V Matjaž Plotajs

Matjaž Plotajs

SOCIALNO KULTURNO DELO V M A L E M DOMU

Socialno k u l t u r n o delo je v s e k a k o r p o j e m , ki je m a r s i k o m u p o p o l n a n e z n a n k a . M e n i m , d a i m a p r i t e m precejšnjo k r i v d o b e s e d a » k u l t u r n o « , ki n a m p o n u j a o g r o m n o m o ž n o s t i najrazličnejših in­

t e r p r e t a c i j , za k a t e r e p a n a k o n c u n i s m o p o v s e m p r e p r i č a n i , d a sploh imajo k a k r š n o koli smiselno in p r e d v s e m u p o r a b n o z v e z o s socialnim d e l o m . Tudi s a m s e m imel o t e m p o j m u precej nerazjaš­

njeno p r e d s t a v o , č e p r a v sem imel (to sem spoznal šele p o z n e j e ) p r i l o ž n o s t socialno k u l t u r n o delo zelo n e p o s r e d n o doživeti in s p o z n a t i p r i opravlja­

nju p r o s t o v o l j n e g a dela. Kaj torej p o m e n i p o j e m socialno k u l t u r n o d e l o ? Z e l o mi je všeč p r e p r o s t a definicija, ki pravi, d a gre za » u p o r a b o ustvar­

jalnih t e h n i k v p r o c e s u svetovalnega dela«. Ko s e m p r v i č p r e b r a l to definicijo, se mi je z d e l o vse skupaj p o v s e m razumljivo in s m i s e l n o . T o d a kaj, k o je t u d i v n a videz še t a k o p r e p r o s t i definiciji b e s e d a , ki v m e n i z o p e t o d p i r a n e š t e t o v p r a š a n j . R a z o č a r a n s e m n a m r e č ugotovil, d a bi v e n d a r l e lagal s a m e m u sebi, če bi dejal, d a p o p o l n o m a ra­

z u m e m b e s e d o »ustvarjalno«. V p r o c e s u svetoval­

n e g a dela n a m r e č p o z n a m p r e c e j bolj ali manj u s p e š n i h tehnik, t o d a ali gre pri t e m res za k a k š n o obliko ustvarjalnosti. Kaj sploh je ustvarjalnost?

K o s e m iskal o d g o v o r n a to v p r a š a n j e , s e m se najprej o b r n i l n a velikega slovenskega misleca A n t o n a Trstenjaka, ki v knjigi Hoja za človekom m e d d r u g i m s p r e g o v o r i tudi o ustvarjalnosti. Člo­

v e k a v n a s p r o t j u z živaljo o p i š e kot t r a n s c e n ­ d e n t a l n o bitje, ki n e n e h n o p r e s t o p a meje lastnega bitja, m e d t e m ko njegovo ustvarjalnost e n a č i z iznajdljivostjo, pri č e m e r za »izvirni g r e h « šteje p r a v s p o s o b n o s t človeka, d a išče. Iznajdljivost o z i r o m a ustvarjalnost je torej m o g o č a le t a m , kjer je iskanje, pri č e m e r je l a h k o p r o d u k t iskanja v končni fazi iznajdba ali odkritje. M e d t e m a d v e m a

p o j m o m a p a je zelo b i s t v e n a razlika, s k a t e r o lahko zelo p r e p r o s t o p o j a s n i m o tudi ustvarjalnost ter jo l o č i m o o d ostalih človekovih s p o s o b n o s t i in vrlin. P r a v a ustvarjalnost se n a m r e č za Trste­

njaka r a z o d e v a p r e d v s e m v iznajdbah, kjer človek k a k š n o stvar iz m n o ž i c e m o ž n o s t i , ki še niso ures­

n i č e n e , uresniči, izvede, izpelje, o z i r o m a v njego­

vih b e s e d a h : »spravi iz r e d a golih m o ž n o s t i v r e d u t e l e š e n i h dejstev« (Trstenjak 1 9 8 4 : 6 2 ) . Stvar se mi zdi razumljiva. Pri iznajdbi - ustvarjalnosti - torej d a m o obstoj n e č e m u , k a r prej še ni obsta­

jalo, a m p a k je bila kvečjemu le m o ž n o s t . K a k o p a je p o t e m z o d k r i t j e m ? Trstenjak pravi, d a o odkritju g o v o r i m o takrat, ko je stvar že prej dejan­

sko obstajala, a je še n i s m o p o z n a l i , npr. odkritje A m e r i k e . S a m o odkritje torej ni ustvarjalno deja­

nje, č e s a r p a n e m o r e m o trditi za p o t , ki pripelje d o k o n č n e g a »neustvarjalnega« cilja. G r e n a m r e č za t o , d a tudi p r i m a r s i k a t e r e m p r o c e s u odkriva­

nja p o t r e b u j e m o precejšnjo m e r o p r a v e ustvarjal­

n o s t i , če h o č e m o d o odkritja sploh priti. Z e l o p o m e m b n o se m i zdi o m e n i t i še en e l e m e n t , ki ga p o T r s t e n j a k o v e m m n e n j u človek nujno p o t r e ­ buje, če h o č e p o s t a t i ustvarjalen - » o d n o s d o skrivnosti, ki je r a z b r e m e n j e n vseh s t r a h o v p r e d t e m o in p r e d n e z n a n i m « (op. cit.: 6 5 ) . Pri ustvar­

jalnosti se n a m r e č v e d n o s o o č a m o z n e č i m ne­

z n a n i m , s t e m o , p r e p a d o m , k a m o r še ni posvetila luč č l o v e š k e g a u m a . O d p o s a m e z n i k a je n a t o o d v i s n o , ali b o z m o g e l p r e m a g a t i s t r a h in se p o d a t i v to t e m o , ali p a b o podlegel s t r a h u in svojo idejo še naprej premleval zgolj v fantaziji, n a m e s t o d a bi jo p r e n e s e l in uresničil v r e a l n o s t i . M e n i m , d a s a m o ustvarjalni ljudje z m o r e j o z a v e s t n o p r e ­ magati ta strah in d a p r a v v t a k e m početju najdejo p o s e b e n m i k , ki jim p o m a g a p r i r a z o d e v a n j u lastne ustvarjalnosti.

D r u g avtor, ki bi ga r a d o m e n i l pri o b r a v n a v a ­ nju ustvarjalnosti, je H o w a r d G a r d n e r , ki v knjigi

The Creators of the Modern Era o p i š e ustvarjal­

n e g a p o s a m e z n i k a kot » o s e b o , ki rešuje proble­

m e , oblikuje izdelke ali postavlja nova v p r a š a n j a n a n a č i n , ki je i z r a z i t o n e v s a k d a n j i , v e n d a r je h k r a t i sprejet vsaj v okviru e n e k u l t u r n e s k u p i n e « (Poštrak 1995 a: 4 2 ) . M o r d a se m o t i m , t o d a i m a m o b č u t e k , d a G a r d n e r v primerjavi s Trstenjakovim

» u t e l e š e n i m dejstvom« ustvarjalnost pojmuje v p r e c e j širšem smislu. V š e č mi je, k a k o G a r d n e r dimenzijo p r e u č e v a n j a ustvarjalnosti p o n e s e n a višji nivo, pri č e m e r si ne postavlja zgolj vprašanja, kaj in k d o je ustvarjalen (kot sem to tudi sam počel v uvodu svojih razmišljanj), temveč tudi vprašanje, kje je u s t v a r j a l n o s t . T a k o s e m s p o z n a l , d a za ustvarjalnost n e p o t r e b u j e m o zgolj ustvarjalnega p o s a m e z n i k a , t e m v e č t u d i d o l o č e n o p o d r o č j e znanja ali dejavnosti in polje poznavalskih razsod­

nikov. Iz tega torej izhaja, d a se m o r a m o , če ho­

č e m o r a z u m e t i f e n o m e n ustvarjalnosti, posvetiti t u d i okolju, v k a t e r e m ustvarjalni p o s a m e z n i k dela, in p o s t o p k o m , s k a t e r i m i so p o s r e d o v a n e s o d b e o izvirnosti in v r e d n o s t i . G a r d n e r v n a d a ­ ljevanju našteje in analizira s e d e m vrst ustvarjal­

nosti s p o s a m e z n i m i tipičnimi primeri ustvarjalnih o s e b n o s t i (op. cit.), ki p a jih p o d r o b n e j e n e bi našteval, saj misHm, d a za socialno k u l t u r n o delo niso t a k o r e l e v a n t n e

K o ž e o m e n j a m ustvarjalnega p o s a m e z n i k a , k a r n e m o r e m m i m o poljskega sociologa F l o r i a n a Z n a n i e c k e g a in A m e r i č a n a Williama I. T h o m a s a , ki reakcijo ustvarjalnega p o s a m e z n i k a p o s t a v i t a n a s p r o t i reakciji filistra in b o h e m a (Poštrak 1996:

411). Z a filistra je t a k o p o n j u n e m m n e n j u zna­

čilna ustaljena, t o g a s t r u k t u r a mišljenja in o b n a ­ šanja, p r e d a n o s t tradiciji, spoštovanje z a k o n o v za vsako c e n o ... P r a v o n a s p r o t j e je h o h e m , čigar n o t r a n j o s t je n e s t r u k t u r i r a n a , k a o t i č n a . B o h e m se n e n e h n o in b r e z težav prilagaja s p r e m e m b a m , sledi m o d n i m t o k o v o m , v e n d a r pri t e m n e ustvari ničesar novega. Tu n a s t o p i kreativni p o s a m e z n i k , ki se razlikuje o d filistra in b o h e m a p o t e m , d a sicer u p o š t e v a s p r e m e m b e v okolju, v e n d a r jih h k r a t i ustvarjalno p r e o b l i k u j e in s t r u k t u r i r a . Je p r e d a n z a k o n o m , v e n d a r se z a v e d a , d a se d a z a k o n e s p r e m e n i t i , k a r t u d i stori, če ugotovi, d a so n e s m i s e l n i . T r s t e n j a k bi dejal, d a je z m o ž e n b r e z s t r a h u p o s e č i v t e m o .

Če p o g l e d a m o še, kaj pravi slovar, u g o t o v i m o , d a definira u s t v a r j a l n o s t kot »ustvariti, izobliko­

vati iz n i č e s a r « (op. cit.: 4 0 9 ) . P o t e m t a k e m je ustvarjalnost n a r a v n o s t b o ž a n s k a , o z i r o m a n e m o ­ g o č a , k a r ugotavlja tudi M a r g a r e t B o d e n in se

t e m u p r i m e r n o n e čudi, če n e k a t e r i razlagajo ust­

varjalnost z izrazi o » b o ž j e m n a v d i h u « , r o m a n ­ tični intuiciji, uvidu in p o d o b n e m (ibid.). M a r g a r e t B o d e n o m e n j a m z a t o , k e r se m i zdi za socialno k u l t u r n o delo i z r e d n o p o m e m b n a avtorica, in to zlasti z a r a d i njenega navajanja d v e h vrst ustvar­

jalnosti. Prva je p s i h o l o š k a (P-ustvarjalnost), dru­

ga p a je z g o d o v i n s k a (Z-ustvarjalnost). D o l o č e n a zamisel je P-ustvarjalna, če je o s e b a prej ni m o g l a imeti. Pri t e m ni p o m e m b n o , koliko d r u g i h ljudi je p r e d t e m že i m e l o p o d o b n o ali e n a k o z a m i s e l . Z-ustvarjalna zamisel p a je tista, ki je P-ustvarjalna in je p r e d t e m v celotni zgodovini ni imel še n i h č e d r u g (op. cit.: 4 0 9 - 410). Ključnega p o m e n a se mi zdi p r e d v s e m P-ustvarjalnost, ki tudi n a m , ne- genijski populaciji, daje m o ž n o s t , d a l a h k o iz dne­

va v d a n razvijamo in u d e j a n j a m o ustvarjalnost, ki se je prej z a r a d i n e n e h n e g a oziranja n a v s e m o ­ g o č n o Z-ustvarjalnost n i s m o u p a l i o z i r o m a za to n i s m o imeli p r a v e g a motiva. Z a v e d a n j e in u p o š t e ­ vanje lastne P-ustvarjalnosti je p o m o j e m m n e n j u d a l o n o v z a g o n za nadaljnji razvoj s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a dela, kjer se t a k a u s t v a r j a l n o s t ne­

n e h n o udejanja, v d o b r o n a s , b o d o č i h socialnih delavcev, in še zlasti n a š i h u p o r a b n i k o v . T a k o l a h k o v s o c i a l n e m k u l t u r n e m delu p r e k n a š e P- ustvarjalnosti razvijemo nove ustvarjalne t e h n i k e , ki m o r d a res n e b o d o s p r e m e n i l e sveta o z i r o m a povzročile p r e t r e s a v z n a n s t v e n i h k r o g i h ( k a k o r to p o č n e Z-ustvarjalnost), b o d o p a z a t o m a r s i k o ­ m u p o m a g a l e p r i iskanju novih p o t i za uspešnejše p r e m a g o v a n j e življenjskih kriz. Pri t e m l a h k o i m a precejšnjo vlogo tudi Visoka šola za socialno delo, ki n a m p o n u j a znanja, s p o z n a n j a d o s e d a n j i h ge­

neracij strokovnjakov, prostovoljcev, laikov, in n a s s e z n a n j a z d o s e d a n j i m i t e h n i k a m i in m e t o d a m i . Seveda p a je zgolj o d n a s in o d n a š e (žal že p r e c e j o s i r o m a š e n e ) u s t v a r j a l n o s t i o d v i s n o , aU b o m o znali iz vsega tega razviti n o v e , ustvarjalne tehnike in m e t o d e , ki se b o d o p r o b l e m o v lotevale n a nov, izvirnejši, učinkovitejši n a č i n in b o d o o s n o v a za nova poglavja n a p o d r o č j u socialnega k u l t u r n e g a dela. P r a v vsi p a se m o r a m o z a v e d a t i , d a n a s V i s o k a šola za socialno delo v n o b e n e m p r i m e r u n e m o r e naučiti biti ustvarjalen, kot l e p o pojas­

njuje Milko P o š t r a k (op. cit.: 4 0 9 ) , in z njegovim m n e n j e m se seveda g l o b o k o strinjam.

N a k o n c u u v o d n e g a razglabljanja o ustvarjal­

nosti bi se vendarle še za t r e n u t e k ustavil p r i z a m e o s e b n o zelo zanimivi t e m i , ki jo p r o b l e m a t i z i r a H . J. E y s e n c k ( P o š t r a k 1995 b: 4 2 ) . V zvezi z ust­

varjalno o s e b n o s t j o se n a m r e č s p r o ž a v p r a š a n j e

o klasični dilemi r a z m e r j a m e d genijem in nor­

c e m . E y s e n c k ugotavlja, d a k o p i c a statističnih p o d a t k o v in izsledki e m p i r i č n i h raziskav kažejo p o v e z a v o m e d z n a č i l n o s t m i , ki jih p r i p i s u j e m o t.

i. ustvarjalni o s e b n o s t i , in z n a č i l n o s t m i d u š e v n o b o l n i h . E y s e n c k v zvezi s t e m izrazi precej smi­

selno d o m n e v o , d a je ustvarjalec p a č izpostavljen m o č n i m p r i t i s k o m s k u p n o s t i , ki je s o o č e n a z izvirnim in n e n a v a d n i m d o s e ž k o m , ki p a je p o d r u g i strani grožnja u s t a l j e n e m u , predvidljivemu svetu, v k a t e r e m ti p o v p r e č n e ž i živijo. Z a r a d i vseh t e h pritiskov m o r a n a t o ustvarjalec svoj d o s e ž e k

»braniti«, razlagati, ga utemeljevati, opravičevati, k a r z a h t e v a precej m o č n o o s e b n o s t in lahko ko­

n e c k o n c e v ustvarjalca pripelje d o »psihotičnih«

m o t e n j . M i s l i m , d a je t a k a t i p i č n o filozofska d o m n e v a m o g o č a , s a m p a bi v s e e n o rad d o d a l še tipično s o c i a l n o d o m n e v o , ki je za o d t e n e k dru­

gačna. Z e l o ustvarjalni ljudje (geniji) so p o m o j e m m n e n j u p o g o s t o p o t i s n j e n i v svoj svet, saj jih p o v p r e č n i ljudje p r e p r o s t o n e r a z u m e j o o z i r o m a n o č e j o r a z u m e t i . M o r d a r e s p r a v z a t o , k e r bi se s t e m l a h k o p o r u š i l njihov n a v i d e z n o v a r e n , p r e d ­ vidljiv svet, kjer je že vse d o k a z a n o in kjer n e m o r e več priti d o s t r e s n i h s p r e m e m b . Ž e s a m o s tega vidika se n a genija gleda d r u g a č e , kot se po­

g o s t o d r u g a č e g l e d a n a » d u š e v n e g a b o l n i k a « ,

»invalida«, k a r n e i z b e ž n o pripelje d o n e k e vrste socialne izolacije. Geniji kot zelo senzibilni, doje­

mljivi ljudje to občutijo še m o č n e j e , s p o z n a j o , d a njihovih fantastičnih teorij, ki bi lahko s p r e m e n i l e svet, nihče n e r a z u m e in to jih lahko (ni p a nujno!) n a k o n c u zlomi. N e k a t e r i so kljub v s e m u dovolj m o č n i in svojo teorijo o z i r o m a d r u g a g e n i a l n a dela uveljavijo, t o d a p o g o s t o so ta njihova dela z a r e s o b č u d o v a n a in cenjena šele p o njihovi smrti.

M o r d a p a se v e n d a r l e m o t i m in je razlog k r a t k o m a l o v t e m , d a n i m a m o z a r e s e n o t n e , s p l o š n o p r i z n a n e definicije ustvarjalne o s e b n o s t i , p r e k k a t e r e bi l a h k o a r g u m e n t i r a n o potrdili, d a gre (vsaj v večini p r i m e r o v ) kljub n e k a t e r i m korela- cijam m e d značilnostmi psihotičnih in ustvarjalnih p o s a m e z n i k o v , v e n d a r l e z a genije. o пш

Taka je tudi moja sklepna ugotovitev u v o d n e g a dela. Ustvarjalnost je z a g o t o v o n a v z o č a pri vsa­

k e m človeku. Tudi n a m , b o d o č i m socialnim delav­

c e m , je n a s r e č o še u s p e l o o h r a n i t i d e l č e k ustvar­

jalnosti, č e p r a v i m a m o za s a b o že 13 let šolanja!

U p a m , d a b o m o znali aktivirati ta p r e o s t a n e k ustvarjalnosti, v n a s p r o t n e m p r i m e r u se n a m r e č s o c i a l n e m u k u l t u r n e m u d e l u v naši s t r o k i bolj s l a b o p i š e . . ^ . i<;

II

V d r u g e m d e l u eseja bi r a d spregovoril o lastnih izkušnjah n a p o d r o č j u socialnega k u l t u r n e g a dela.

I m a m n a m r e č to s r e č o , d a ž e d r u g o leto z a p o r e d opravljam prostovoljno delo v M a l e m d o m u ' , kjer s e m imel e n k r a t n o p r i l o ž n o s t s p o z n a t i k a r nekaj ustvarjalnih t e h n i k in m e t o d pri delu s srednje in t e ž k o »prizadetimi« o t r o k i ( c e r e b r a l n a p a r a l i z a , o k v a r e p o m o ž g a n s k i h krvavitvah, genetske okva­

re ...). P o v s e m razumljivo je, d a delo s t a k o p o ­ pulacijo n e m o r e p o t e k a t i p o običajnih, s t a n d a r ­ d n i h m e t o d a h , ki so z n a č i l n e za n a v a d n e v r t c e in šole, t a k o d a je ustvarjalnost p e d a g o g o v v M a l e m d o m u nekaj nujnega, s a m o u m e v n e g a in vsakda­

njega, p a v e n d a r m e kljub t e m u še v e d n o iz d n e v a v d a n i m p r e s i o n i r a . S e v e d a p a je t r e b a z a t o , d a bi ta ustvarjalnost z a r e s d o s e g l a in zadovoljila in­

terese o t r o k , o g r o m n o priprav, opazovanj, izobra­

ževanja, p o z n a v a n j a psihologije o t r o k in t a k o se spet z n a j d e m o pri n u j n e m zlu, ki m u p r a v i m o teorija.

D a p a kljub t e m u n e bi p r e v e č z a b r e d e l v t e o r e t s k e v o d e , bi o m e n i l zgolj t e o r i j o G. H . M e a d a , ki s e m jo imel p r i l o ž n o s t s p o z n a t i n a predavanjih o z i r o m a v o b v e z n i literaturi (Poštrak 1994) p r i p r e d m e t u socialno k u l t u r n o d e l o . Iz nje se d a izpeljati »življenjsko« p o m e m b e n s k l e p , ki odloča o (ne)obstoju socialnega k u l t u r n e g a dela pri delu s t e ž k o »prizadetimi« o s e b a m i .

M e a d n a m r e č trdi, d a je človek n e k a j , č e m u r lahko r e č e m o biološki o r g a n i z e m {homo sapiens), ki ima o b rojstvu svoj p o t e n c i a l , p r i č e m e r je o d p r i h o d n j i h socialnih interakcij o d v i s n o , kaj se b o iz tega p o t e n c i a l a razvilo. Seveda lahko g o v o r i m o tudi o d v e h m o ž n i h skrajnostih, p r i č e m e r e n a govori o človeku, ki je o b rojstvu n e p o p i s a n list papirja, m e d t e m ko d r u g a p r a v i , d a i m a človek k u l t u r o že v g e n i h (Jung). M e a d je m n e n j a , d a je resnica nekje v m e s , in nadaljuje, d a rojstvu n a t o sledijo p r v a leta življenja, k o č l o v e k v s r k a v a najrazličnejše p r v i n e (jezik, običaje ...) in t a k o p o č a s i oblikuje objektivni o z i r o m a d r u ž b e n i j a z , p o z n e j e p a še o s e b n i o z i r o m a delujoči j a z , ki je nosilec s a m o z a v e d a n j a - o t r o k se zave s a m e g a s e b e , svojega obstoja. M e n i m , d a se o z i r o m a se b o m o kot b o d o č i socialni delavci z o m e n j e n o teorijo p o g o s t o srečevali. G r e n a m r e č za t o , d a p r i n a š i h stikih z n a j r a z l i č n e j š i m i l j u d m i igra veliko vlogo n a š d r u ž b e n i jaz. Pogosto se s r e č a m o z ljudmi, ki imajo p o v s e m d r u g a č e n d r u ž b e n i jaz o d n a š e g a , in se z n a j d e m o l a h k o v t e ž a v a h , ker

m o r d a njihovega d r u ž b e n e g a jaza n e z n a m o razu­

meti, ga n e s p r e j e m a m o , i m a m o d o njega o d p o r . S p o d o b n i m , a h k r a t i p o v s e m d r u g a č n i m proble­

m o m se m a r s i k d o sreča pri stiku s t e ž k o »prizade­

tim« o t r o k o m , ki o d rojstva n a p r e j živi o d r e z a n o d ljudi, b r e z m o ž n o s t i k o m u n i k a c i j e , v p o v s e m

»svojem« svetu. K a k š e n je njegov d r u ž b e n i jaz in ali sploh obstaja? K a k š e n je njegov delujoči jaz in ali sploh obstaja? Sliši se n e v e r j e t n o , t o d a to sta vprašanji, ki si ju v svojem n e z n a n j u m a r s i k d o zastavlja, p r e p r i č a n s e m , d a tudi m a r s i k a t e r i bo­

doči socialni delavec. O s e b n o t r d n o stojim za tem, d a je o d g o v o r n a o b e vprašanji seveda p r i t r d i l e n . In r a v n o tu je moja p o a n t a ! Če človek n e uvidi t e h d v e h jazov v o t r o k u , p o t e m se n a tej točki s o c i a l n o k u l t u r n o d e l o o z i r o m a k a k r š n o koli ustvarjalno d e l o d o k o n č n o zaključi. Če socialni d e l a v e c v svojem u p o r a b n i k u n e vidi človeka, temveč zgolj n e k o g m o t o m e s a in kosti, ki iz dneva v d a n vegetira, p o t e m je govoriti o s o c i a l n e m kul­

t u r n e m delu b l a g o r e č e n o žalitev socialnega dela kot z n a n s t v e n e stroke, d a n e r e č e m m e n e o s e b n o , ki s e m si p o k l i c socialnega delavca izbral za svoje življenjsko p o s l a n s t v o .

Pa b o d i dovolj tega ž a l o s t n e g a , a žal p o g o s t o (tudi m e d b o d o č i m i socialnimi delavci!) resnične­

ga scenarija. P r e i d i m o n a p r a v o , ustvarjalnejšo p o t in r e c i m o , d a je ta o s n o v n i p o g o j (da v o t r o k u vidiš o b a njegova jaza) izpolnjen. V t e m p r i m e r u ni n o b e n e ovire več, d a se n e bi usmerili k nasle­

dnjemu izjemno p o m e m b n e m u poglavju - načrto­

vanje in izvajanje socialne k u l t u r n e dejavnosti.

V M a l e m d o m u so u p o r a b i l i k r o ž n i m o d e l na­

č r t o v a n j a in izvajanja s o c i a l n e k u l t u r n e dejav­

nosti, ki ga i z č r p n o opisuje L e a S u g m a n B o h i n c ( 1 9 9 4 ) . G r e za p e t s t o p e n j s k i s i s t e m a t i z i r a n i kro­

žni p r o c e s , ki vključuje m o ž n e z a n k e p o v r a t n e z v e z e , k a r o m o g o č a v e d n o nove izboljšave in u č e n j e n a m o r e b i t n i h n a p a k a h . S a m s e m imel p r i l o ž n o s t aktivno sodelovati p r i tretji in četrti stopnji ( n a t a n č n e j š i o p i s sledi v nadaljevanju), m e d t e m ko mi je ostale stopnje p r i j a z n o opisala tamkajšnja socialna delavka n a najinem u v o d n e m srečanju. Tu bi r a d še o p o z o r i l , d a vsi v nada­

ljevanju n a v e d e n i k o n k r e t n i p r i m e r i , ki opisujejo p o s a m e z n e stopnje, veljajo seveda za M a h d o m . N a p r v i stopnji m o r a socialna d e l a v k a najprej oceniti p o t r e b e in i n t e r e s e svojih u p o r a b n i k o v - o t r o k , p r i č e m e r se o p i r a n a p r i d o b l j e n o strokov- n o t e o r e t s k o z n a n j e o različnih d e j a v n i k i h člo­

vekovega p s i h o f i z i č n e g a razvoja, ki n a r e k u j e j o d o l o č e n e p o t r e b e in interese. O b sprejemu o t r o k a

v z a v o d t a k o z njim o p r a v i p o s e b n e t e s t e , s kate­

rimi ugotovi stopnjo psihofizičnega razvoja, se­

z n a n i se z njegovimi z d r a v n i š k i m i izvidi (tu je t r e b a biti p o z o r e n zlasti n a zelo p o g o s t o prisot­

n o s t epilepsije in drugih fizioloških »deformacij«, ki bi jih l a h k o n a p a č n o z a s n o v a n a a k t i v n o s t še p o s l a b š a l a ) in o p r a v i temeljit p o g o v o r s starši, ki o t r o k a najbolje p o z n a j o . N a p o d l a g i t a k o p r i d o ­ bljenih informacij je n a t o o t r o k a vključen v pri­

m e r n o bivanjsko s k u p i n o , v e n d a r p a se s t e m delo (ocenjevanje p o t r e b in interesov) šele d o b r o za­

čne. Socialna delavka v t e s n e m sodelovanju s psi­

hologinjo in specialnimi p e d a g o g i (v nadaljevanju:

e k i p a ) , ki v c e l o t n e m n a č r t o v a n j u in izvajanju socialne k u l t u r n e dejavnosti p o v s e m e n a k o p r a v ­ n o sodelujejo, v s a k o d n e v n o spremlja o t r o k e , se z njimi »pogovarja«, p o s k u š a ugotoviti, v č e m o t r o k u ž i v a , kaj m u (ne) u s t r e z a . T a k o l a h k o s u h o p a r n e t e o r e t s k e p o d a t k e in d i a g n o z e p r i v s a k e m o t r o k u posebej preveri in si p o č a s i ustvari realnejšo sliko, k a k š n e i n t e r e s e in p o t r e b e imajo p o s a m e z n i o t r o c i i n k a k o b i se j i h d a l o n a ustvarjalen način v čim večji m e r i zadovoljiti.

N a d r u g i stopnji z a č n e e k i p a razvijati in načr­

tovati p r o g r a m aktivnosti, ki bi bile glede n a ugo­

tovljene p r e v l a d u j o č e i n t e r e s e in p o t r e b e najbolj u s t r e z n e . Pri t e m se, če s k l e p a m p o svojih o p a ž a ­ njih, za o s n o v o p o g o s t o v z a m e p r i m e r e s t a n d a r d ­ nih a k t i v n o s t i , z n a č i l n e za o b i č a j n e v z g o j n o - i z o b r a ž e v a l n e u s t a n o v e , ki p a so tu p o v s e m ne­

u p o r a b n e . To o s n o v o z a č n e n a t o e k i p a z veliko iznajdljivosti, ustvarjalnosti spreminjati, prilaga­

jati d o k o n č n e , p o v s e m n o v e oblike aktivnosti, s k a t e r o d o s e ž e aktivno vključevanje in sodelovanje o t r o k , k a r je tudi bistvo in glavni cilj - razviti ustvarjalno k u l t u r n o dejavnost, kjer b o d o o t r o c i , kljub svojim t e l e s n i m o m e j i t v a m , aktivni člani. S t e m so zadovoljeni t u d i prevladujoči interesi in p o t r e b e o t r o k v M a l e m d o m u - ukvarjati se z dejavnostjo, kjer n i s e m zgolj o p a z o v a l e c , t e m v e č tudi s a m u s t v a r j a m i z d e l e k , s k a t e r i m l a h k o sebi, s t a r š e m , prijateljem d o k a ž e m , d a z m o r e m , d a ni­

sem o d v e č , d a s e m l a h k o koristen, in n e n a z a d n j e , d a o b s t a j a m (delujoči jaz) - d a n e o m e n j a m ohra­

njanja spretnosti, kratkočasenja, zabave, socialnih stikov. V n a č r t u je p o l e g tega še n a t a n č n o dolo­

č e n a vloga vsakega člana ekipe, h k r a t i p a je dovolj p r o s t o r a za s p r o t n e ustvarjalne ideje, ki se pojav­

ljajo m e d izvajanjem aktivnosti. D o l o č e n i so t u d i najustreznejši časovni okviri in s r e d s t v a , ki jih je t r e b a zagotoviti za izpeljavo s o c i a l n e g a k u l t u r n e ­

ga dela. ; ? ; fp

N a tretji stopnji je n a t o p r o g r a m i z v e d e n t u d i v p r a k s i . V M a l e m d o m u se n a č r t o v a n i p r o g r a m i izvajajo p r e k celega leta, o b t o č n o d o l o č e n i h ča­

sih, t a k o d a lahko g o v o r i m o o s t r u k t u r i r a n e m ča­

su ( B e r n ) , k a r p r i o t r o c i h ustvari p r i m e r e n r i t e m , o b č u t e k v a r n o s t i , z a p o l n i t v e . V n a s p r o t n e m pri­

m e r u se l a h k o pojavi o b č u t e k p r a z n i n e in o t r o c i bi l a h k o kaj h i t r o z a p a d l i v precej h u d o d e p r e s i j o (veliko o t r o k v M a l e m d o m u je n a m r e č b o l e z e n ­ sko nagnjenih k depresiji). Z a p r o g r a m je značil­

n o , d a se odvija v p e r i o d a h , ki so p o d o b n e življenj­

s k e m u ciklu. G r e za p e t o b d o b i j : predstavitev,

» o d s k o k « , d o z o r e v a n j e , nasičenje in u p a d a n j e . S e v e d a s m o se tudi p r i n a s srečali z n e v a r n o s t j o nasičenja, ki p a jo z a e n k r a t u s p e š n o r e š u j e m o z v e d n o novimi idejami, p o p e s t r i t v a m i obstoječega p r o g r a m a in s e v e d a z uvajanjem novih p r o g r a ­ mov. N a splošno p a o p a ž a m , d a so otroci v M a l e m d o m u glede tega precej manj z a h t e v n i in d o s t i bolj potrpežljivi k a k o r n a p r i m e r »zdravi« o t r o c i v vrtcih in šolah. Poleg tega p r i s a m i h a k t i v n o s t i h tukajšnji o t r o c i »napredujejo« zelo p o č a s i , t a k o d a se celotna vsebina aktivnosti p o č a s n e j e izčrpa, o z i r o m a , jo lahko že z (za »zdrave« ljudi) b a n a l n o s p r e m e m b o z n o v a p o p e s t r i m o .

S a m s e m imel p r i l o ž n o s t s o d e l o v a t i v t r e h aktivnostih in v nadaljevanju bi jih rad n a k r a t k o opisal. Še prej p a bi r a d o p o z o r i l , d a je p r i teh aktivnostih p o u d a r e k zlasti n a t e r a p e v t s k e m vidi­

k u s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a dela in n e toHko n a doživljajsko i z k u s t v e n e m , ki ga b o m o b r a v n a v a l v sklepu eseja, k a r je glede n a n a r a v o p r o b l e m a ­ tike ( t r a v m e , p o š k o d b e , razvojne m o t n j e , m o t o ­ rične in komunikacijske n e z m o ž n o s t i itn.) p o v s e m razumljivo. Z a č e l bi z likovno d e l a v n i c o , ki m e je m o r d a celo najbolj fascinirala, v smislu, kaj vse je m o g o č e z m a l o ustvarjalnosti doseči. N a v e d e l b o m lep p r i m e r , ki se mi je še p o s e b n o vtisnil v s p o m i n . N a d e ž e v e n p o p o l d a n (moj p r v i d a n v M a l e m d o m u ! ) s m o se namenili izdelati s k u l p t u r e iz gline. Ko s e m zagledal k o p i c o o t r o k v vozičkih, z b r a n i h okoli mize, n a k a t e r i je bil velik k u p gline, s e m s a m p r i sebi ž e p o m a l e m o b u p a v a l . K a k o d o s e č i , d a b o o t r o k , ki n e z m o r e e n e g a s a m e g a k o n t r o l i r a n e g a giba, aktivno sodeloval pri obliko­

vanju gline? Začeli s m o torej precej neustvarjalno, t a k o d a s m o prostovoljci sedeli p o l e g o t r o k in us­

merjali njihove o k a m n e l e r o k e in p r s t e , v u p a n j u , d a b o m o n a k o n c u v e n d a r l e ugledali n e k o p r e p o ­ z n a v n o s k u l p t u r o . Verjetno ni t r e b a p o s e b e j p o u ­ darjati, d a pri t e m n i s m o bili u s p e š n i , t a k o d a s m o se n a k o n c u znašli v položaju, ko s m o prostovoljci

več ali m a n j sami izdelovali s k u l p t u r e , o t r o c i p a so n a s le ž a l o s t n o opazovali, saj s m o jim s t e m p o č e t j e m d o k a z o v a l i r a v n o n a s p r o t n o o d prvot­

n e g a n a m e n a aktivnosti - d o k a z a t i , d a z m o r e j o sami izdelati p r e p o z n a v n o s k u l p t u r o iz gline. Na­

to se n a m je p r i d r u ž i l a s t r o k o v n a e k i p a in njihov k a n č e k ustvarjalne iskre je stvari o b r n i l v p r a v o smer. Razložili so n a m , d a je t r e b a p r i o t r o c i h najti najbolj k o n t r o l i r a n o in s t a b i l n o z n a č i l n o s t v gibanju r o k in prstov. Tedaj se n a m je posvetilo.

E d i n a stvar, ki jo o t r o c i z m o r e j o z a r e s o d l i č n o , je m o č a n stisk r o k e v pest. In kaj se zgodi, če v m e s p o s t a v i š g m o t o gline? Z g o d i l o se je t o , d a so na­

slednje p o l u r e o t r o c i p o v s e m sami v e n k r a t n e m vzdušju, skoraj kričeči o d navdušenja, naredili za celo m i z o m o r s k i h školjk. Šlo je za ustvarjalno k u l t u r n o dejavnost, s k a t e r o s m o dosegli n a č r t o ­ v a n e cilje, č e p r a v n i s m o naredili nič s p e k t a k u l a r - n e g a , in p r a v tu s e m o s e b n o naletel n a največjo t e ž a v o . S o c i a l n o k u l t u r n o d e l o s e m si n a m r e č predstavljal bolj u d a r n o , o p a z n o , a t r a k t i v n o . Po­

govoril s e m se s socialno delavko, ki mi je raz­

ložila, d a pri s o c i a l n e m k u l t u r n e m delu s t a k o h u d o » p r i z a d e t o « p o p u l a c i j o n e s m e m o p r i č a k o ­ vati (za n a š e p r e d s t a v e ) s p e k t a k u l a r n i h akcij in d o s e ž k o v . Prav tiste tri b e s e d e v oklepaju so m e p r e d r a m i l e iz o č i t n o malce egoističnega o d n o s a , ki s e m ga prvi d a n zavzel d o o t r o k . Z a č e l s e m razmišljati, gledati n a svet z njihovega stališča, o p a z o v a t i njihove iskrive oči, n a s m e h e o b n a š i h a k t i v n o s t i h in t a k o p o č a s i prišel d o s p o z n a n j a , d a m o r d a za n a š e p o j m e z a r e s n e p o č n e m o nič p o s e b n e g a , t o d a za o t r o k e so naše p o g r u n t a v š č i n e pravi s p e k t a k l i , ki jih z o b i č a j n o dejavnostjo n e bi nikoli imeli p r i l o ž n o s t doživeti.

D r u g a aktivnost je bila p o v e z a n a z glasbo in

» p l e s o m « . V M a l e m d o m u i m a m o za ta n a m e n p o s e b e j o p r e m l j e n o s o b o , ki n a prvi p o g l e d spo­

minja n a p r a v o m a l o diskoteko, z e n o s a m o očitno razliko - p l e s i š č e m . Plesišče p r i n a s predstavlja velika v o d n a postelja, b a z e n č e k , napolnjen z meh­

kimi ž o g i c a m i , m r e ž a s t e g u g a l n i c e , vse skupaj o b d a n o z o g l e d a l o m . Vsi ti p r i p o m o č k i o m o g o ­ čajo o t r o k o m , d a se l a h k o p o v s e m sami v a r n o gibajo v r i t m u glasbe in d a p r i t e m občutijo in vidijo svoje telo tudi z m a l o d r u g a č n e p e r s p e k t i v e , kot p a so je vajeni v v o z i č k u in postelji. Z e l o za­

nimivo je o p a z o v a t i , k a k o o t r o k e glasba u m i r i ali p a t u d i r a z b u r i (v p o z i t i v n e m smislu) in k a k o ri­

t e m p o č a s i p r e v z a m e njihove gibe, t a k o d a p r i njih vsaj za t r e n u t e k dobiš o b č u t e k kontroliranega gibanja. Ta vrsta aktivnosti je u p o r a b n a tudi v

p r i m e r i h , ko so o t r o c i n e m i r n i , n a p e t i , t a k o d a včasih z a d o š č a že s a m o v k l o p p o s e b n e n a p r a v e ( p o k o n č e n valj z v o d o ) , ki proizvaja s p r o š č a j o č e zvoke brbotanja vode, in otroci se v hipu pomirijo, ali p a r a v n o n a r o b e , d a p r e k »agresivnejše« glasbe in t e m u p r i m e r n e g a gibanja p o k a ž e j o svojo j e z o in jo usmerijo v gibanje, n a m e s t o d a bi negativna občutenja zadrževaH v že t a k o » b o l n e m « telesu.

G l a s b e n i okusi so p r i o t r o c i h zelo različni - o d klasične glasbe p a vse tja d o n a r o d n o - z a b a v n e glasbe, o d v i s n o o d r a z p o l o ž e n j a , m e d t e m ko jim v z i m s k e m času še zlasti ustrezajo zvoki iz n a r a v e (piš vetra, m o r s k i valovi, žvrgolenje ptic i p d . ) .

R a d bi p r e d s t a v i l še e n o aktivnost, za k a t e r o p a n e n a j d e m p r a v e g a i m e n a . G r e za n e k e vrste učenje komunikacije s p o m o č j o slikovnih znakov, p r i č e m e r je vse s k u p a j še v zelo z a č e t n i fazi. Ce­

l o t e n p r o c e s je i z r e d n o d o l g o t r a j e n in z a h t e v a o g r o m n o potrpežljivosti in t r d e g a dela. T o d a re­

zultati, ki jih d o b i v a m o p o kapljicah, so z a g o t o v o v r e d n i t r u d a . V to v r s t o aktivnosti je vključen m l a d , n e k o č z e l o z g o v o r e n fant, ki je p r i p e t i h letih doživel h u d o p r o m e t n o n e s r e č o , t a k o d a je z a r a d i h u d i h p o š k o d b glave ostal priklenjen n a voziček in n e z m o ž e n n o r m a l n o k o m u n i c i r a t i . O b njem ima človek n e n e h n o o b č u t e k , d a bi ti zelo r a d p o v e d a l nekaj silno p o m e m b n e g a , p a tega o b v s e m n a p r e z a n j u ni z m o ž e n . Doslej je bil spo­

s o b e n n e v e r b a l n o izraziti zgolj p r e p r o s t i b e s e d i

»da« (dva prsta) in »ne« (figa), v e n d a r zanj obstaja u p a n j e . IzdelaH s m o m u n a m r e č p o s e b n o t a b l o , ki jo i m a p r i t r j e n o n a invalidski voziček in n a ka­

teri so najrazličnejše sHčice, ki v s a k a zase p r e d ­ stavljajo d o l o č e n o situacijo, p r e d m e t , o s e b o , ob­

čutenje, čustvo. T a k o se z veliko v l o ž e n e g a t r u d a in volje p o s t o p o m a uči n e v e r b a l n e g a izražanja, in sicer t a k o , d a s p r s t o m p o k a ž e n a u s t r e z n o sliko ter n a ta n a č i n p o s r e d u j e d o l o č e n o s p o r o ­ čilo, k a r je z a g o t o v o f e n o m e n a l e n n a p r e d e k . Naj­

več t e ž a v n a m z o p e t dela n e z m o ž n o s t kontrolira­

n e g a giba, t a k o d a se p o g o s t o zgodi, d a n e z m o r e p o k a z a t i z n a k a , ki ga i m a v mislih, v e n d a r p a se z veliko vaje t u d i to p o č a s i izboljšuje. luúñu

V M a l e m d o m u se dogaja še m a r s i k a j zanimi- vega v zvezi s socialnim k u l t u r n i m d e l o m (aroma- terapija, t a b o r i v n a r a v i , igralske p r e d s t a v e , ki jih p o s n a m e m o z v i d e o k a m e r o , d a se l a h k o o t r o c i opazujejo tudi v igralskem e l e m e n t u , itn.), v e n d a r bi poglavje p o č a s i zaključil ter p r e š e l k s k l e p u eseja. Z a k o n e c bi o m e n i l le še p r e o s t a l i dve stop­

nji n a š e g a k r o ž n e g a m o d e l a n a č r t o v a n j a in izva­

janja socialnih k u l t u r n i h dejavnosti.

N a četrti in p e t i stopnji se t a k o i z v e d e n i p r o ­ g r a m še o v r e d n o t i , p r e g l e d a in d o d e l a z v n o s o m p o p r a v k o v in s p r e m e m b , ki b i p r o g r a m še izboljšale. V M a l e m d o m u gre zlasti za formativno v r e d n o t e n j e , saj aktivnosti p o t e k a j o čez celo leto, m e d t e m ko se p o večjih aktivnostih (dogajajo se e n k r a t letno n a taborih) opravi s u m a t i v n o v r e d n o ­ tenje. Pri formativnem vrednotenju imajo p o m e m ­ b n o vlogo r e d n e supervizije, kjer se srečujejo vsi člani ekipe, d a si izmenjajo k o n s t r u k t i v n a mnenja, p r e d l o g e , k a k o bi se d a l o stvari še izboljšati, p a tudi kritike, če kaj ni bilo r a v n o najbolje i z v e d e n o . N a supervizijah se srečujejo t u d i s starši, kjer jim predstavijo nove n a č r t e in ideje, ki se jim n e n e h n o porajajo p r i v s a k d a n j e m delu z o t r o k i .

I I I

V s k l e p u bi r a d o m e n i l še n e k a j lastnih p r e d s t a v o u p o r a b i ustvarjalnih t e h n i k in m e t o d v svojem b o d o č e m p o k l i c n e m s o c i a l n e m delovanju. K e r s e m doslej govoril zlasti o t e r a p e v t s k e m vidiku s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a d e l a (to p o d r o č j e m e o s e b n o tudi najbolj z a n i m a ) , bi se n a t e m m e s t u d o t a k n i l še doživljajsko-izkustvenega vidika. Pri t e m bi se o s r e d o t o č i l n a p o s a m e z n e dejavnosti (igralna, gibalno-plesna, likovna, glasbena, video), ki sestavljajo s o c i a l n o k u l t u r n o d e l o .

I g r a l n a d e j a v n o s t se m i zdi z e l o u p o r a b n a zlasti pri s k u p i n s k e m delu, kjer lahko n a tak n a č i n u d e l e ž e n c i v v a r n e m zavetju s k u p i n e p r e s k u s i j o najrazličnejše življenjske situacije, ki jim v real­

n e m življenju p o v z r o č a j o t e ž a v e , t a k o d a se jih izogibajo in s t e m p o č a s i drsijo v socialno izola­

cijo. L a h k o tudi p r e s k u š a j o u s t r e z n e j š o k o m u n i ­ kacijo in se je učijo; v s k u p i n i jo l a h k o d o p o t a n ­ kosti razvijejo, n a t o p a u p o r a b i j o npr. v svoji d r u ­ žini, službi in d r u g j e .

Igralno dejavnost bi se dalo povezati z gibalno- plesno, pri č e m e r m e misel znova z a n e s e n a »moje področje« - delo s »prizadeto« populacijo, v e n d a r t o k r a t n e v t e r a p e v t s k e m smislu, t e m v e č z n a m e ­ n o m s p o z n a v a n j a l a s t n e g a telesa, njegovih dejan­

skih mejnih z m o ž n o s t i . P r e k giba, plesa se d a p r a v t a k o u p r i z o r i t i m a r s i k a t e r o r a z p o l o ž e n j e človeš­

k e g a telesa in d u h a t e r n a ta n a č i n izraziti, u d e ­ janjiti, p r e t v o r i t i v gibanje n e i z r a ž e n o p o t l a č e n o (negativno) čustvo. Ples o m o g o č a tudi raziskovati l a s t n o z m o ž n o s t t e l e s n e g a stika, bližine, določiti meje o b r a m b n i h p r o s t o r o v telesa.

Likovna dejavnost se m i zdi z e l o u p o r a b n a

zlasti p r i d e l u z o t r o k i , ki p o g o s t o zelo t e ž k o z b e s e d o izrazijo svoja čustva, stiske, težave. N a ta način n a m lahko vse to izrazijo, povejo p r e k risbe, slike, s k u l p t u r e , n a m e s t o d a jih takoj z a s u j e m o z vprašanji in o d njih z a h t e v a m o n e p o s r e d n e ver­

balne o d g o v o r e . M o g o č e je o t r o k žrtev (spolnega) nasilja v d r u ž i n i in n a m b o to veliko lažje z a u p a l p r e k slike. K o se s p u s t i m o n a r a v e n o t r o k a , tudi m o č n o i z b o l j š a m o za o t r o k a p o g o s t o s t r e s n o v z d u š j e , k o se sreča s socialnim delavcem in m u m o r a z a u p a t i svoje t e ž a v e .

V i d e o bi l a h k o zelo ustvarjalno u p o r a b i l i npr.

p r i d r u ž i n s k i p r o b l e m a t i k i , kjer bi k a m e r o (z dovoljenjem seveda) namestili v stanovanje, d a bi t a k o p o s n e l i v s a k d a n j e življenje, o b n a š a n j e , k o m u n i k a c i j o in n a t o n a s k u p n e m srečanju pre­

učili tipične, n a p a č n e k o m u n i k a c i j s k e v z o r c e p o ­ s a m e z n i h d r u ž i n s k i h članov, ki so v z r o k težavam, n e r a z u m e v a n j u v d r u ž i n i . P o g o s t o p o s a m e z n i k n e b o p r i z n a l n a p a k e , ker je p r e p r o s t o ni z m o ž e n videti, d o k l e r se n e b o u z r l n a T V z a s l o n u in z a p r e p a d e n videl, d a z a r e s dela n a p a k e . Z v i d e o m l a h k o p r a v t a k o n a ustvarjalen, n e u r a d e n in dosti bolj učinkovit način p r e d s t a v i m o d o l o č e n o social­

n o t e m o , u s t a n o v o , p o s a m e z n i k a .

G l a s b e n a dejavnost m e z o p e t vleče v terapevt­

ske v o d e , kjer jo l a h k o o d l i č n o u p o r a b i m o za s p r o š č a n j e , umirjanje, fantaziranje, v p o v e z a v i z gibalno-plesno dejavnostjo p a tudi za izgorevanje n a k o p i č e n i h , n e i z r a ž e n i h čustev skoz ples, petje ( d o b e r k o n c e r t je z a m e o s e b n o najboljša terapija).

G l a s b o l a h k o k o r i s t n o u p o r a b i m o tudi pri sveto­

v a l n e m d e l u , kjer v o z a d j e d o d a m o t e m a t i k i p r i m e r n o g l a s b o , s č i m e r u s t v a r i m o p r i m e r n e j š e v z d u š j e , s p o d b u d i m o i z r a ž a n j e , m o t i v i r a n o s t , i z k l o p i m o m o t e č e in s t r e s n e »vsakdanje« zvoke, ki bi l a h k o m o t i l i k o m u n i k a c i j o . M i m o g r e d e , velikokrat razmišljam, k a k o se d a z glasbo tudi

m a n i p u H r a t i , vplivati n a že t a k o ranljive, izpo­

stavljene, č u s t v e n o bolj labilne ljudi (tu mislim n a n a š e u p o r a b n i k e ) , jih postavljati v n e r e a l n e , p r e č u d o v i t e , ritmično barvite, fantazijsko neskon­

čne svetove, p r i č e m e r je n a t o v r n i t e v v p o v s e m d r u g a č n o r e a l n o s t m o r d a celo bolj b o l e č a in n e s m i s e l n a ( p o d o b n o k a k o r pri d r o g i ) .

K o n e c koncev, ali ni s a m o s o c i a l n o k u l t u r n o delo kljub d o b r e m u n a m e n u in p o g o s t o pozitiv­

n i m r e z u l t a t o m za u p o r a b n i k a v e n d a r l e n e k e vrste m a n i p u l a c i j a s stiskami ljudmi, ali p a gre r e s zgolj za u s t v a r j a l n o reševanje p r o b l e m o v ? M o r d a bi bilo ustrezneje govoriti o pozitivni mani­

pulaciji, v smislu s p r e t n e g a i z v e d e n s k e g a ravna­

nja, ki n e izvira iz sebičnih, p r i k r i t i h n a m e n o v , k a r si m n o g i predstavljajo z b e s e d o manipulacija, t e m v e č i m a j a s n o zastavljen cilj, izboljšati tre­

n u t e n socialni položaj naših u p o r a b n i k o v . Seveda p a so m o g o č e in zagotovo obstajajo tudi negativne m a n i p u l a c i j e , še zlasti v naši stroki, kjer s m o po­

g o s t o v p o l o ž a j u , ko d a j e m o p o m o č , m e d t e m ko jo d r u g i p r e j e m a j o in so o d tega m o r d a celo živ­

ljenjsko odvisni. K a k o r koli ž e , socialno k u l t u r n o delo je r a z m e r o m a nova disciplina in t e m u pri­

m e r n o p o d v r ž e n a najrazličnejšim p o p o r o d n i m te­

ž a v a m in d v o m o m laikov in s t r o k o v n i h delavcev.

Kljub t e m u s e m m n e n j a , d a se za p r i h o d n o s t socialnega k u l t u r n e g a dela ni bati, saj je to m o r d a celo e d i n a m o g o č a s m e r , ki n a m še p r e o s t a n e , če h o č e m o socialno delo z a r e s približati »navadnim«

ljudem, d a bi ga ti k o n č n o upoštevali, ga postavili n a uglednejše m e s t o v d r u ž b i , ki m u v s e k a k o r p r i p a d a . N a n a s , b o d o č i h socialnih delavcih, je, d a to p a n o g o še n a p r e j r a z v i j a m o in d a teh 15%

ustvarjalnosti, ki n a m je je p o 13 letih i z o b r a ž e ­ vanja še ostalo, čim bolje u n o v č i m o , za nove ideje, nove projekte, v upanju n a boljšo, perspektivnejšo p r i h o d n o s t socialnega dela.

OPOMBA

' C e n t e r Dolfke Boštjančič, D r a g a - S o c i a l n o varstveni c e n t e r za usposabljanje in v a r s t v o . O b žici 9, Ljubljana.

: MATJAŽ PLOTAJS

u: LITERATURA

Milko POŠTRAK ( 1 9 9 4 ) , V z n a m e n j u trojstev. Socialno delo, 3 3 , 4 : 3 2 5 - 3 4 0 . - ( 1 9 9 5 a), N o v e p e r s p e k t i v e sociologije k u l t u r e . Socialno delo, 3 4 , 3 : 2 1 7 - 3 2 3 . - ( 1 9 9 5 b). R a z s e ž n o s t i ustvarjalnosti. Socialno delo, 3 4 , 1 : 3 7 - 4 4 .

- ( 1 9 9 6 ) , S o c i a l n o k u l t u r n o d e l o . Socialno delo, 3 5 , 5 : 4 0 7 - 4 1 6 .

Lea ŠuGMAN BOHINC ( 1 9 9 4 ) , S o c i a l n o k u l t u r n o d e l o . Socialno delo, 3 3 , 4 : 3 1 7 - 3 2 4 . A n t o n TRSTENJAK ( 1 9 8 4 ) , Hoja za človekom. Celje: M o h o r j e v a d r u ž b a .