ozirom a, k a r je isto, k o t su b jek ta sv o b o d n e volje - ni, j e p a n u je n . Ali d ru g a če, osvobodi ga za sp o zn a n je o n ju n i o b o jestran sk i igri, ki vzpostavi dim enzijo vseenosti k o t relativizacijsko p ro tiu te ž g led e n a težo »Es m uß sein«, ki se g e n e rira v neodpravljivi vrženosti v vlogo su b jek ta sv o b o d n e volje.
2. Idioplazmaje substanca
Volja d o m oči v N ietzschejevi m isli v sek a k o r n a d o m e š č a bivajočo st, to d a n a d o m e s tijo n a n a č in lastn e votlosti. Bit (v p o m e n u bivajočosti) la h k o o b staja le, če obstaja tu d i d o lo č e n a p riz m a (v re d n o ta , id eja, p risila), ki hipo- stazira sam p o g led m islečega v tisti poziciji, k jer m isel z a d a n e o b p o sta ja n je - d o lo čen neoprijem ljivi flu id n i p ro c es, ki g a la h k o za časn o z a č rta m o kot nič-tem elja in s te m n ič -o p o m e n je n o sti. Se e n k ra t: »N astajan ju v tisniti videz biti - t o j e najvišja volja d o m oči.« Hipostaza se d o g o d i n a ta n a č in , d a p o g le d m islečega, h k ra ti s tem ko im en u je b it, p o sta ja n je (nič p o m e n a ) zastre. In o b ra tn o , šele s tem , ko se vsebina d o lo č e n e m isli so o či z »ničem p o m en a«
n a ta n a č in , d a g a zastre, n a sto p i k o t s u b sta n c a , ki j o N ietzsc h e im e n u je idio-plazma. Id io p la z m a je o d p rti d iv e rg e n tn i m asiv m o ž n ih p o m en o v . N je n a osnovna k a ra k te ristik a j e s a m o g e n e rira jo č e se v p e n ja n je v p o m e n n a n a č in izenačevanja, s č im e r se izpostavi tu d i k o t m edij id e n tite te in z n jo te sn o p o vezane sam oosm islitve.
Idiop lazm atska substanca zd ru žu je dva h o m o lo g n a p ro c esa. Prvič, osnov
n o p ro sto st človeškega bitja - njegovo zm o žn o st tv o rjen ja m e ta fo re , in biti m etafora, torej zm ožnost id en tificirati se znotraj d ru g o sti k a te re g a koli p o m e n a - biti karkoli.8 In drugič, subjektivacijo, ki se vrši n a ta n a č in , d a su b jek t k o t izzvanost vselej n asto p i natanko tam, kjerkoli se m u p o n u d i m o ž n o s t n e k e g a p o m en a. T o seveda n e p o m e n i, d a bi se vselej id en tificiral v p o trje v a n ju p o m en sk eg a izziva, a m p a k je del slovitega »DA«, lah k o tu d i n a s to p v n ek i fo rm i zanikanja, o dklan janja, p otvorbe, ki p a še v e d n o p o m e n ijo izzvanost. S k ratk a prostost, n a tej ravni ni stvar n e k e g a kvalitativnega p resk o k a, ki bi se realiziral s spoznan jem , vednostjo, a m p a k je stvar čiste kv antitativnosti, k o lik o r ta stavi n a to, d a izvorna so p rip a d n o st n u je in p ro sto sti ni povsem p re m o s o ra z m e rn a - d a se n ju n a m in im a ln a razlika, ki se n a č e lo m a u k in ja v istost, n a d o lo č e n ih
8 Za ustrezno prim erjavo navajamo: D. Komel, »N ietzsche in fenom enologija«, v Phai- nomena, št. 7 / 8 , 1994.
re d k ih m e stih u sp e p re z e n tira ti. T o p a j e vprašanje biti in n e misli. Skratka m esta, k je r se m in im a ln a razlika n u je in prostosti k o t p rip ad a jo ča biti izvijejo v p re z e n c o , se m o ra jo d o g o d iti, n e p a biti proizv ed en a z d o lo čen im presk o
k o m v m išljen ju . N a te m m e stu za tiju jem o , d a obstajajo, in d a b o m o e n o iz
m e d n jih tu d i izpostavili.
D e stitu tu c ijsk a o p e ra c ija v ed n o sti o re sn ič n em ak terju zgodovinskega d o g a ja n ja , v n ajbolj e le m e n ta rn i obliki, p o te k a k o ts a m o p re p o z n a n je volje do m o či n a tiste m m estu , ki g a j e tra d ic io n a ln o zavzem ala v re d n o ta . To ne p o m e n i, d a v re d n o te e n o sta v n o ni, a m p a k d a se v re d n o ta izkaže za nič d ru g e g a k o t voljo d o m o či. T u je p o tr e b n a p o se b n a p re v id n o st - razm erje v re d n o te in volje d o m o či j e n a m re č p o tre b n o m isliti dvoznačno: p o e n i s tra n i j e v re d n o ta zm o žn o st tv o rjen ja diskurzov, ki zakrivajo n jeno pravo naravo, tj. voljo do m o či, p o d ru g i, p a v re d n o ta j e nič d ru g e g a kot volja d o m oči n a ta n k o zarad i teg a, k e r je k o t ta k a m o č sa m o re p rez en tacije v svojem n asp ro tju . Volja do m o či j e torej p ra v k o t la s tn a realizacija v transcendentalnem videzu g e n e ra to r človekove investicije v njo sam o.
T u p a se n a h a ja m o v d o lo č e n e m n en a v ad n em razcepu: p o en i stran i j e volja d o m o či p o jm o v a n a p rav k o t tisto m išljenje, ki m u u sp e desakralizirati v re d n o to , se p ra v ijo p re p o z n a ti v n jen i resnični p o d o b i izza n jen e govorice, z d ru g e g a vidika p a j e osnovni pogoj volje d o m oči prav v tem , d a zm o rem o na- videznosti sp re g le d a ti n av id ez n o st in jo ljubiti k o t videz z d ig n ite to stvari, se to
rej o d p o v e d a ti obsesiji s še v e d n o m etafizično težnjo iskanja prave realnosti.
Č e j e im en o v an je b iti o sre d n ja in n u jn a k arak teristik a m etafizične fi
lozofije, to o b e n e m tu d i p o m e n i, d a za vsako poim eno van je, torej sam oute- meljitev, p la č a c e n o iz g u b e n e k e flu id n e, nezgrabljive d ru g o sti - p ostajanja.
S le d n jeg a p a n ik a k o r n e sm em o m ešati s kakšno »resnično, h a rm o n ič n o n a ravo sveta«, se p ravi d o lo č e n o novo obliko »stvari n a sebi«. N a sp ro tn o , prav izg u b a, o z iro m a izg o n d ru g o s ti kot afirm acija idio-plazm atske id en tite te, h k r a ti tu d i o h r a n ja sled » d ru g e narave« in s tem šele tvori n jen p o m en , saj n a ra v a sa m a p o sebi n im a p o p o ln o m a n ik a k ršn e g a p o m en a. Ves p o m en , ki g a j e to k o m zg o d o v in e p rid o b ila , j e stran sk i p ro d u k t delovanja volje d o m oči.
O z iro m a še d ru g a č e , p o sta ja n je - »neoprijem ljiva fluidnost« - ni nič d ru g e g a k o t glagolski v idik sam e volje d o m oči, tako kot so p o d ru g i s tra n i sam o staln i
ki v re d n o ta , su b jek t in b it, p ro c esi n jen e realizacije - »vtisnitve videza biti«.
G e n e ra liz ira jm o : vsaka ra b a sam o staln ik a im plicira d o lo čen o k o n stitu tivno, z v id ik a m o ž n o sti k a k ršn e g a koli p o m e n a n u jn o in kvečjem u p arcialn o p rekoračljivo re a ln o o b sto ječo »laž«. Laž, ki p a im a n a on to loški ravni pov
sem e n a k o d ig n ite to k o t re sn ic a, saj j e n u jn i pogoj vsake e ta p e subjektovega n a sto p a . To p o m e n i dvoje: prvič, d a j e osnovni pogoj sp ozn an ja ko t modusa volje do m o či p rav ta, d a volja d o m oči sam e sebe ne p re p o zn a, vsaj ne v celoti
207
- vsaj n e k o t tiste misli, ki je v stiku z »ničem p o m en a« n a ta n k o n a ta n a č in , d a ga zastre in vsaj n e kot p re h o d n e g a glag ola, k a te re g a k o n stitu tiv n i o b jek t j e
»nič pom en a« sam . Z d ru g im i b e se d a m i: pogoj sp o z n a n ja k o t volje d o m o či je n a ta n k o ta, d a se n e p re p o z n a k o t »scena istega« z n ič e m p o m e n a , »scena dvojega« z nihilizmom. In d ru g ič, to h k ra ti p o m e n i, d a N ietzschejevo la stn o filozofsko m isel g e n e rira p rav d o lo č e n o sp o zn a n je o tej »sceni dvojega«. In ali to n e p o m e n i n a ta n k o tega, d a m o ra m o ta d ru g i, re d k ejši filozofski p o s to p e k o p re d e liti n a ta n k o kot ne-m oči p o s ta ja n ju v tis n il biti A li to torej n e p o m e n i, d a j e vsaj n a d o lo č e n ih s in g u la rn ih pozicijah pog oj sp o z n a n ja k o t volje do m oči, prav n en a v ad n a id e n tite ta m o či in n em o či? In d a n as p rav d e te k tira n je m reže te h sin g u la rn ih m est lah k o in m o ra privesti d o n e k e g a d e ln e g a »celo
stnega« p o g le d a n a N ietzschejevo d ia-b o ličn o filozofijo? K ajti n e d v o m n o g re zo p et za v p rašan je k o n fig u racije o b sto ja in n e k v alitete m isli. In n a d a lje , če j e v re d n o ta nič d ru g e g a ko t volja d o m oči, ali to n e p o m e n i, d a v re d n o ta vendarle lahko o bstaja tu d i v n ekem sicer sila re d k e m a o d lik o v a n e m sm islu, n a m re č k o t v re d n o ta , ki se lo k alizira n a teh re d k ih m e stih n e n a v a d n e id e n titete m o či in n em o či ko t v re d n o ta , k i j e n ič d ru g e g a , k o t n ič volje d o m oči?
T oda kako ta m esta privesti do n ek e širše tem atizacije? In kje se d ejan sk o sploh nahajajo?
3. H ia tu s med dvem a ničem a
S tatus n az n ače n e d ru g e zvrsti sp o zn a n ja , sp o z n a n ja , ki g a le stežk a še u m estim o v re g iste r sp o zn an ja ko t volje d o m oči, o z iro m a lah k o , to d a sam o p o d pog ojem , d a g re za voljo do m oči, v k a te ro j e s tr u k tu r n o v p e ta d o lo č e n a s in g u la rn a pozicija n e n a v a d n e id e n tite te m o či in n e m o č i, b o m o te m a tiz ira li s p o m o čjo nekega d ru g e g a N ietzschejevega p o s tu la ta sp o zn a n ja . S p o zn an ja kot »hiatusa m e d dvem a ničem a.« V z p o re d n o b o m o p o sku sili o bliko vati in razjasniti sin tag m o deklaracije a n ti-d o g o d k a n ih iliz m a . P ri te m b o m o sin tag m o razstavili n a dva d ela in a n ti-d o g o d e k posk usili fo rm u lira ti g led e n a B adioujev ko n cep t d o g o d k a, n ih iliz e m p a v p o lem ik i s H e id e g g erjev o in te r
pretacijo N ietzscheja kot m isleca n ih iliz m a .
M ed N ietzschejem , H e id e g g erjem in B ad io ujem , kljub številnim razlikam , kar n e sp o rn o še posebej velja za sled njega, o bstaja d o lo č e n a m o č n a vez.
Za to, da bi nekdo m islil v filozofskem sm islu, e n o stav n o n i dovolj, d a o b staja kot subjekt, ki m isli. Za n a sto p m išljen ja prav tak o n e z a d o šč a ta H usser- lovski noesisin noema, a m p a k je n u jen n a s to p d o lo č e n e g a » tretjeg a elem en ta« , ki p a n i »tretje kriterija«, v luči k a te re g a bi uv ideli resnico. »Tretji elem ent« n i m išljenjska vsebina, a m p ak d o lo č e n a druga k o n fig u ra c ija ob sto ja, ki se p o d
d o lo č e n im i p o g o ji iz trg a u staljen o sti. M isel, k o lik o rje izraz resnice, n e n a sto p i sa m o k o t p o sle d ic a v z ro čn e zveze ali k o n ju n k tu re misli, am p ak vzn ikn e v a r tik u lir a n e m iz ra z u s re č a n ja - p re p o z n a n ja te d ru g e ko nfig uracije obstoja.
Za B ad io u ja j e »tretji elem ent« d o godek , ki se o d teg u je biti, za H eid eg g erja b o d isi b it k o t b it, ki b istvuje k o t sam ozakrivanje, v Biti in času p a se še posebej ra z v id n o v to vlogo postavi »glas vesti« - nagovor, ki g a s pozicije tem eljn eg a ra z p o lo ž e n ja n e d o m a č n o s ti tu b it naslavlja sam o n ase v izgubljenosti »se«- sebstva. V N ietzschejevem p r im e r u sta »tretja elem enta« dva - bo d isi n ih ili
zem , b o d isi glasba. O d lo č iln o je , d a j e prav sam »tretji elem ent« ta, ki s svojim n a s to p o m d e ja n sk o »spregovori« resnico n a rav ni izraza. N aloga filozofa je v p ra ša n je d rž e - ta k o re k o č e tič n e d rže, v k ateri se izraz p o d pogoji filozofske
g a d isk u rz a a r tik u lir a in te m a tiz ira . V sekakor je m ožno koncepcijo resnice k o t »tretji e le m e n tje spregovoril«, zvajati n a krščanski k o n ce p t razo d etja. To
d a p rav n a te m m e stu m o ra in te rv e n ira ti filozofija, ki m o ra dokazati, d a gre za njo sam o in n e anti-filozofijo. Ali kot ko ncizno razloži Je lic a Sum ič-R iha:
» F ilo z o fje tisti, k i j e zm o žen vztrajati predvsem n a distan ci, ki ločuje filozo
fijo o d tiste g a e k s tim n e g a d ru g e g a , k i je zanjo anti-filozofija, tistega d ru g e ga, ki d elu je v o k v iru isteg a m iseln eg a polja kot filozofija, ki u p o ra b lja isto govorico k o t o n a , č e tu d i p ri tem proizvaja d ru g a č n e , celo n a sp ro tn e učin k e k o t filozofija.« 9 V B ad io ujevem p rim e ru se ta filozofiji im a n e n tn a e tič n a d rž a im e n u je zvestoba d o g o d k u , p ri H e id e g g erju bodisi »biti n ed o m ač n o « , ali p a p re b o le v a n je m etafizik e, p ri N ietzsch eju p a biti n ih ilist v n ekem p o m e n u , ki se ra z lik u je o d u sta lje n e g a . K te m u se še povrnem o. In še tretje: šele z n a sto p o m re sn ic e, ki v z n ik n e v filozofski artik u laciji n asto p a druge k on figu racije o b sto ja, se vzpostavi tu d i n je n subjekt. S kratka, n e g re za subjekt, ki bi m islil in v d o lo č e n i fazi p re p o z n a l d o g o d ek , glas vesti, ali n ih ilize m , tem več subjekt m išljen ja p o d d o lo č e n im i pog o ji n asto p i h k ra ti z identifikacijo v drugi k onfi
g u ra ciji obstoja. P ri B ad io u ju j e to d ire k tn o fo rm u lira n o , saj subjekt j e sub jek tiv acija, ki se vrši k o t d e k la ra tiv n a zvestoba resnici, pri H e id e g g erju n a to
m esto la h k o p o stav im o biti-k-sm rti in p ri N ietzscheju nadčloveka. Ta k ratk i e k sk u rz b o v n a d a lje v a n ju še p rišel do izraza.
Kaj naj bi torej b ila d e k la ra c ija n ihilizm a? N ietzschejeva filozofija im a
n e n tn o vsebuje tr i e n o sta v n e izjave, ki p re te n d ira jo n a ontološk i statu s - »je volja d o m oči«, »je v ečn o v ra č a n je enakega« in »je nihilizem «. P rva dva p o eni s tra n i im e n u je ta ese n co te r eksistenco bivajočega, po d ru g i p a s e j u d a m is
liti p ra v k o t n a č in a tra n s c e n d ira n ja biti v p o m e n u bivajočosti. P ara d o k saln o p rav tretji stavek, torej d e k la ra c ija n ih ilizm a , če tu d i j e n a prvi p o g led v svoji
9 Telica Š um ič-R iha, »Tri p rip o m b e k Badioujevem u pojm u odločitve«, Filozofski vestnik, 19, št. 1/1998, str. 33.
2 0 9
ontološki p re te n zÿ i najbolj »sumljiv«, p o m e n i d e ja n sk o u v e rtu ro H e id eg g er- jev em u m išljenju biti ko t biti.
H eid eg g erjev a in te rp re ta c ija N ietzsch eja j e seved a p re o b s e ž n a in p re - kom pleksna, d a bi s e ji posvetili v celoti. V n a d a lje v a n ju b o m o o b rn ili p o z o r
n o st sam o n a n jen del, ki izpostavi N ietzsch eja k o t m isleca n ih iliz m a . H e id e g g er v Prispevkih k filozofiji p o d a sled ečo razlag o : »N ihilizem v N ietzsch ejev em sm islu p o m en i: d a so vsi cilji proč. N ietzsch e tu m e n i v sebi ra s to č e in človeka (kam ?) sprem in jajo če cilje. R azm išljanje v »ciljih« (že d o lg o časa n a p a č n o ra z u m lje n e g a telosa za G rke), izpostavlja ideo in »idealizem «. Z ato o staja ta id ealističn a in m o ra listič n a izpostavitev n ih iliz m a , k lju b n je n i bistvenosti, p re h o d n a . V o ziru n a d ru g i p rič e te k j e p o tre b n o p o jm o vati n ih iliz e m bolj tem eljno, kot bistveno posledico zap u stitv e biti (Seinsverlassenheit) . « 10 H e id e g g er torej N ietzscheju p rip o z n a e se n c ia ln i p re o b ra t, ki p ra v n ih iliz e m p r e p o zn a kot tisto, k a r je n a lo že n o m išljenju p o m etafizik i. A p ra k tič n o v isti gesti s p rip o z n a n je m n asto p i tu d i zam ejitev N ietzschejev eg a p o m e n a n ih iliz m a , zamejitev, k ije po m ojem zavajujoča. N ietzsch e naj bi n ih iliz e m ra z u m e l k o t b re z-c iljn o stin ga še n e d o jam e k o t razvoja zg o d o v in e m etafiz ik e , ki se odvija prav kot n a č in , kako z bitjo nič ni. O d to d sledi te m e ljn a p o d m e n a bitno -zg o- dovinskeg a H eideggerja, n am re č, d a j e n ih iliz e m zg o d o v in sk a p o d o b a biti.
N adalje sledi, d a j e prav destrukcija p o sa m e z n ih e ta p bivajočosti bivajočega, se pravi sproščanje sin g u la rn o sti p o sa m e z n e filozofske m isli g led e n a m e tafizični »kliše«, n ač in , kako zg odo v in o m etafiz ik e izpeljevati iz m etafizik e v s in h ro n o razsežnost filozofske u n iv erz aln o sti. S eved a j e ta H e id e g g erjev a n a d g ra d n ja n ih iliz m a izjem n a in n e n a z a d n je o d lo č iln a za k asn e jše (d e n im o D errid ajev o in L acanovo) m e to d e p ris to p a k zg od ovin i m etafizik e. T o d a zvajanje N ietzschejevega n ih iliz m a n a » n eo -ro m an tičn o « »brez-ciljnost«, p o m en i b istveno zoženje N ietzschejevega p o jm o v an ja n ih ilis tič n e an ti-e se n cial- nosti, predvsem p a n e izpostavi sam e g este - »je n ih ilizem «.
H e id e g g er v svoji in te rp re ta c iji izh aja iz volje d o m o či k o t tem eljn e lastn o sti vsega bivajočega. G le d a n o s te pozicije ra z m e rje volje d o m o či in n ih iliz m a niti ni p ro b lem a tičn o , saj volja d o m o či k o t te m e ljn a la stn o s t biva
jo č e g a in s tem tu d i m ero d a jn o st bivajočem u, še v e d n o d o p u š č a ra b o n ek e v re d n o sti. T ovrstna k o n c ip ira n o st m išljenja, ki sicer j e m išljen je p ro ti v re d n o tam , h k ra ti p a j e še v ed n o v re d n o s tn o m išljenje, se o d ra ž a v tem , d a se že o d sam eg a začetka v p roces in te rp re ta c ije u m e sti d o lo č e n a h ie ra rh ič n o s t, p a najsi g re za n ih ilize m in p ro ti-n ih iliz e m , ali p a za ra n g ir a n je ra z lič n ih kvalitet volje d o m oči, d e n im o slovito U rb an čičev o ra z m e rje »četverice« in
10 M artin H eidegger, Beiträge zur Philosophie, G esam tausgabe III, V ittorio K lo sterm an n , F ra n k fu rt a m M ain 1989.
J L A 11. N ih iliz e m k o t » ra z v re d n o te n je vseh vrednot« je h k ra ti tu d i n u jn a e ta p a » p re v red n o ten ja« - n a č in a p re h o d a n ih ilizm a, sk ra tk a n ih ilizem sam j e d el d ialek tik e, ki naj p riv ed e d o njegove odprave. Vse to seveda drži, to d a p o n av ljam , zgolj če izh aja m o iz volje do m oči kot tem eljne lastnosti vsega bivajočega. T o d a ali n ih iliz e m , ki im a p o m e n lastne Aufhebung še zadošča p o g o je m izv o rn e g este - je n ih ilize m ? In ali j e n o tran ja , v re d n o stn a delitev n ih iliz m a - »Človek b o ra je h o te l nič, kot nič n e h o te l« 12 lah k o ra zu m lje n a d o b e s e d n o , ali p a se zn o tra j te izjave zo p et skriva d o lo čen a enigma. Brž ko se volje d o m o či n e m isli več k o t m e ro d a jn o sti zo p e r nihilizem , in p okazali smo, d a m esta, k jer volja d o m o či obvisi v lastn em n asprotju, obstajajo, p o sta n e n o tr a n ja v r e d n o s tn a ra z lik a n ih iliz m a neuprav ičen a. N ih ilizem j e in o stan e n ih iliz e m , sicer j e n o tra n je razce p lje n , a ta razcep ni več v p rašan je vred no sti, a m p a k v p ra ša n je o p re d e litv e njegovega n a sto p a kot transgresivnega a-fenome- na. A -fen o m en a, ki n e m o re b iti celostn o o p re d eljen z n o b e n o definicijo, saj se vsako m e rilo n ih iliz m a v d o lo č e n i etap i v p o teg n e v tisto m erjeno. In prav v te m velja iskati o d g o v o r n a vselejšnjo dvojnost njegovega n a sto p a - proces
»m išljenja« n ih iliz m a n i n e k a »vednost o«, tem več »identifikacija v« (p reh o d m eritv e v m e rje n o ), s č im e r se sce n a n ih ilizm a vedn o podvoji n a p o d o b o n i
h iliz m a (točke, k jer se p o d o b a ne-sm isla sveta u p ira prevzetosti v osm išljenost v re g is tru m ito lo g ije su b jek ta svo b o d n e volje) in p o sam ez n ik a n a njegovem že p re k o ra č e n e m ro b u . S k ratk a, n ih ilize m j e n en av ad n o zrcalo, v k aterem se m o ra p o le g n je g a sa m e g a pojaviti p resunljiva ten k o st eksistence. E d in o , k a r j e n a id en tifik aciji v n ih iliz m u »proti-nihilističnega« j e to, d a identifikacija v n ih iliz m u la h k o za seboj z a p u sti sled, k i j o m o ra filozof iz o d ra z a sp re m e
n iti v a r tik u lir a n i izra z p o d pogoji filozofskega diskurza. Ta izraz n ih ilizm a j e m o ž e n le k o t d e ln i zaris njegovih kontur - zaris človekove eksistencialne p o z ic io n ira n o sti ko t »hiatusa m e d dvem a ničem a«. Kot n e -id e n tite tn a sam o- id e n tifik a c ija zn o tra j dveh ničev p o m e n a , sam o-identifikacija v n ih ilizm u , ki j e h k r a ti tu d i s in g u la re n p alim p sestič n i zapis smisla, to d a sm isla, ki n i več p o jm o v an ko t d ia le k tič n a re alizac ija p re h o d a o nk raj nih ilizm a, a m p ak kot njegov seg m en t. In d e k la ra c ija n ih iliz m a m ed d ru g im p o m e n i prav to, sm isel j e s e g m e n t n ih iliz m a ko t tra n sg re siv n e g a o n tološkeg a a-fenom ena. In t o j e p o tr e b n o ra z u m e ti k o t d ia m e tra ln o n asp ro tje n ihilizm a, k i j e ra zu m lje n kot p o s to p e k la stn e Aufhebung. H iatus m ed dvem a n ičem a je dvoje - u n iv erz aln a p o d o b a p ro so jn o sti eksisten ce z o p e r m asovnost idioplazm atsk ega p o m en a, in filozofski p o sto p e k , ki v s in g u la rn i n e id e n tite tn i sam oidentifikaciji v n i
11Cf.Ivan U rbančič, ».Kritični o b ra t m odernosti«, v Onstran dobrega in zla, H genealogiji morale,Slovenska m a tic a 1989, str. 392.
12 F rie d eric h N ietzsche, H genealogiji morale,prevedel Teo Bizjak, v: Onstran dobrega in zla, H genealogiji morale,Slovenska m atica, Ljubljana 1988, str. 345.
211
hilizm u, torej sam o-identifikaciji, ki se s p o n ta n o u p re refleksijski id e n tite ti, zariše palimpsest smisla.
N ih ilizem j e p ra z n i pogoj m išljen ja v N ietzsch ejev ih o k v irih , seveda n e kot k ak še n n e o ro m a n tič n i govor iz »globine v ed n o sti o n esm ise ln o sti sveta«, a m p ak takorek oč kot lokacijsko dovoljenje. Sm isel se m o ra z a risati n a ro b o vih n ih ilizm a. N e n a n a č in k o n tra s tn e m e d se b o jn e o pred eljitv e. N a sp ro tn o , ne g re za zrcaln o sliko, am p ak flu id n o , v ed n o že p re k o ra č e n o m ejo , k jer skozi en o zrem o tu d i o b rise d ru g e g a . Z arisa sm isla n a ro b o v ih n ih iliz m a p rav tak o n e velja ra z u m e ti kot kak šn eg a d ia le k tič n e g a , sm islu im a n e n tn e g a g ib a n ja proti-sm isla, ki sm isel kot tak šele k o n stitu ira , saj, če sm o n a ta n č n e jš i, g re ravno za o b ra tn o shem o, n e za sm isel, ki bi se zarisal n a ro b u n ih iliz m a , a m p ak za to, d a prav znotraj m n o štv a id io p la zm atsk e m ase ra z lič n ih sa m o o p o - m e n je n o sti zm orem o m isliti d o lo č e n o p o d o b o n esm isla, ki se u p ir a vid ezu sam oosm išljenosti, ki ga n arek u je su b jek t sv o b o d n e volje - im p e ra tiv h o te ti sam nič, ali d ru g a č e , d a id io p lazm atsk e m ase že-sm islov z m o re m o m isliti ko t p rip ad a jo če niču, ki g a zastirajo. T a m o či pa, ko t sm o videli, o b staja le ko t n e n a v a d n a id e n tite ta m oči in n em o či. In v te m j e j e d r o a r g u m e n ta - s in g u la rn i zapis smisla j e v ztrajanje p ri p o d o b i n esm isla, ki se u p ir a m o či p risiln e osm išljenosti v re g is tru subjekta sv o b o d n e volje, ki j e z o p e t p ra z n o -le b d e č i p o m e n brez sm isla. O b staja le v v ečn em v ra čan ju , k i j e o b e n e m n jeg ova n e- re p re z e n ta b iln a m oč. Pogoj zm o žn o sti v ztra jan ja n i kakovost m isli, a m p a k zareza n a površini biti, ki p rip a d a b iti - obstoj n e n a v a d n ih id e n tite t m e d m očjo in nem očjo.
N ihilizem j e dvoje: prvič - h o te ti sam nič, k a r so v pad e z n o rm a ln o idio- plazm atsko k o n ju n k tu ro o p o m e n je n ja k o t z a strtja p o sta ja n ja (n ič a p o m e n a ), sk ra tk a p o sto p k a, ki se dovršuje v videz su b jek ta sv o b o d n e volje, in d ru g ič - sploh n ič n e h o teti, k a r j e d rž a ask etskega id e a la - p re p rič a n ja , d a z a b so lu tn o dovršitvijo v d ru g e m lah k o d o sež em o stan je o n k ra j v p e to sti v vlogo subjekta, k ar seveda p o m e n i slep o to za dejstvo, d a j e m o č su b jek ta sv o b o d n e volje p ra v v večnem v račanju. Biti n ih ilis t k o t filozofska d rž a, p o m e n i sto p iti v vm esnost teh dveh zvrsti n ih iliz m a in p o sta ti hiatus m e d dvem a n ičem a . Zgolj e n a sam a sh em a n ih iliz m a ne zado šča, saj n a ta n a č in o sta ja m o v re g is tru lu stracijske sam o-utem eljitve n a p ra m n ih iliz m u . K o n k re tn o : če bi N ietzsch ejev p ro jek t dejansko zvajali sam o n a k ritik o k ršč an stv a, o z iro m a n a izjavo, d a j e k rščan sk a v re d n o ta n ih ilizem , bi p rav zap rav n e p o v ed ali p o p o ln o m a n ič p o seb n e g a. Če p a n a sp ro tn o ra z u m e m o s in g u la rn o s t N ietzsch ejev e pozicije m ed že m rtv o in še v ed n o vladajočo k ršč an sk o v re d n o to in n je n o k o n tin u ira n o altern ativ o v m itologiji sv o b o d n e volje, d ejan sk o re a liz ira m o d o lo č e n zapis sm isla ko t p o d o b e nesm isla, ki se u p ira m etafiz ič n i težnji p o sk len jen i osm išljenosti.
Č e j e b iti n ih ilis t d rž a d e k la rira n ja resnice, zakaj neki N ietzsche p o d a štev iln e k ritič n e p o d o b e n ih iliz m a k o t p ro p a d a , dekad en ce itd.? Ker, ko t smo že izpostavili, p re p o z n a n je n ih iliz m a n e d eluje kot »vednost o«, tem več »iden
tifik acija v«, ki se m o ra o tre s ti k o n tra s tn e sam o-utem eljitve. V tem re g istru velja ra z u m e ti njegov n e n e h n i n o tra n ji an tag o n iz em s krščanstvom . O č itn o j e zelo d o b ro vedel, d a j e njegova d rž a pravzaprav d rž a k ršč an sk eg a asketa, ki ra z o d e to re sn ic o - »je bog« n a d o m e sti z je nihilizem. A p rav z d estruk cijo la stn e pozicije izjavljanja se p o d o b a hiatusa šele re sn ičn o vzpostavi zo p e r refleksijski subjekt. Hiatuse m e d dvem a n ičem a, lahko o p re d elim o prav kot to čk e o b e le ž b e sa m o p re p o z n a n j v p o v ra tk ih krščansk o - asketske drže, torej k o t točke, ki o z n a č u je jo ne-izsto p iz n ih ilizm a a h k ra ti v en d arle spregovorijo v je z ik u u n iv e rz a ln e g a .
4. Deklaracija anti-dogodka nihilizma
Z a e n k ra t sm o p o sk u sili ra zjasn iti d ržo biti-n ih ilist v filozofskem smislu.
A k o t sm o že n a z n a č ili zgoraj, »m išljenje nihilizm a« n i sam o v p rašan je su b je k ta , a m p a k v p rv i v rsti n a s to p a druge konfiguracije obstoja, ki se p o d d o lo č e n im i p o g o ji iz trg a u staljen o sti. Se več, subjekt, k ij e zm ožen »misliti« n ih i
lizem , n i sub jek t, ki bi m islil in v d o lo čen i fazi naletel na n ih ilize m , tem več sam n a sto p i s sa m o p re p o z n a n je m v n ih ilizm u . N astop n ih iliz m a kot d ru g e k o n fig u ra c ije b o m o p o skusili p o ja sn iti s te rm in o m anti-d og od ek.
P ojem a n ti-d o g o d k a m o ra b iti dom išljen glede n a B adioujevo k o ncep ci
j o d o g o d k a in to p ra v n a dveh m estih , kjer se le ta zdi šibka. V o b eh p rim e rih g re za d o lo č e n o v rn ite v p latonovske geste, ki B adiouja sicer krasi kot d rža v ztra jan ja p ri re sn ic i z o p e r n je n o ra zv re d n o te n je v so d o b n em inter-subjekti- v istič n em k o n se n z u a liz m u k o t prevladujoči p o d o b i smisla, a v našem p rim e ru j e p o tre b n o izp o stav iti d ru g o p la t, n a m re č d o lo čen o p o tezo ar/ie-idealizm a.
1. D o g o d e k j e tisto, k a r se z n o tra j d o lo čen e situacije o d te g u je biti, a sa
m o n i b re z biti. P ri te m j e b it p o jm o v an a kot čisto m noštvo brez p re d ik a ta, d o g o d e k p a k o t m n o štv o , ki sicer p rip a d a situaciji biti, a vanjo ni vključeno.
Bit d o g o d k a j e l ’être k o t disparaître. Kot o p o za rja Françoise Proust, »je videti b adioujevski d o g o d e k , p risilje n v utem eljitev, »na ro b u p raznine« , k ije d ru g o im e za p lato n o v sk o »D obro o n s tra n biti«, kot tran sc en d en c a« 13. Isti o čitek je p o n av a ja n ju av to rice n a B ad io u ja naslovil tu d i Deleuze. N a tem m estu se ne b o m o sp u šča li v to težavno tem o , am p ak bo m o sam o d o d a li, d a »izvorna«
13 F rançoise P ro u st, »Kaj j e dogodek?«, prev ed lajelica Sumič-Riha, Filozofski vestnik, 19, št. 1/1998, str. 15.
2 1 3
platonovska gesta m o rd a n iti n e bi b ila p ro b le m a tič n a , če bi se p o n o v n o n e o b u d ila še n a dveh m estih; p ri B adioujev em v ztra jan ju , d a j e po g o j d o g o d k a ta, d a m o ra biti »Dogodek«, k a r n as izra zito p ostavi p re d platon ov ski p ro b le m - kako j e z idejo d re k a, in v njegovi ko n cep ciji re sn ic e, ki se k o t n e sk o n čn a a firm ira zo p e r biti-k-sm rti, k a r j e z o p e t težko ločiti o d plato no vsk e n e sm rtn o sti ko t deleža n a ideji.
2. Izpostavili b o m o prvega o d n a z n a č e n ih p o v ratk o v p lato n o v sk e p o te z e - d o g o d e k m o ra b iti »Dogodek«. Z di se n a m re č , d a sm o še p o seb e j n a p o li
tičn i ra v n i p riče n ek e m u » d o g o d k o v n em u vakuum u« . S icer se d o g o d k i vrstijo kot po tek očem tra k u , a p o svojih k a ra k te ris tik a h , vsi p o vrsti, vsaj g led e n a B adioujeve k riterije, delujejo p ra v k o t n e -d o g o d k i. N e p ro izv ajajo n iti p r e kinitve stanja, n iti vzpostavitve n o v ih p red isp o zicij. To p a še n e p o m e n i, d a n e proizvajajo učinkov. N e sam o id eo lo šk ih in te rp e la c ij v su bjekte, s č im e r bi se p o v rn ili k A lth u sserju , a m p ak k o n ec koncev, proizvajajo tu d i m o žn o st d e k lara tiv n e zvestobe in s tem resnice.
S k ratk a trd im o , d a p oleg d o g o d k a o b staja tu d i nekaj ta k š n e g a k o t an ti- d o g o d ek - nekaj, k a r se za razliko o d d o g o d k a n e u m e šč a n a ro b biti, a m p a k ji ab so lu tn o p rip a d a , s čim er se n a o n to lo šk i rav ni iz o g n e m o n e v a rn o s ti tra n sc e n d e n c e , n a o n tič n i pa n e o sta n e m o slepi za d e n im o subjektivacijo tero rista . A n ti-d o g o d ek p rip a d a sam i situaciji i n j e k v alitativ n o v n ič e m e r n e p re k in ja . N a sp ro tn o , situacijo k v an tificira , d o v ršu je v s ta n je a b s u r d n e p r o zornosti. A o b en e m j e tako kot d o g o d e k v e n d a rle zm o žn o p ro d u k c ije subjek
tov skozi p rocese resnice, č e tu d i sam o izgovarja laž. V čem j e to rej fo rm a ln a d o g o d k o v n o st an ti-d o g o d k a? A n ti-d o g o d ek , j e tisto, k a r j e sicer povsem d e te rm in ira n o v im an en c i, a bi se p rav la h k o n e d o g o d ilo .
Za p rim e r an ti-d o g o d k a b o m o izb ra li slovito izjavo H illa ry C lin to n :
»Just say no«. S eveda bi lah k o izb ra li tu d i »Just do it«. P rav v te m slo n i an ti- d o g o d k o v n o st an ti-d o g o d k a - e d in o k a r je n a n jem s in g u la rn o , j e d o lo č e n a k o n fig u racija re a ln e m oči in izjava H illa ry C lin to n vsek ak or j e izjava, ki n im a n ik a k ršn e vsebine, o b e n e m p a a p lic ira in stitu c io n a liz ira n o in p ro m o cijsk o o rg a n iz ira n o m oč.
»Just say no« ko t izjava s p re te n z ijo n a etič n o st, v n ič e m e r n e izre če p o p o ln o m a n ičesa r novega, še več, p rav zap rav n e izre če sp lo h n ič, j e zgolj p ra z no o d p ira n je ust, ki ponovi n ek o že u te č e n o fo rm u lo vladajoče m ito lo g ije svobod ne volje. Torej n ičesa r n e p re k in ja in n ič e sa r n e začenja. N e u stv a rja n ik a k ršn ih novih predispozicij. V nietzsch ejev sk ih o k v irih bi la h k o rek li, d a poziva k hoteti čisti nič. Kljub tem u , d a n as stavek naslavlja s tem , d a izgovori čisto nič, p a v njem lah k o ra z b e re m o vse tri k lju čn e e le m e n te N ietzschejeve filozofije.
1. V sekakor sm o v re g is tru volje d o m oči in to n a dva n ačin a. Prvič g re za čisti in d o k trin a tiv n i m e h a n iz e m , s k aterim d olo čen a rep resiv n a m oč p o sku ša uveljaviti d o lo č e n m o ra lič n i kodeks, in d ru g ič, n a on to lo ški ravni - biti su b jek t sv o b o d n e volje, j e videz, v k a te re g a se dovršuje pasivno tran z itiv n a d o p o ln ite v n a g o v o ra »volje d o m oči«.
2. J e poziv k h o te ti sam nič, ki p a se zavija v celofan p re te n zije n a etičn o d ejan je . S k ra tk a g re celo za p a ra d ig m a ts k i p rim e r N ietzschejeve koncepcije n ih iliz m a . Se več, la h k o bi rek li celo, d a n as »Just say no« kot an ti-d o g o d ek su b jek tiv ira v ra je sp lo h nič n e h o te ti, »crkniti«, kot pa živeti p o d njegovim o b zo rje m .
3. Č e tu d i n a m H illa ry C lin to n u sp e izreči čisto nič, j e h k ra ti jasn o , d a se n a m b o »just say no« v e d n o znova vračal. S kratka, četu d i ta stavek sp re g le d a
m o k o t čisto fo rm o n ih iliz m a m itologije svobodne volje, to n e p o m en i, d a s tem re a liz ira m o njegovo d ia le k tič n o odpravo, am p ak se v njem p re p o zn am o . O z iro m a , k o t sm o že fo rm u lira li, n a ta n k o ta k ra t, ko d o lo čen o fo rm o subjek
ta sv o b o d n e volje p re p o z n a m k o t indo k trin acijsk i m eh an izem , sem n a tem , d a se p o v rn e . N jegova m o č o b staja v svojih po v ratk ih . »Just say no« j e seg m en t re sn ic e v e č n e g a v ra č a n ja e n a k eg a.
»Just say no« v sebuje tro jn o istan co izra za resn ice in ko t an ti-d o g o d e k tu d i sp ro ž a p ro c e s subjektivacije, ki se vrši k o t d e k la ra tiv n a zvestoba. Ali d ru g a č e , »just say no« j e m o ž n o d e k la rira ti k o t a n ti-d o g o d e k in s tem p ro iz
vesti filozofski u č in k i s k a r a k te rje m v ztrajan ja p ri resnici. A n ti-d o g o d ek su b je k tiv ir a v dvoje - v sa m o -p re p o z n a n je v v ečn em v ra čan ju čiste n e re p re z e n -
ta b iln e n u je in v to čk o o d p o ra . T a o d p o r ni em ancipacijsk ega re d a - »Poslej n e b o m o sp re je m a li več, d a j e n a š obstoj u tesn jen , celo strt. O dslej n ap rej in to s p o m o č jo n a š ih la s tn ih d ek laracij b o m o ra zd rli pravila razm erij, v k a te ra sm o u jeti, s č im e r b o m o v n a š življenjski p ro sto r vnesli ig ro.« 14 N a sp ro tn o , sta tu s o d p o r a a n ti-d o g o d k u j e fru stra c ija , ki im a v re d n o st izključno v lastn i p u n k tu a ln o s ti, v la s tn e m o b sto ju , o ziro m a v obeležbi la stn e g a obstoja. V d ru g e m p o g lav ju sm o trd ili, d a p o leg v re d n o te , k i j e nič d ru g e g a k o t volja d o m o či, la h k o o b sta ja tu d i v re d n o ta , ki se lo k alizira na re d k ih m estih id e n tite te m o či in n e m o č i - v re d n o ta , k i jo lah k o fo rm u lira m o kot nič d ru g e g a k o t n ič volje d o m o či. I n o n to lo šk i statu s fr u strira n e g a o d p o ra v k a te re g a su b je k tiv ira a n ti-d o g o d e k , se la h k o o beleži prav z um estitvijo v točko nič- d ru g e g a k o t nič.
14 F ra n ç o is e P ro u s t, ibid., str. 14.
215
5. Izgubljeno mesto identitete med močjo in nemočjo
V uvodu sm o dejali, d a m o ra m o za to, d a bi ra z p ra v a n e obvisela v id e a lizm u, n ajti k o n k re te n m a te ria ln i objekt, ki se lo k a liz ira n a p ozicÿ i id e n tite te m ed m očjo in nem očjo. P o n u d il se n a m je , a sm o g a izgu b ili, č e tu d i j e im el m ožnost, d a se celo re a liz ira ko t e n a r e d k ih v re d n o t, ki so n ič d ru g e g a k o t nič volje d o m oči. M ateria ln i objekt, ki bi la h k o p o sta l v re d n o ta v sm islu nič d ru g e g a ko t nič volje do m oči, j e bil n a m re č re fe re n d u m s k i listič, ki sm o g a izpolnjevali 23. m arca. Seveda se n e b o m o več u k v arja li z re a ln im i a r g u m e n tacijam i za ali p ro ti vstopu v NATO, saj j e e d e n p og o jev p o litič n e m isli n e n a zadnje p rav v tem , d a vem o, d a s tem , ko d im e n z ijo p o litič n e g a re d u c ira m o n a p a ra d ig m o e n o sti re a ln e g a p ro c e sa , o z iro m a n a n ek o re a ln o k o rist, že živimo v to talita rizm u . Tu se lah k o o p re m o n a H e id e g g e rja , ki d o b ro p o ve, d a sta tako vladavina en e ideje ko t p re v la d a to ta ln e g a p ra g m a tiz m a dve form i istega. N a sp ro tn o šlo j e ra v n o za p rilo ž n o st, d a se o b rn e m o p ro č o d
»realnosti« in za tem , ko sm o o pravili veliki d o g o d e k , ki nas j e o p re d e lil nav
znoter, to rej Osam osvojitev, kon čn o , m o rd a p rvič v svoji zg o d o v in i izp eljem o tu d i d o lo čen d o g o d ek navzven, d o g o d ek , k i j e m an j zadeval n as sam e k o t p a usodo Evrope. D ogodek, ki n i več v p ra ša n je id e n tite te , a m p a k n u ja n ek e nei- d e n tite te ko t po g o ja m ožnosti E vrope. N e id e n tite te , ki n e za dev a A m erik e , ta pač ig ra svojo vlogo, g re za d ru g a im en a: Blair, Belrusconi, A zn a r itd. N e id e n titete, v p ro cesu k a te re se m i, kot p riz o r n ič a p o litič n e , vojaške in ek o n o m sk e m oči, n e bi identificirali v id io -p lazm atsk em vid ezu m oči, a m p a k o h ra n ili svojo pozicijo niča m oči in se s te m postavili n a s tra n fra g iln o sti ek sisten ce z o p e r id iop lazm atsko nasilnost. R e d k a vrzel j e b ila tu. V n a s p ro tju z vlogo, v k atero n a s j e vselej p o tisk ala n a ša m a jh n o st, vlogo n ek e p o n iž u jo č e n u je p o sam o-prom ocÿi, bi z nek o en o stav n o in e n k r a tn o g esto la h k o po stav ili tem elj id en tite ti E vrope, kajti N E bi n e d v o m n o bil izjava večjeg a d e la m isle čih Ev
ropejcev, ki pa p re p ro s to nim ajo in s titu c io n a liz ira n e p rilo ž n o sti za b esed o . Za razliko o d lib e ra ln ih kvazi-nasprotnikov m ilita ris tič n e g a g lo b alizm a, ki se zapletajo v neko sila č u d n o dialektiko, d a j e n a m re č p o tre b n o ta m , k jer želiš reči N E p o tre b n o izjaviti DA, ki to rej skušajo n e k a k o d o p o v e d a ti, d a j e e d in a m ožn o st sp re m e m b e m o žn a z delovan jem zn o tra j sistem a, s č im e r se zavezu
je jo g ro b o m ark sističn em u k o n c e p tu p o litik e zavezane re a ln i p a r a d ig m i in taktiki, k ije m o rd a fu n k c io n ira la p rav zn o tra j specifike šib k ih z m ark sizm o m m o tiv ira n ih sistemov, torej trd im o , d a bi fr o n ta ln i N E, d e ja n sk o p o m e n il p re p o z n a n je an ti-d o g o d k a , njegovo d e k la ra c ijo in o b elež b o f r u s tr ir a n e g a o d p o ra , v k ate re g a nas a n ti-d o g o d e k subjektivira.
J e d r o a rg u m e n ta j e v n asled n jem : čim zgo dovinski m o m e n t zvajam o n a njegovo re a ln o stanje, in k v azi-n asp ro tn išk i a r g u m e n t naj bi bil p rav to
- re a listič e n , zg odovinski p ro c es, n e glede n a to, v kako širok dispozitiv ga že p ač p o stav im o , v resn ici zvïÿam o n a d o m in a n tn o enost, k a r sam o po sebi še n e bi bilo tra g ič n o . P a ra d o k s n asto p i v tem , d a realističn i k on cep t, torej prav ta, ki d elu je k o t o čitek id e a liz m a in celo m oralizm a, o č itn o n e vidi d ru g e a lte rn a tiv e o d vloge n a s to p a zn o tra j sistem skega subjekta, k a r p o m en i, d a n a o n to lo šk i ra v n i te rja » p re k in itev re d a biti«, k a r j e le stežka kaj d ru g e g a kot vzpostavitev su b jek ta sv o b o d n e volje, s čim er se izkaže ne sam o za idealizem , a m p a k re lig io z n o anti-filozofijo. P olitika re a ln e g a in m itolo gija sv obodne volje sta s o p rip a d n a e le m e n ta . N a ravni politik e m o ra o bstajati idealizem , v e n d a r id ealize m , ki se, ko t bi n ajb rž re k la H a n n a A ren d t, n o tra n je ra z u m e k o t id e a liz e m d ig n ite te in n e ideologije. Idealizem d ig n ite te , pa, vnovič p a r a do k sn o , n i več id ealize m v filozofskem smislu.
Zakaj k o n ce p cija fr o n ta ln e g a N E n i idealistična?
1. K er re d k a v re d n o ta k o t nič d ru g e g a ko t nič volje d o m oči ni nikakršn a osm islitev n a p o d lag i k o n tra sta n ek e g a izvrženega d ru g eg a ali substance zla.
S p lo h n e p o n u ja n ik a k ršn e osm islitve, a m p a k je zgolj n ek a un iverzalna izjava.
2. K er č e tu d i j o n e d v o m n o g e n e rira neki ressentiment, n e p o m en i p o p o ln o m a nič d ru g e g a, k o t navaja n je n d o b ese d n i pom en. Prav tako n im a pretenzije p o n ič e m e r d ru g e m razen tistem , kar navaja n jen dobesed ni p o m en . To, d a n a n je n e m sim b o ličn em p o m e n u m o rd a počiva p rih o d n o st k o n tin en ta, j e glede n a status sam e realizacije v re d n o te , strogo vzeto h etero g en o in n ep o m em b n o .
3. K er iz N ietzschejeve filozofije n a im a n e n te n n ač in lah ko ra zb erem o , d a s in g u la rn e pozicije n e n a v a d n e id e n tite te m oči in ne-m oči obstajajo. O b stajajo, a n e k o t p re k in itv e r e d a biti, v k a te re bi se lahko u m estil subjekt d o g n a n ja , a m p a k n a s p ro tn o , k o t pozicije p re h o d a , v k aterem m isel o h ra n ja d e te rm in iz e m in k o n tin g e n c o z o p e r m itologijo svobodne volje. In ali ne gre p rav za to, za n e-id e n tifik a cijo z m itologijo svobodne volje?
***
V tem spisu sm o si prizadevali izpostaviti neko drugo p o d o b o Nietzscheja, p o d o b o , ki se skriva izza p ro jek ta volje do m oči in ki izreka nekaj drugega ko t vo
ljo d o m oči. Z atijuje obstoj m est, v katerih se volja do moči postavi v id entiteto z nem očjo. Zato lahko zaključim o z naslednjim citatom , ki govori sam zase: »Člo
veška zgodovina bi bila k ar p re b ed asta stvar brez d uha, ki so ga vanjo vnesli n e
m o č n i. « 15 M o rd a sicer zaradi volje do moči, toda singularna točka nem oči.
15 Friederich Nietzsche, H genealogiji morale, prevedel Janko Moder, v Onstran dobrega in zla, H genealogiji morale, Slovenska matica Ljubljana 1989, str. 223.
2 1 7
