UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
KATJA PODBEVŠEK
MEDIKALIZACIJA MENSTRUALNEGA CIKLA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
SOCIALNA PEDAGOGIKA
KATJA PODBEVŠEK
Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik
MEDIKALIZACIJA MENSTRUALNEGA CIKLA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
ZAHVALA
Zahvaliti se želim svoji mentorici, doc. dr. Špeli Razpotnik, ki me je usmerjala pri nastajanju diplomskega dela. Hvala, da ste si vzeli čas zame, mi odgovarjali na vprašanja in ponujali drugačno perspektivo.
Hvala mag. prof. soc. ped. Nini Steklasa Žižek za lekturo in podporo ob nastajanju diplomskega dela. Socialni pedagogi držimo skupaj. Hvala tudi Ani za pregled angleškega prevoda.
Zahvala gre tudi moji dragi družini, ki se vedno postavi zame in me podpira ter spodbuja ne glede na vse. Hvala nečaku Cenetu, ki je med pisanjem diplomskega dela pogosto prišel v mojo sobo in me razvedril.
Hvala Tomažu, ki posluša moje misli o kontracepciji in me podpira pri mojem prizadevanju, da bi ženske imele možnost informirane izbire. Hvala za pomoč pri iskanju ravnovesja med delom in sprostitvijo.
Zahvala gre vsem štirim ženskam, ki so delile svojo zgodbo za namen raziskave. V zadovoljstvo mi je bilo poslušati vaše izkušnje.
POVZETEK
Diplomsko delo obravnava izkušnje žensk z jemanjem kontracepcijskih tablet, z namenom zdravljenja težav v menstrualnem ciklu. Kontracepcijske tablete se danes zelo pogosto uporabljajo z namenom reguliranja menstrualnega cikla in nadzorovanja rojstev. Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje medikalizacije menstrualnega cikla iz različnih perspektiv.
Teoretični del vsebuje razlago menstrualnega cikla in medikalizacije. Predstavljeni so vplivi farmacevtske industrije, neoliberalizma in potrošniške družbe na razumevanje menstrualnega cikla ter posledično na rabo kontracepcijskih tablet. Pojav medikalizacije se prepleta z enakopravnostjo žensk, zato je del teoretičnega dela namenjen feminističnem pogledu na kontracepcijo. Teoretični del se zaključi z predstavitvijo kontracepcijske tablete in njene zgodovine.
Empirični del temelji na štirih pripovedih žensk o zdravljenju menstrualnega cikla z jemanjem kontracepcijskih tablet. Predstavlja njihovo doživljanje medikalizacije menstrualnega cikla in njihov pogled na hormonsko zdravljenje stanj v menstrualnem ciklu.
Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako ženske doživljajo svoj menstrualni cikel, kako vrednotijo medikalizacijo in kakšen odnos imajo do hormonskega zdravljenja stanj v menstrualnem ciklu. Pridobiti globlji vpogled v to, kako ženske same gledajo na vse bolj razširjen pojav medikalizacije na konkretnem področju.
Ključne besede: medikalizacija, menstrualni cikel, doživljanje medikalizacije, doživljanje menstrualnega cikla, hormonsko zdravljenje.
ABSTRACT
The diploma focuses on women who chose contraceptive pills to treat problems regarding their menstrual cycle. Today, the pill is widely used for birth control and cycle regulation. The focus of this diploma is on researching medicalisation of the menstrual cycle from different perspectives.
The theoretical part includes an explanation of the menstrual cycle and medicalisation. It is introduced how the pharmaceutical companies, neoliberalism and consumerism influence the use of the pill and how we understand the menstrual cycle. This part also includes the feministic view on contraception. It finishes with information about the contraceptive pill and its history.
The empirical part is based on narratives of four women regarding their treatment of the menstrual cycle by using the contraceptive pill. It presents their experience with medicalisation in relation to their menstrual cycles and their opinion on hormonal treatment of the conditions in the menstrual cycle.
The purpose of this diploma was to research how women experience their menstrual cycle, how they perceive medicalisation and what is their attitude toward hormonal treatment of the conditions in the menstrual cycle. The goal was to get a better insight into how women view medicalisation, which is more common than ever, in this particular field.
Key words: medicalisation, menstrual cycle, experiencing medicalisation, experiencing menstrual cycle, hormonal treatment.
Kazalo vsebine
1. Uvod ... 1
2. Teoretični del ... 3
2.1 Menstrualni cikel ... 3
2.2 Medikalizacija ... 5
2.2.1 Neoliberalizem in potrošniška družba ... 7
2.2.2 Farmacevtska industrija, zdravniki in oglaševanje ... 11
2.2.3 Feministični pogled ... 15
2.3 Kontracepcijska tableta (KT) ... 17
2.3.1 Zgodovina kontracepcijske tablete ... 19
3. Empirični del ... 22
3.1 Raziskovalni problem ... 22
3.1.1 Opredelitev problema in namen raziskovanja ... 22
3.1.2 Cilji ... 23
3.1.3 Raziskovalna vprašanja ... 23
3.2 Analiza in interpretacija ... 28
3.2.1 Medikalizacija menstrualnega cikla ... 28
3.2.2 Doživljanje menstrualnega cikla ... 39
3.2.3 Hormonsko zdravljenje ... 43
3.3 Ugotovitve ... 46
3.4 Refleksija ... 50
4. Sklep ... 51
5. Literatura ... 55
6. Priloge ... 60
6.1 Primer intervjuja ... 60
6.2 Primer kodiranja ... 74
6.3 Tabela s kategorijami in kodami ... 78
1
1. Uvod
Zanimanje za menstrualni cikel se je pri meni začelo še preden sem dobila svojo prvo menstruacijo. Od samega začetka moj menstrualni cikel ni bil reden in nerednost menstruacij sem doživljala kot nekaj grozno napačnega. Prav tako kot ženske, ki so bile vključene v raziskavo, sem tudi jaz kontracepcijsko tableto začela uporabljati z namenom, da bi regulirala menstrualni cikel in preprečila nosečnost. Zdi se mi, da sem kontracepcijske tablete jemala tri leta, nato je prišlo do preobrata. Ugotovila sem, da obstajajo tudi drugi načini, s katerimi lahko preprečim nosečnost in obenem sledim temu, kaj se v mojem menstrualnem ciklu dogaja.
Z učenjem simpto-termalne metode sem začela slediti svojim telesnim znakom plodnosti in tako spoznala svoje telo ter menstrualni cikel. To je moje življenje popolnoma spremenilo, saj se je moj pogled na cikličnost popolnoma preoblikoval.
Neredni menstrualni cikli zame niso bili več težava, pomenili so sporočilo, da moje telo potrebuje čas in podporo, da se uravnovesi.
Ob vsem tem sem čutila veselje. Spoznanje, da za življenje ne rabim kontracepcijske tablete, me je navdalo z močjo in srečo. Obenem pa me je to spoznanje tudi jezilo, saj sem pred tem mislila, da za moje menstrualne cikle ni nobene druge rešitve.
Zakaj? Kot oblika zdravljenja in kontracepcije mi je bila vedno ponujena kontracepcijska tableta. Ko pa sem začela dvomiti v jemanje kontracepcijskih tablet, sem naletela na naravno načrtovanje družine. Slednje me je opolnomočilo, da sem začela bolje sprejemati svoje telo in cikel, ki se v njem dogaja. Zdravljenje z jemanjem kontracepcijskih tablet sem sprejela, ker sem se počutila nemočno, a mojega stanja ni zares zdravilo. Počutila sem se prevarano, saj s strani uradne medicine nikoli nisem bila informirana o drugih metodah, ki bi mi lahko pomagale.
Začela sem se spraševati, zakaj je kontracepcijska tableta najpogosteje uporabljena za zdravljenje težav v menstrualnem ciklu in preprečevanje nosečnosti. Kaj pripomore k temu, da se jemanje tablet vzdržuje, kdo ima od tega korist, predvsem pa kako to doživljajo ženske, ki se zdravijo z uporabo tablet?
V diplomskem delu obravnavam temo medikalizacije menstrualnega cikla, kar pomeni zdravljenje težav v menstrualnem ciklu s tabletami. V teoretičnem delu predstavim menstrualni cikel, saj sem mnenja, da ga še vedno ne razumemo dovolj
2
dobro, in mu ne posvečamo dovolj pozornosti. Nadaljujem z značilnostmi medikalizacije, vlogo neoliberalizma in potrošniške družbe, ki od ženske zahteva produktivnost (Kissling, 2013), razvojem »medicinskega potrošnika« (Slatnar, 2012), tematiko povežem tudi feminističnim gibanjem. Teoretični del končam s predstavitvijo kontracepcijske tablete in njeno zgodovino.
V empirični del zajamem izkušnje štirih žensk, ki so svoj menstrualni cikel zdravile ali ga še zdravijo z jemanjem kontracepcijskih tablet. Na podlagi njihovih odgovorov v analizi predstavim, kako ženske na podlagi lastne izkušnje vrednotijo medikalizacijo menstrualnega cikla, kakšen vpliv ima medikalizacija na doživljanje menstrualnega cikla s strani žensk in kakšen odnos imajo ženske do hormonskega zdravljenja stanj v menstrualnem ciklu.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno vlogo igra medikalizacija menstrualnega cikla v življenju žensk, njihovo mnenje in doživljanje pojava medikalizacije. Želela sem dobiti vpogled v to, kako ženske doživljajo svoj menstrualni cikel v družbi, kjer je prisotna medikalizacija. Zanimalo me je, če ženske zdravljenje hormonskih stanj v menstrualnem ciklu sprejemajo ali zavračajo. S tem sem želela dobiti vpogled v tematiko medikalizacije iz prvoosebne perspektive, pa tudi vpogled v različne vidike uporabe kontracepcijske tablete in umeščenosti le-te v sodobni čas.
Odkrila sem, da so izkušnje žensk, vključenih v raziskavo, v zvezi s to tematiko zelo raznolike. Posledično je bila medikalizacija s strani intervjuvanih žensk vrednotena pozitivno in negativno. Opazila sem, da so ženske svoj menstrualni cikel doživljale podobno, pretežno negativno, obenem pa so v kontekstu menstrualnega cikla večinoma govorile le o menstruaciji.
3
2. Teoretični del
2.1 Menstrualni cikel
»Menstrualni cikel je kot dobro uglašena simfonija, navdušujoča interakcija med hormoni in fiziološkimi odzivi« (Weschler, 2015).
V menstrualnem ciklu v obeh jajčnikih začnejo zoreti jajčeca, vsak od njih pa se nahaja v svojem foliklu. Jajčece s svojo rastjo proizvaja hormon estrogen. Ko eden od teh foliklov prevlada, postane največji, se zgodi ovulacija, največje jajčece se sprosti iz jajčnika. To jajčece nato ulovi jajcevod in po njem jajčece tudi nadaljuje svojo pot. V tem času lahko v primeru prisotnosti sperme pride do oploditve jajčeca, ali pa do oploditve ne pride. V času po ovulaciji se folikel jajčeca spremeni v rumeno telesce, ki v telesu proizvaja hormon progesteron. Jajčece v primeru, da ni oplojeno, živi od 12 do 24 ur in nato odmre, v primeru oploditve pa se ugnezdi v maternično steno in se začne razvijati v otroka. Rumeno telesce v primeru, da ne pride do oploditve, živi od 12 do 16 dni, nato propade in takrat se maternična sluznica odlušči v obliki krvavitve, ki jo imenujemo menstruacija. S prvim dnem menstruacije se začne nov menstrualni cikel, ki se zaključi z zadnjim dnem pred prihodnjo menstruacijo (Weschler, 2015).
Prepričanje o tem, da mora biti menstrualni cikel dolg 28 dni, v družbi še vedno vztraja. Medicina pa kot normalne cikle opredeljuje tiste, ki so dolgi od 23 do 35 dni.
Ljudje že od nekdaj verjamejo v povezanost menstrualnega cikla z luninimi menami, od koder izhaja tudi ime menstruacija, iz lunarnega meseca, ki je dolg 28 dni.
Verjetno so ljudje v preteklosti zaradi drugačnega načina življenja živeli bolj povezani z naravo in je bila povezava bolj očitna. Dandanes pa v mesečnih ciklih lahko opažamo večja odstopanja od te 28-dnevne »norme«. Odstopanja povzročajo starost, različne situacije v življenju in najverjetneje tudi drugi dejavniki, ki so nam nepoznani (Mohar, 2012).
Podatek, da morajo biti menstrualni cikli dolgi 28 dni, je veliko žensk pripeljal do verjetja, da je z njimi nekaj narobe. Njihovi cikli niso »normalne« dolžine (28 dni), zato jih interpretirajo kot resen zdravstven problem, začne jih skrbeti in obrnejo se k zdravnikom, ki njihov naravni fiziološki pojav začnejo zdraviti. Neredne cikle medikalizirajo in jih poskušajo pozdraviti z zdravili, ki cikel skrajšajo ali podaljšajo na
4
28 dni. Najbolj znano in najpogosteje uporabljeno zdravilo za take težave je oralna hormonska kontracepcija ali kontracepcijska tableta (Ronald S., 2017).
Menstrualni cikel se s kontracepcijsko tableto zdravi zaradi različnih težav: bolečine med menstruacijo in tik pred njo (dismenoreja), predmenstrualni sindrom (PMS), ciste na jajčnikih, endometrioza, miomi, zelo močne ali šibke krvavitve, prekratki ali predolgi menstrualni cikli, … (Schindler, 2013). Zdravljenje s kontracepcijskimi tabletami za ženske, ki se soočajo s težavami v menstrualnem ciklu, brez dvoma prinašajo koristi. Kontracepcijske tablete ženskam s težavami pomagajo, saj omilijo simptome stanj, s katerimi se soočajo.
5 2.2 Medikalizacija
Slatnar (2012, str. 31) medikalizacijo opiše kot »težnjo, da bi z medicinskimi opisi in izrazi pojasnili vse vrste razpoloženjskih stanj, ki sicer veljajo za normalna«.
Izpostavlja, da gre za to, da bi medicinski model opredelil in razjasnil stanja, ki so za človeka vsakdanja. Ta definicija lahko zadošča medikalizaciji različnih stanj, ki temeljijo na tem, kako je ženska naravnana v delih cikla, npr. PMS (predmenstrualni sindrom) in PMDD (predmenstrualna disforična motnja). Ne zajema drugih stanj, ki ne temeljijo na razpoloženju žensk (npr. bolečina ob menstruaciji, neredne, boleče, šibke menstruacije, sindrom policističnih jajčnikov). Zato ob tem dodajam še misli Drglin (2003, v Jug Došler, Mivšek in Korošec, 2013), ki medikalizacijo opredeli kot proces, s katerim se običajno delovanje in vsakdanje življenje spreminja v medicinske težave.
Slatnar (2012) dodaja, da življenjska težava postane medicinski problem šele takrat, ko je definiran, obenem pa zavrača mišljenje, da je medikalizacija slab pojav. To utemelji s primerom epilepsije, saj medikalizacija pri normalizaciji epilepsije igra ključno vlogo. Kot primer spreminjanja označevanja stanj kot medicinskih problemov navaja masturbacijo, ki je bila v preteklosti greh, nato v 19. stoletju medicinski problem, po drugi svetovni vojni pa je bila demedikalizirana. Medikalizacija v družbi prinaša različne posledice. Vsakdanja stanja se spreminjajo v bolezni, vedno več je nesprejemljivih stanj in patologije, želimo si vedno hitrejše razreševanje težav, odgovornost za zdravje je usmerjena le v posameznika. Conrad (2007, v Slatnar 2012) govori tudi o tem, da ima medicina danes, kot rezultat medikalizacije, večji nadzor na predelih življenja, s katerimi se medicina prej ni ukvarjala. Kot primere navaja alkoholizem, motnje prehranjevanja, učenja, ADHD, sindrom kronične utrujenosti, pa tudi PMS (predmenstrualni sindrom), menstruacija, nadzorovanje rojstev, neplodnost, itd.
Slatnar (2012) na podlagi poročil o rabi zdravil v Sloveniji sklepa, da tudi pri nas prihaja do porasta medikalizacije. Obenem se sprašuje, če je informacija, da se je poraba zdravil povečala, dovolj za zaključek, da je medikalizacija v Sloveniji v porastu. Izpostavi dva protiargumenta za medikalizacijo v Sloveniji. Prvi je vedno daljša življenjska doba ljudi (Pečar-Čad in Rupnik-Ravnikar, 2003, v Slatnar, 2012), saj je velika večina zdravil predpisana starejšim ljudem. Drugi protiargument je
6
medicinski razvoj, v smislu boljšega poznavanja in diagnosticiranja stanj ljudi (Slatnar, 2012).
Za temo, ki jo obravnavam, se mi zdi pomembno izpostaviti informacije o uporabi zdravil pri mladostnikih. Leta 2009 so raziskovali, kolikšna je uporaba posameznih vrst zdravil pri mladostnikih. Ugotovili so, da se je v skupini mladostnic, ki so bile stare od 15 do 19 let, uporaba kontraceptivov za tisto leto povečala, kar utemeljujejo s tem, da se starost, ob kateri ima mladostnica spolni odnos niža (Pečar-Čad, 2009).
Takšne podatke utemeljujejo z začetkom spolne aktivnosti mladostnikov. Sprašujem se, če za tem stoji še kakšna druga motivacija za predpisovanje kontracepcije, ne le mladostnicam, vsem ženskam v rodnem obdobju.
7 2.2.1 Neoliberalizem in potrošniška družba
Kelher (2013) medikalizacijo oriše v okviru današnje potrošniške družbe. Pri tem izpostavlja individualnost, eno glavnih sestavin potrošništva, katero M. Ule (2003, v Kelher, 2013) opredeli kot lastnost, ki je bila v medicini prisotna že v šestnajstem stoletju. Rezultat je bil večji pritisk na posameznika, ki naj bi bil sam odgovoren za svoje zdravje. Kelher (2013) nadaljuje, da je medicini vedno bolj pomembno postajalo to, kakšne rezultate dajejo preiskave in naprave, občutja bolnika pa so za zdravnikovo delo postajala vedno manj relevantna. Pacientom zato ni preostalo drugega, kot da se prepustijo in v procesu zdravljenja igrajo pasivno vlogo. Plod takšnih sprememb pa je vzpon farmacevtske industrije.
J. Ringrose in V. Walkerdine (2014) razložita, da mora biti oseba v kontekstu neoliberalizma prilagodljiva ter avtonomna, ob vsem tem pa se mora sama naučiti shajati s hitrimi spremembami vsakdana (na področju dela, zaslužka, življenjskega stila). Dodajata, da posledično ljudje v neoliberalni družbi postajajo managerji sami sebi, saj družba od njih pričakuje samonadzor. Pomoči in podpre s strani družbe ni več, zato se mora oseba znajti sama ter se obenem naučiti živeti z negotovostjo, ki jo ideologija prinaša. Kot pravi Harris (2004, v Ringrose in Walkerdine, 2014), postane posameznik odgovoren za svojo lastno biografijo in lastno življenje.
To lahko prenesemo na razumevanje menstrualnega cikla v današnji družbi. V pomoč nam je lahko Foucault (2004), saj s konceptom krotkega telesa oriše, da norme v družbi nastajajo izven telesa. Idealno telo je ustvarjeno s strani tistih, ki sodijo, katere značilnosti ljudi so pozitivne in katere negativne. E. A. Kissling (2013) na podlagi Foucaulta in v povezavi z analizo reklame za kontracepcijske tablete Seasonique sklene, da je v današnji družbi idealizirano žensko telo takšno, ki ne menstruira (če pa že menstruira, to ne sme biti vidno na zunaj). Svojo predpostavko obrazloži: »Sama spontanost menstruacije, ki pripelje do madežev, neželenega zatekanja, napihnjenosti in izrazitejšega čustvovanja, ogrozi idealen neoliberalni subjekt: subjekt, ki se samoregulira ter je racionalen« (prav tam, str. 500). Izpostavlja, da je posameznik v takšnih pogojih prisiljen prevzeti odgovornost za svoje počutje.
Nadaljuje, da kontracepcijo, ki zaustavi naraven menstrualni cikel, lahko razumemo kot obliko discipliniranja po Foucaultu. To pomeni, da naj bi bila takšna kontracepcija ustvarjena zaradi točno določenih potreb, te potrebe pa naj bi bile vezane na delovanje družbe oziroma na to, kakšne posameznike ta vidi kot idealne. V današnji
8
družbi naj bi torej za idealno veljalo telo, ki ne menstruira, saj naj bi bilo le takšno telo primerno za neoliberalno gospodarstvo. Treanor (2004, v Kissling, 2013) nas opozori, da neoliberalizem od ljudi zahteva, da bodo svoja življenja organizirali tako, da bodo kar se da koristni na trgu dela. Kakšno vlogo igra tukaj kontracepcija, ki zaustavi menstrualni cikel? E. A. Kissling (2013) razloži, da je žensko telo brez menstrualnega cikla (to pomeni brez bolečin in nelagodja) bolj produktivno ter posledično bolj primerno za tržišče. Zatrtje menstrualnega cikla je razumljeno kot znak svobode, izbire in individualnosti. Ženska, ki z uporabo kontracepcije zatre svoj menstrualni cikel, ima navidezno kontrolo nad svojim telesom ter posledično ohranja svojo spolno in ekonomsko dostopnost.
Tudi Martin (1987, v Grigg-Spall, 2013) ugotavlja podobno, saj pravi, da so ženska telesa videna kot produktivna le takrat, ko so noseča; ženske naj bi bile neuspešne (sploh v času menstruacije in predmenstrualnega sindroma), družba in organizacija dela pa kljub spremembam v ženskem telesu v času menstrualnega cikla zahtevata ves čas isti ritem, disciplino in produktivnost. V takšnem svetu, ki zahteva stalno produktivnost, nihanja niso zaželena.
H. Grigg-Spall (2013) nadaljuje, da je tukaj opazna razlika med moškimi in ženskami, saj naj bi bila družba organizirana tako, da bolj ustreza moški linearnosti, kot ženski cikličnosti. Pravi, da so ženska telesa v primerjavi z moškimi obravnavana kot nenormalna, zato so medikalizirana z namenom, da bi bila bolj podobna moškim. To razumem v smislu, da se od žensk zahteva vedno ista produktivnost, ne glede na to, v katerem delu menstrualnega cikla se nahajajo. V. Tarico (2012) izpostavi, da na račun menstrualnih težav veliko žensk ne pride na delo. V Ameriki je v enem letu zaradi tega izgubljenih približno sto milijonov delovnih ur, saj ženske ob bolečinah in težavah, povezanih z menstruacijo, ostajajo doma. Menstruacija torej delodajalcem povzroča nevšečnosti, saj v tistih dneh, ko ženske ostanejo doma, niso produktivne in so za njihov posel nekoristne. Na podlagi takšnih informacij lahko razmišljamo, da je možnost, da se menstrualni cikel »zdravi«, za neoliberalizem ugodna. Zdravljenje menstrualnega cikla zdravi bolečine, razpoloženjska nihanja in druge težave, zato so ženske bolj pripravljene na delo ter so bolj produktivne. Ob tem se mi porodi sum, da so ti pojavi tesno povezani z medikalizacijo, saj je v interesu posameznikov na vodilnih položajih, da so ljudje čim bolj produktivni. Iz tega razloga je večje število
9
diagnoz za stanja v menstrualnem ciklu dobrodošlo, saj zdravljenje teh stanj in izdajanje zdravil farmacevtski industriji prinaša velik zaslužek.
Na tem mestu se mi zdi smiselno izpostaviti temo menstrualnega dopusta.
Menstrualni dopust pomeni, da si ženske lahko na delovnem mestu vzamejo proste tiste dni, ko na primer zaradi menstrualnih krčev, glavobola in splošnega slabega počutja težje delajo. Uveljavljen je že na Japonskem, v Indoneziji, Tajvanu, Južni Koreji in nekaterih kitajskih provincah, vendar ga redke ženske izkoristijo, saj se bojijo, da bi bile videne kot šibke (Lampen, 2017).
Menstrualni dopust lahko vidimo pozitivno, kot nekaj, kar bi ženske na delovnem mestu lahko razbremenilo. Obenem pa prihaja do vprašanj, kakšne posledice bi imela takšna oblika dopusta za položaj žensk na delovnem mestu. Kot pravi C.
Lampen (2017), se ženske bojijo, da bodo videne kot šibek člen družbe. Tudi Forster (2017) izpostavi pozitivno in negativno. Pozitivno se mu zdi, da bi bilo za biološke potrebe delavk poskrbljeno, negativno pa to, da bi bile ženske zaradi dopusta dodatno stigmatizirane, kar bi posledično pripeljalo do diskriminacije na delovnem mestu. V videu (Newman, Hakim in Slee, 2016), kjer teče pogovor o menstrualnem dopustu, Catherine Hakim izpostavlja nesmiselnost le-tega, saj naj bi s tem, da bi bile ženske na dneve bolečih menstruacij doma, le producirali stereotipe o ženskah.
Nadaljuje, da bi to pripeljalo do tega, da bi ženske dojemali kot nekompetentne za delo. Meni, da bi morale ženske, ki se v času menstruacije soočajo z bolečinami, preprosto vzeti protibolečinske tablete, ki jim bodo v času bolečin pomagale. Tukaj zaznavam zametke medikalizacije, saj C. Hakim namiguje na reguliranje menstrualnega cikla z medikamenti.
Kakšno vlogo ima pri medikalizaciji potrošništvo? E. A. Kissling (2006, v Grigg-Spall, 2013) razpravlja o ženskem telesu, ki ne menstruira, saj je takšno telo vedno pripravljeno participirati v potrošniški družbi. Dodaja, da pri tem igra pomembno vlogo splošno razumevanje menstruacije. Če menstruacijo razumemo kot nekaj, kar ženske slabi v telesnem in mentalnem smislu, potem sta za te slabosti medikalizacija in zatiranje menstrualnega cikla blagoslov, saj naj bi to ženske razbremenilo in jim omogočilo polno participacijo v družbi.
Zakaj je polna participacija v potrošniški družbi pomembna? J. Ringrose in V.
Walkerdine (2014) pravita, da se od žensk zahteva urejenost in privlačnost. Dodata
10
tudi pogled avtorice Gill (2007, v Ringrose in Walkerdine, 2014), ki namiguje, da je uspešnost ženske pogojena z njeno uspešnostjo na delovnem mestu in aktivnim zapravljanjem, če s kupljenimi izdelki spreminja svojo podobo v smer, da bo moškim privlačna. E. A. Kissling (2014) se strinja s tem, saj pravi, da se v 21. stoletju soočamo z obsedenostjo z ženskimi telesi do te točke, da žensko telo postane projekt, ki je v večnem nastajanju. To pomeni, da se mora vedno izboljševati in nadgrajevati. Ob tem vključi tudi pomen hormonske kontracepcije in ga ponazori kot rešitev, saj vplivi hormonske kontracepcije žensko telo pripeljejo do takšnega telesa, ki je ideal v družbi (telo ne krvavi in je plodno le takrat, ko ženska sama želi). M. Ule (2003) namigne na to, da imajo modne smernice velik vpliv na to, kako bodo posamezniki delovali. Pravi, da je sedaj vedno bolj prisotno to, da so ljudje dejavno usmerjeni sami vase, v svoje zdravje in počutje, ne zanimajo se za stvari zunaj sebe.
Kelher (2013) doda, da so ljudje vedno bolj usmerjeni v svoje telo, telesne potrebe.
Potrošniško družbo opredeli kot takšno, kjer mora vsak človek poskrbeti zase, za svoje telo in zdravje. Ena od posledic tega je »medicinski potrošnik«, kot ga opredeli Slatnar (2012, str. 40), saj lahko ljudje z uporabo zdravil spreminjajo sebe, ustvarjajo svojo identiteto. Ta zdravila določajo tudi posameznikov življenjski slog. Posledično se takšna zdravila imenujejo »zdravila za življenjski slog«.
Ob tem želim deliti še misli, ki so se mi porajale ob razmisleku o potrošništvu. Kaj, če so medikalizacija menstrualnega cikla, zaviranje menstruacije in menstrualnih simptomov strategija, da bi ženske tudi v dnevih, ko doživljajo neprijetne simptome, pripravili do tega, da bi čim več nakupovale in bile aktivne potrošnice? Če se ženska na prvi dan menstruacije počuti utrujeno in čuti menstrualne bolečine, je verjetno manj možnosti, da si bo želela iti ven. Ko so njene menstrualne bolečine označene z diagnozo, nato zdravljene z medikamenti, ženska ne čuti več neprijetnosti in brez težav hodi po trgovskih centrih.
11
2.2.2 Farmacevtska industrija, zdravniki in oglaševanje
Slatnar (2012) farmacevtsko industrijo vidi kot najmočnejši dejavnik medikalizacije.
Obrazloži, da farmacevtska industrija s ponudbo svojih izdelkov (zdravil), zadovoljuje potrebe ljudi, obenem pa oglašuje izdelke na recept (to je dovoljeno le v ZDA in na Novi Zelandiji). V ZDA lahko od 1985 naprej zaradi spremembe ureditve zdravila oglašujejo tudi pacientom, pred tem so bili oglasov za zdravila deležni le zdravniki (Kissling, 2013). Vprašamo se lahko, kakšen je smisel oglaševanja zdravil, katere mora pred jemanjem predpisati zdravnik? Pacient posledično na takšen način sam določa svoje zdravljenje, kakšno zdravilo potrebuje. Prihaja do samodiagnosticiranja s strani pacientov (Slatnar, 2012), pri čemer ima tudi dostopnost informacij zagotovo nek vpliv. Internetni brskalniki nas po natipkanih besedah o naših simptomih in pritisku na gumb za iskanje kar diagnosticirajo s takšno in drugačno boleznijo, brez da bi sploh stopili v kontakt z zdravnikom.
Na drugi strani Kelher (2013) pojasnjuje vzpon farmacevtske industrije s tem, da zdravnikov ni več zanimalo tisto, kar so jim povedali bolniki, temveč kakšne rezultate so podale medicinske preiskave in naprave. Nadaljuje, da se je vloga bolnika drastično spremenila, saj je v takšnem kontekstu nedejaven in nekritičen do načina zdravljenja. Bolnik naj bi se le prepustil temu, kar mu pravijo zdravniki, upošteval naj bi njihova navodila. Zdi se, da je to prisotno tudi pri zdravljenju težav povezanih z menstrualnim ciklom. H. Grigg-Spall (2013) meni, da veliko ginekologov ne posluša svojih pacientk, raje jim le predpišejo zdravila, običajno kontracepcijsko tableto.
Verjetno je, da te ženske le poslušajo navodila ginekologa in jih upoštevajo.
Pomemben pojav, ki pripomore k medikalizaciji, in ga opisuje Gradišnik (2018), so farmacevtske bolezni. Razloži, da to niso resnične bolezni, ampak rezultat farmakokratskega marketinga, ki je obolenja ustvaril za svoj interes in kot bolezen označil popolnoma vsakdanja stanja ljudi (starost, hormonska stanja, čustveni odzivi ob običajnih težavah). Kahler (2013) svojo skrb izrazi na primeru medikalizacije čustev ob peti izdaji Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (DSM-5) s strani Ameriškega združenja psihiatrov. Kritizira vedno večje število bolezni in novih kategorij bolezni v priročniku. V njem je PMS (predmenstrualni sindrom) obravnavan kot motnja razpoloženja. Ob tem se lahko vprašamo, če so katera od stanj, povezana z menstrualnim ciklom, ustvarjena s strani farmacevtske industrije z namenom, da bi le ta služila na svoj račun.
12
Farmacevtska industrija v Ameriki se smatra za eno bolj profitnih industrij (Kissling, 2013), ki naj bi večji del svojega dobička usmerjala v oglaševanje izdelkov, manj pa v inovacije na nivoju izboljšave njihovih že obstoječih izdelkov (Watkins, 2012). Kesič (2007) izpostavlja vedno večji pomen marketinga v farmacevtski industriji in dodaja, da kljub vlaganju denarja v raziskave za razvoj novih zdravil, pričakovanih na novo oblikovanih izdelkov ni. Tudi v Sloveniji poročajo, da se farmacevtska industrija in njeni prihodki s prodajo zdravil občutno višajo (Lipnik in Gole, 2018). Ob tem ne smemo pozabiti na posebno vez, ki se lahko razvije med zdravnikom in farmacevtsko družbo. Drinovec in Poredoš (2001) izpostavljata pomembnost tega, da se zdravnik ob predpisovanju zdravil odloča za zdravila, ki bodo služila v korist bolnika in ne farmacevtske družbe. Nadaljujeta, da je najbolj pomembno to, da je odnos med zdravnikom in farmacevtsko družbo korekten. Med njima pa nastaja tudi korist − dobiček. Izpostavljata pomembnost etičnega delovanja v takšnih odnosih, da ne bi prišlo do kršitev.
E. S. Watkins (2012) pravi, da je družba kontracepcijsko tableto dobro sprejela, saj jo je tudi SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) označila kot zdravilo, ki je ključno zaradi njene relevantnosti, dokazov o učinkovitosti in varnosti, obenem pa je tudi cenovno ugodna. Na drugi strani H. Grigg-Spall (2013) poroča o aferi iz leta 2011, ko naj bi podjetje Bayer namenoma zamolčalo informacije o zvišanem tveganju za nastanek krvnih strdkov ob uporabi njihovega izdelka (Yaz in Yasmin - kontracepcijske tablete), v tistem času, ko je FDA (Food and Drug Administration) ta izdelek obravnaval in ga še ni odobril za uporabo. Seznani nas tudi, da je FDA zahteval ponovno oceno varnosti kontracepcijskih tablet Yaz in Yasmin, komite pa je odločil, da pozitivni učinki tablet pretehtajo negativne učinke in tveganja, ki z jemanjem tablet nastajajo. Iz Toronta v Kanadi poročajo o povezavah med smrtjo triindvajsetih žensk in uporabo Yaz in Yasmin kontracepcijskih tablet (Yaz and Yasmin pills linked to 23 deaths, say Health Canada documents, 11. 6. 2013).
Predvidevam, da je zamolčanje tveganj uporabe zdravil s strani farmacevtskih podjetij možno, saj je lahko dobiček v farmacevtskem podjetju pomembnejši, kot dober proizvod, ki ne ogrozi življenj in zdravja tistih, ki izdelke konzumirajo. H. Grigg- Spall (2013) poroča o novicah, kjer so viri navajali, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov manjša težava, kot zanositev. Zdi se, da je nezaželena nosečnost v takšnem kontekstu trši oreh, kot smrt zaradi krvnih strdkov.
13
Slatnar (2012) govori o trženju zdravil s strani farmacevtske industrije. Na zdravstveni trg gleda kot na prostor, kjer lahko farmacevtske družbe prodajajo izdelke, obenem pa se ljudje, ki jih razume kot svobodne potrošnike, odločajo za izdelke, ki bodo zadovoljili njihove potrebe. Trg zdravil razume podobno kot vse ostale trge, kjer se prodajajo izdelki. Poudari tudi pomen izbire na trgu, ki »medicinskemu potrošniku«
daje svobodo, da lahko spreminja samega sebe v takšno osebo, kot si sam želi.
Menstruacija je pogosto opisana z naslednjimi pridevniki: umazana, neprijetna, nepotrebna, nadležna, tudi nezdrava. Z začetkom 21. stoletja, je verjetje, da je menstruacija nepotrebna in nezdrava, pogosto. Zaviranje menstruacije je bilo v začetku predpisano ženskam, ki so se soočale z težavami, kot je npr. endometrioza.
Danes se menstruacija zavira ženskam, ki nimajo izrazitih težav, temveč se jim s tem olajša življenje. Od leta 2003 je dostopna tudi kontracepcijska tableta (Seasonique), ki povzroči, da ženska dobi na leto le štiri krvavitve, v nasprotju z menstruacijo, ki se zgodi vsak mesec, torej dvanajstkrat na leto (Johnston-Robeldo, Barnack in Wares, 2006). Kontracepcijska tableta je torej uporabljena ne le za preprečevanje nosečnosti, ampak tudi zato, da žensko razbremeni.
Kontracepcijska tableta je bila označena kot zdravilo za življenjski slog (v ang.
»lifestyle drugs«), saj so oglaševalci tablete poudarjali predvsem stranske učinke teh tablet: zdravljenje mozoljev, menstruacije, predmenstrualne disforične motnje.
Farmacevtska industrija je s tem začela promovirati zdravljenje razpoloženja, menstrualnega cikla. Najnovejše oblike kontracepcijskih tablet, kot npr. Seasonique, niso oglaševane predvsem zaradi svoje funkcije preprečevanja nosečnosti, ampak zaradi zmanjševanja števila krvavitev v celotnem letu. Farmacevtska industrija menstruacijo označuje kot nekaj nadležnega, česar se lahko z uporabo takšnih tablet znebimo. Tudi podjetje Bayer svoj izdelek Yaz oglašuje s sloganom »Beyond Birth Control«, kar pomeni, da so Yaz tablete več kot kontracepcija, saj se z njimi lahko ne le zaščitimo pred nosečnostjo, ampak tudi zdravimo stanja, ki so nadležna (Watkins, 2012).
Farmacevtska industrija oglašuje kontracepcijske tablete tako, da predstavi življenje s kontracepcijsko tableto kot idealni življenjski stil. V smislu, da lahko ženska ob jemanju lažje doseže nek idealen življenjski stil (Hasson, 2016).
14
Ob tem razmišljam, da ima razumevanje, sprejemanje in odklanjanje stanj v menstrualnem ciklu velik vpliv. Pomembno je, kako družba, ginekologi, farmacevtska industrija gledajo na njih. Predstavljam si, da lahko različne ženske drugače sprejemajo npr. nihanje razpoloženja pred menstruacijo. Verjetno nekatere jezi, nekaterim pa pomaga pri spoznanju, da bodo kmalu dobile menstruacijo. Verjamem, da ima prilagodljivost in dostopnost, o kateri sem že pisala v poglavju o potrošniški družbi, velik vpliv na dojemanje teh stanj kot motečih. Najverjetneje se ženske iz tega razloga odločajo za zdravljenje menstrualnega cikla, saj menijo, da bodo zaradi zatiranja stanj, ki v družbi niso ravno zaželena, bolj produktivne in uspešne.
R. Salecl (2010) izpostavi, da je v današnjem času vedno bolj prisotna ideja samouresničitve človeka. To v nas ustvari prepričanje, da bomo kot človek šli le navzgor, da bomo le napredovali. Govori o ideologiji izbire, ki ljudem daje občutek tesnobe, saj niso prepričani, če je njihova izbira prava.
V slovenskem prostoru lahko opazimo ideologijo izbire tudi na področju kontracepcijske tablete. Sama sem v času pisanja diplomske naloge vsaj enkrat tedensko preko spleta obiskala e-Svetovalnico programa To sem jaz. Ob odprtih temah, ki so jih odpirale mladostnice, sem zasledila veliko vprašanj o oralni hormonski kontracepciji. Nekaj mladostnic je spraševalo o tem, kaj lahko storijo, če se ob uporabi kontracepcijskih tablet ne počutijo dobro. Odgovor strokovnjakinje je mladostnico pogosto usmerjal v ponovni obisk ginekologa, ki bo predlagal drugo vrsto kontracepcijske tablete. Ob tem razmišljam, da bi velika izbira kontracepcijskih tablet lahko vplivala na predstave mladostnic in žensk o njih samih kot projektu. Na primer dekle ali ženska preizkusi veliko različnih vrst kontracepcijskih tablet in išče tisto optimalno, ki ji bo življenje najbolj olajšala ter bo najbolj odgovarjala njenim potrebam.
Ideologijo izbire lahko povežemo tudi s tretjim valom feminizma. Več o tem zapišem v naslednjem poglavju.
15 2.2.3 Feministični pogled
Če govorimo o medikalizaciji menstrualnega cikla, je kontracepcijska tableta ključnega pomena, saj igra pomembno vlogo. Ko govorimo o kontracepcijski tableti, pa je pomembno omeniti ustanoviteljico Planned Parenthood-a, Margaret Sanger (Freeman, b. d.). Kot medicinska sestra je pri svojem delu srečala veliko žensk, ki so bile poškodovane zaradi neuspelega poskusa splava in mnogih rojstev otrok. Zato je razmišljala o tem, da bi morala obstajati neka magična tableta, ki bi ženskam omogočila, da ne bi zanosile. Želela si je, da bi ženske imele možnost nadzorovati rojstva.
Potem, ko je bila ustvarjena kontracepcijska tableta, in so jo ženske začele uporabljati, je prišlo do preobrata. Končno so lahko imele učinkovito kontrolo nad svojo plodnostjo. Po letu 1960 je v Ameriki prišlo v življenju žensk do velikih sprememb, saj je bilo v tem času v porastu žensko osvobodilno gibanje. Po drugi svetovni vojni je število žensk na delovnih mestih upadlo, vendar je bilo že v letu 1954 več žensk zaposlenih zunaj doma, kot v času druge svetovne vojne. Ženske so imele možnost postati učiteljice, medicinske sestre, natakarice, sekretarke in delavke v proizvodnji, pri čemer je pomembno vlogo igrala kontracepcijska tableta. Zaradi jemanja tablet so ženske lahko počakale z rojstvom otrok in imele možnost, da najprej ustvarijo kariero, šele nato družino (The Pill and the Women's Liberation Movement, b. d.).
Pogled na kontracepcijsko tableto s strani vključevanja žensk v družbeno dogajanje torej pokaže, da je imela le–ta pomembno vlogo pri možnostih, da si ženske ustvarijo kariero in za tisti čas kontrolirajo svojo plodnost. Ni dvoma, da je bila kontracepcijska tableta za življenje žensk revolucionaren izum.
Gill (2007, v Ringrose in Walkerdine, 2008) se sprašuje, kako težavna je za žensko lahko ta svoboda, ki jo dobi ob jemanju kontracepcijskih tablet. Kljub temu mora obenem biti dobra na delovnem mestu, ustrezna mama, za konec pa zaradi vpliva potrošniške družbe še dobra potrošnica, ki bo svoj denar zapravila za takšne izdelke, ki ji bodo pomagali pri oblikovanju njenega telesa in življenja na takšen način, da bo privlačna moškim.
Ob vsem tem S. Zaferes (27. 7. 2018), inštruktorica naravnih metod kontracepcije, ponuja perspektivo, da kontracepcijska tableta kljub temu ni popolnoma v skladu s
16
feminizmom. Izpostavlja, da se s feminizmom sklada mnenje, da bi morale vse ženske imeti enak dostop do kontracepcije, ki bi izboljšala njihovo kvaliteto življenja.
Ob tem domneva, da večina žensk ni dobro izobražena o lastnih telesih in vplivih hormonske kontracepcije nanjo. Dodaja, da s strani zdravnikov ne prihaja do dajanja popolnih informacij o izbirah, ki jih ženske imajo, ko se odločajo za kontracepcijo.
Predvideva, da se iz tega razloga večina žensk počuti prisiljene v jemanje hormonske kontracepcije z namenom, da bi pozdravile različna stanja v menstrualnem ciklu, kot npr. neredne menstruacije, PMS, akne in hormonsko neravnovesje. Meni, da bi resnično feministično vedenje podpiralo ženske, da se dobro informirajo o izbiri zdravljenja za stanja v menstrualnem ciklu, kot tudi kontracepcijo. Pri tem izpostavi, da sledenje lastnemu menstrualnemu ciklu po simpto-termalni metodi, kjer ženska opazuje svojo plodnost glede na svoje telesne znake, lahko ženski pomaga odkriti, zakaj v njenem menstrualnem ciklu prihaja do težav. Omeni tudi, da je ta naravna metoda ob pravilni rabi enakovredna zanesljivosti kontracepcijske tablete.
Že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja tretji val feminizma prinaša inkluzivnost, pluralizem in manj obsojanja. Ženska je spodbujana, da se sama odloči, sama izbere, kako bo živela svoje življenje. Ena od ključnih sestavin, ki jih tretji val feminizma vsebuje, je pravica do izbire, ter to, da se drugih za svoje izbire ne obsoja (Snyder-Hall, 2010).
Ko razmišljam o zgoraj povedanem, se sprašujem, če zavzemanje za večjo enakopravnost in emancipacijo žensk utrjuje in spodbuja tudi izbire, za katere se ženska odloči sama, ampak le–te škodijo njej ali drugim okoli nje? Avtorica R. C.
Snyder-Hall (2010) mi ponudi odgovor, saj ne verjame, da bi morale ženske svoje izbire zagovarjati in utemeljevati, zakaj so se za njih odločile, temveč bi morale razmišljati o vplivu svojih izbir nase, na druge ljudi in na vrednote, ki so jim pomembne. To razumem kot dopuščanje izbire ženskam, vendar ob premisleku, da je to za njih dobra odločitev.
17 2.3 Kontracepcijska tableta (KT)
Kontracepcijska tableta (KT) oziroma oralna hormonska kontracepcija se uporablja že od leta 1960 in je uporabljena za preprečitev nosečnosti (Šimunić. 2009).
Kontracepcijske tablete običajno vsebujejo dva hormona, estrogen in progesteron, lahko pa vsebujejo le progesteron. Njihovo delovanje je osredotočeno na preprečitev ovulacije in spremembo sluzi materničnega vratu . Če ženska jemlje kontracepcijske tablete redno, so le te bolj zanesljive pri preprečevanju nosečnosti (Srnovršnik, b. d.).
Ob uporabi razmišljamo o njihovih pozitivnih in negativnih učinkih. T. Srnovršnik (prav tam) kot prednost izpostavlja zmanjšano možnost za vnetje rodil in raka, ki se razvije na maternici in jajčnikih, menstruacije postanejo redne, manj intenzivne, z manj bolečinami, ženska ima manj mozoljev, cist na jajčnikih. Ceno kontracepcijskih tablet za ženske plača zdravstvena zavarovalnica, torej s plačilom tablet ženska finančno ni obremenjena. Kot slabosti navaja nujnost vsakodnevnega jemanja in to, da mora zdravnik tablete najprej predpisati. Nadaljuje, da so ob uporabi možni tudi negativni stranski učinki: pojavitev vmesnih krvavitev, izginotje menstruacije, pridobivanje na telesni teži, glavobol, boleče dojke, nihanja v razpoloženju in zmanjšanje spolnega nagona. Poroča tudi o zanesljivosti, ki je 99,7 % v primeru idealne rabe tablete.
Ginekologi običajno kontracepcijsko tableto zagovarjajo kot dobro rešitev za preprečitev nosečnosti in za zdravljenje različnih težav v menstrualnem ciklu. Na drugi strani pa stojijo argumenti, ki izpodbijajo koristnost in pozitivnost tablet.
Leta 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija dala izjavo, da je kombinirana oralna hormonska kontracepcija karcinogena, kar pomeni, da je rakotvorna. Sporočajo, da se ob uporabi kontracepcijskih tablet poveča tveganje za nastanek raka na dojkah, materničnem vratu in ledvicah, obenem se zmanjša možnost nastanka raka jajčnikov in maternične sluznice. Zaradi povečanih tveganj jih SZO uvršča v prvo skupino karcinogenov (World Health Organisation, 2005), kamor spadajo tudi kajenje, azbest, pitje alkoholnih pijač (World Health Organisation, 9. 7. 2019) … Svetovna zdravstvena organizacija ob oznanitvi, da je kombinirana oralna kontracepcija karcinogena, zagotavlja, da odbori SZO ostajajo na tekočem s tveganji in varnostjo kontracepcijskih tablet. Ti odbori so sklenili, da prednosti oralne kombinirane hormonske kontracepcije pri zdravih ženskah pretehtajo tveganja rabe (World Health Organisation, 2005).
18
Naturopatinja L. Briden (10. 6. 2014) na kontracepcijsko tableto gleda kot na nekaj pozitivnega za zdravljenje endometrioze in bolečih menstruacij. Vendar je kritična, saj meni, da ženske dobijo informacijo, da z jemanjem tablet uravnavajo svoje hormone, svoj cikel. Pravi, da je predpisovanje tablet za uravnavanje hormonov popolnoma nesmiselno, saj tablete hormone ugasnejo in jih ne uravnavajo. Opozarja, da se cikel v času jemanja kontracepcijskih tablet ne odvija, temveč se ugasne. Pravi, da je
»cikel« ob jemanju hormonske kontracepcije najbolj podoben ciklu ženske v času menopavze.
Torej, če ženske jemljejo kontracepcijske tablete, se v njih ne odvija običajen menstrualni cikel, ampak cikla sploh nimajo. Kaj se takrat dogaja z njihovo menstruacijo? K. A. Hasson (2016) v Ameriki opisuje nastanek zatiranja menstruacije (po angleško »menstrual suppression«), kar je posledica jemanja kontracepcijskih tablet. Nadaljuje, da se iz tega razloga razvija nova terminologija okoli imenovanja krvavitve, ki nastane v času jemanja placebo tablet na tablici kontracepcijskih tablet.
Odkrila je, da je zatiranje menstrualne krvavitve ponovno definiralo menstruacijo.
Marks (2001, v Hasson, 2016) razloži, da je bila krvavitev ob jemanju kontracepcijskih tablet umetno ustvarjena z namenom, da bi ženske in Cerkev sprejeli kontracepcijske tablete kot naravne in običajne. Uporaba tradicionalnih poimenovanj kot npr. menstruacija, naj bi bila spremenjena, uporabljali naj bi izraz planirana krvavitev (v ang. »scheduled bleeding«) ali pa odtegnitvena krvavitev (v ang. »withdrawal bleeding«) (Mishell, 2007, v Hasson, 2016). Ustvarjalci kontracepcijskih tablet so predvideli, da bodo uporabnice kontracepcijskih tablet krvavitve, ki se zgodijo v času jemanja placebo tablet, razumele kot menstruacijo in jo tako tudi poimenovale. Ko je prišlo do spreminjanja terminologije so bili nekateri v FDA odboru zaskrbljeni, da bi nova terminologija zmedla ženske (prav tam, 2016).
Avtor (prav tam) v svojem raziskovanju ugotavlja, da se sedaj v razlagah krvavitve ob jemanju kontracepcijskih tablet uporablja izraz menstruacija na tableti (v ang. »pill period«).
19 2.3.1 Zgodovina kontracepcijske tablete
Zasluga za razvoj kontracepcijske tablete gre različnim ljudem. Najpomembneje je omeniti Margaret Sanger, saj je svojo idejo o magični tableti, ki bi ženskam pomagala, da ne bi nenačrtovano zanosile, predstavila Gregoryju Pincusu in Minu Chueh Changu. S finančno podporo Katherine Dexter McCormick je bila razvita prva kontracepcijska tableta, ki je vsebovala progestin (Henigman, 14. 4. 2015; Planned Parenthood, 2015a).
Leta 1957 je FDA odobril uporabo tablete za reguliranje menstruacije. V Ameriki je dve leti po odobritvi tablete uporabljalo že pol milijona Američank, z njimi so uravnavale menstrualni cikel, ob tem pa so uživale njene kontraceptivne učinke. FDA je 23. junija 1960 odobrilo uporabo tablet z imenom Enovid, ki so bile prve tablete za zaščito pred nosečnostjo. Enovid tablete so vsebovale veliko več hormona, kot jih vsebujejo tablete danes, zato so bili stranski učinki zelo močni (Planned Parenthood, 2015a).
Zaradi stranskih učinkov je bila kontracepcijska tableta deležna tudi kritik. Najbolj znana je kritika Barbare Seaman, ki je v knjigi The Doctor's Case Against the Pill opisala različne stranske učinke, s katerimi se spopadajo ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete. Obenem je opozarjala, da je tableta nevarna za vse ženske.
Kritike so rezultirale spremembo ureditve tablet, FDA je leta 1970 določil, da mora vsaka škatlica tablet vsebovati tudi informacije o tveganjih in stranskih učinkih ob uporabi (Planned Parenthood, 2015).
Medtem, ko je popularnost tablete v Ameriki z vsakim letom od odobritve uporabe drastično rasla, je bila prva kontracepcijska tableta v Sloveniji dostopna v letu 1964, štiri leta po izdaji v Ameriki (Henigman, 14. 4. 2015). Kontracepcijske tablete so še danes v Ameriki najbolj popularna oblika reverzibilne kontracepcije, saj okoli 16 % žensk v starosti med 15 in 44 let uporablja kontracepcijske tablete (Daniels, 2014, v Planned Parenthood, 2015a). V Sloveniji je bilo v letu 2012 več kot 70.000 uporabnic hormonske kontracepcije, skoraj v celoti (94 %) je predstavljala oralna hormonska kontracepcija (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 26. 9. 2014).
Če želimo razumeti pomen kontracepcijske tablete za ženske, je potrebno najprej orisati razmere pred njeno uporabo. Zakonska zveza se je v 19. stoletju spremenila, saj v glavnem ni več temeljila na ekonomski koristi, ampak predvsem na romantični
20
ljubezni in predanosti. V preteklosti sta zakonca pogosteje čutila pritisk, da morata imeti veliko družino, v 19. stoletju pa je prišlo do preobrata, saj se je pojavilo nagnjenje k številčno manjšim družinam. Zaradi teh razlogov se je spremenila tudi spolnost, saj spolna aktivnost ni nujno pomenila nosečnosti. V tem so igrale vlogo nove oblike kontracepcije, saj so bile obenem razlog in posledica zmanjševanja velikosti družin (Giddens, 2000).
Kontracepcija ni pomenila le preprečevanje nosečnosti, temveč tudi spremembe za seksualnost, saj je ta postala bolj fleksibilna. To je pomenilo, da je ženska lahko z njo upravljala po svojih željah. Giddens (2000, str. 34) pravi: »postala je (seksualnost) njena potencialna last«. Reprodukcija ni bila več neposredno povezana s spolnostjo, v ospredje je stopil spolni užitek (Giddens, prav tam).
Plastična seksualnost je seksualnost, ki nima povezave z razmnoževanjem. Za ženske in njihovo avtonomijo je imela plastična seksualnost zelo pomembno vlogo, saj je bila njihova seksualnost »osvobojena«. V zadnjih desetletjih so se reproduktivne tehnologije (npr. umetna oploditev) razvile do te mere, da za nosečnost ni več potreben spolni odnos. Spolnost je sedaj svobodnejša, saj jo lahko vsak izoblikuje tako, kot želi. Ženske od takrat naprej lahko uživajo v spolnih odnosih, brez strahu pred nosečnostjo. Za večino njih je bila nosečnost povezana s strahom pred porodom (v tistem času je pri porodu veliko število žensk umrlo, poleg tega je bila visoka tudi umrljivost novorojenčkov). Ženske so se začele približevati spolni svobodi (prav tam).
Kaj je to pomenilo za življenje žensk? Ženske so po odobritvi prve kontracepcijske tablete lahko učinkovito začele nadzirati svojo plodnost, kar je rezultiralo v večji svobodi pri odločanju za rojstvo otrok. Obenem so dobile možnost, da se udejstvujejo na različnih področjih življenja, kot je izobraževanje, politika, trg dela in družba. Od leta 1965 se je število nezaželenih nosečnosti drastično zmanjšalo (Planned Parenthood, 2015a).
Teoretični del zaključujem z mislijo, da je kontracepcijska tableta ženskam pomagala narediti velik korak na poti k večji emancipaciji. Ženske so bile razbremenjene strahu pred nenehno nosečnostjo in imele so možnost nadzorovati svojo plodnost. Kljub temu pa se je pomembno vprašati, do kakšnih posledic še prihaja zaradi rabe kontracepcijskih tablet. V teoretičnem delu sem že pisala o povezavah med
21
neoliberalno družbo in rabo kontracepcijskih tablet. Ob tem se mi zdi pomembno, da se sliši glas uporabnic kontracepcijskih tablet, saj ima osebna izkušnja žensk posebno vrednost. Ženske, ki sem jih intervjuvala, in so za zdravljenje svojega menstrualnega cikla uporabile kontracepcijske tablete, lahko spoznate v empiričnem delu.
22
3. Empirični del
3.1 Raziskovalni problem
3.1.1 Opredelitev problema in namen raziskovanja
Menstrualni cikel je cikel naravnih sprememb v ženskem telesu, ki jih izkusi vsaka ženska. Običajno je, da se v cikel ženske ne posega, dokler le-ta ustreza kriterijem, ki jih postavlja medicinski diskurz. Zelo hitro, ko se pojavijo odstopanja, pa strokovnjaki (zdravniki, ginekologi), začnejo ukrepati in menstrualni cikel zdraviti.
Zdravijo in predpisujejo zdravila tudi za stanja, ki so v menstrualnem ciklu običajna, kar privede do medikalizacije teh stanj (Ronald S., 2017).
Medikalizacijo Slatnar (2012, str. 31) opiše kot »težnjo, da bi z medicinskimi opisi in izrazi pojasnili vse vrste razpoloženjskih stanj, ki sicer veljajo za normalna«.
Izpostavlja, da gre za to, da se medicinski model trudi opredeliti in razjasniti stanja, ki so za človeka vsakdanja. Ob pojavu farmacevtskih bolezni (Gradišnik, 2018) se pojavlja vedno večje število bolezni, ki jih farmacevtska industrija želi zdraviti, te bolezni pa so lahko običajne čustvene reakcije in hormonska stanja. Pojavlja se tudi oglaševanje s strani farmacevtskih podjetij, ki svoje izdelke ponujajo zdravim ljudem (Moynihan in Cassels, 2010). Stanja žensk, ki zajemajo tudi dogodke, ki se zgodijo v menstrualnem ciklu, se medikalizira.
V letu 2012 je bilo v Sloveniji več kot 70.000 uporabnic hormonske kontracepcije, le- to pa je skoraj v celoti (94 %) predstavljala oralna hormonska kontracepcija (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 26. 9. 2014). V Evropi je oralna hormonska kontracepcija najbolj pogosto uporabljena metoda kontracepcije (21,9 %) (Schaapveld in van der Vlugt, 2018). V ZDA je druga najpogosteje uporabljena metoda preprečevanja nosečnosti (12,6 %) (Daniels in Abma, 2018). Združeni narodi poročajo, da je bila raba kontracepcijske tablete v letu 1994 manjša (7,9 %), kot leta 2015 (8,8 %) (United Nations, 2015).
Oralna hormonska kontracepcija se uporablja z namenom preprečevanja zanositve in zdravljenja različnih stanj (npr. neredne menstruacije, boleče in šibke menstruacije, sindrom policističnih jajčnikov, PMS, …). S svojim drugim namenom naj bi zdravila stanja žensk v povezavi z njihovim reproduktivnim sistemom. Trenutno pa smo se znašli v sistemu, kjer je veliko lažje težavo »rešiti« tako, da zdravnik predpiše tableto,
23
namesto, da bi iskali alternativo. Applbaum (2006, v Slatnar, 2012) pravi, da nekatera zdravila s svojim delovanjem že določajo življenjski slog ljudi.
Namen raziskovanja je bil v teoretičnem delu razgrniti, kakšno vlogo imajo pri medikalizaciji menstrualnega cikla farmacevtska industrija, neoliberalizem in potrošniška družba, ginekologi in drugi zdravniki, feministično gibanje, v empiričnem delu pa predvsem, kakšen pogled imajo na to same uporabnice kontracepcijskih tablet.
3.1.2 Cilji
1. Ugotoviti, kako ženske na podlagi lastne izkušnje vrednotijo medikalizacijo menstrualnega cikla.
2. Raziskati, kakšen vpliv ima medikalizacija menstrualnega cikla na to, kako ženske doživljajo svoj menstrualni cikel.
3. Raziskati, kakšen odnos imajo ženske do hormonskega zdravljenja stanj v menstrualnem ciklu.
3.1.3 Raziskovalna vprašanja
1. Kako ženske na podlagi lastne izkušnje razumejo medikalizacijo menstrualnega cikla?
2. Na kakšen način, v kontekstu medikalizacije ženske doživljajo svoj menstrualni cikel?
3. Kakšno mnenje imajo o hormonskem zdravljenju stanj v menstrualnem ciklu?
24 3.1.4 Raziskovalna metodologija
Vzorec
V raziskavo so bile vključene štiri ženske, ki so ustrezale dvema kriterijema: starost nad 18 let in uporaba kontracepcijske tablete z namenom zdravljenja menstrualnega cikla (npr. neredne, močne, šibke, boleče menstruacije, policistični jajčniki, PMS, endometrioza, …). Ni bilo pomembno, če je ženska jemala kontracepcijske tablete v času raziskave, bistveno je bilo, da je ženska, zajeta v raziskavo, imela izkušnjo jemanja kontracepcijskih tablet, katerih namen je bil zdravljenje menstrualnega cikla.
Osebe za sodelovanje v raziskavi sem iskala po principu snežne kepe med svojimi znankami. Dve intervjuvanki sem poznala že od prej.
Namen pogovorov je bil dobiti vpogled v to, kako ženske na podlagi svoje lastne izkušnje razumejo medikalizacijo menstrualnega cikla, kako doživljajo svoj lastni menstrualni cikel v kontekstu medikalizacije in kakšno mnenje ter izkušnje imajo o hormonskem zdravljenju stanj v menstrualnem ciklu.
Vsem štirim ženskam sem zaradi varnosti osebnih podatkov spremenila ime.
Predstavitev intervjuvank:
Adela je stara 23 let, kontracepcijske tablete je jemala 5 let, v času raziskave jih ni jemala. Že pred jemanjem kontracepcijskih tablet je imela težave z bolečimi in nerednimi menstruacijami. Ko je dobila fanta, se je odločila za jemanje kontracepcijske tablete, ne le zaradi zdravljenja menstrualnega cikla, ampak tudi zaradi njenega kontraceptivnega učinka. Za prenehanje jemanja kontracepcijskih tablet se je odločila zaradi stranskih učinkov in želje za zanositev v prihodnosti.
Brina je stara 31 let, kontracepcijske tablete je jemala 9 ali 10 let, v času raziskave jih ni jemala. Nerednost menstruacij (brez menstruacije je bila tudi do 3 mesece) je v času pred jemanjem kontracepcijskih tablet videla kot težavo, zato je ginekologu na pregledu sama predlagala jemanje kontracepcijskih tablet. Kasneje ji kontracepcijska tableta ni služila le za uravnavanje nerednih menstruacij, ampak tudi kot kontracepcija, saj je večino časa, ko je jemala tablete, imela partnerja. Za prenehanje jemanja kontracepcijskih tablet se je odločila, ker verjame, da niso naravne in kot sama pravi: »Js sm skos vedla, da je to pizderija …«.
25
Cirila je stara 27 let, kontracepcijske tablete je jemala 2 leti, v času raziskave jih ni jemala. Kot razlog za jemanje kontracepcijskih tablet navaja menstruacije, ki so bile neredne, ob njih se je zvijala od bolečin. Na ginekološkem pregledu so ji diagnosticirali še policistične jajčnike, zato ji je ginekologinja svetovala jemanje kontracepcijskih tablet. Ker je v jemanju tablet videla še druge koristi (»… je to v bistvu ena dobra stvar za jajčnike.«), se je odločila za jemanje. Svojo izkušnjo s kontracepcijskimi tabletami opisuje večinoma pozitivno. Za prenehanje jemanja se je odločila, ker si želi ustvariti družino s svojim možem.
Dunja je stara 21 let, kontracepcijske tablete jemlje 5 let, v času raziskave jih je jemala. Pred jemanjem kontracepcijskih tablet je izkusila boleče krče in mozolje. V začetku je bil povod za jemanje kontracepcijskih tablet dejstvo, da je bila s fantom v resnem razmerju, kasneje si je želela zdraviti presežek testosterona, ki se je na njenem telesu kazal v večji poraščenosti in pa nerednih menstruacijah (te je niso tako zelo motile). Za prenehanje jemanja kontracepcijskih tablet se je v petih letih odločila dvakrat. Prvič zaradi razhoda s fantom, vendar je po treh mesecih spet začela jemati tablete, drugič zaradi tega, ker se ji je zdelo, da je treba pri jemanju kontracepcijskih tablet vsake toliko časa narediti pavzo. Svojo izkušnjo s kontracepcijskimi tabletami opisuje zelo pozitivno.
Potek zbiranja podatkov
Za raziskovanje sem izbrala kvalitativno metodo. Uporabila sem delno strukturirani intervju, saj mi je bilo pomembno, da se ne držim strogih okvirjev, ampak dam intervjuvankam tudi možnost, da povedo tisto, kar se njim zdi pomembno.
Intervju z Adelo sem opravila pri njej doma (27. 6. 2019), trajal je 1 uro in 2 minuti.
Enkrat sva bili prekinjeni zaradi klica njene babice, vendar je kljub temu pogovor gladko stekel naprej. Ko sem jo vprašala, če bi sodelovala v raziskavi, se je odzvala pritrdilno, saj je nedolgo nazaj prenehala jemati kontracepcijske tablete in želela o tem spregovoriti.
Naslednja dva intervjuja sem opravila v istem dnevu (28. 6. 2019). Najprej z Brino pri njej doma, intervju je trajal 36 minut. Vmes sva bili trikrat prekinjeni zaradi prihodov in odhodov njenih domačih, tako da sva se ob tem za trenutek ustavili in počakali, da se je okolica spet umirila, nato sva nadaljevali s pogovorom. Ker se poznava že od prej
26
in ker sva že nekajkrat govorili o tej temi, sem jo prosila za sodelovanje, ona pa se je z veseljem odzvala.
Drugi intervju v dnevu (28. 6. 2019) je bil s Cirilo, ki sem ga prav tako opravila pri njej doma, trajal je 25 minut. Med intervjujem nisva bili prekinjeni, ampak sem dobila občutek, da je pri pogovoru ob nekaterih temah prišlo do zadržkov, saj so bile teme pogovora intimne. Kljub temu mislim, da sem dobila dovolj informacij za raziskavo.
Do intervjuja z njo sem prišla preko znanke.
Zadnji intervju sem opravila z Dunjo (3. 7. 2019), v kavarni v bližnjem mestu. Intervju je trajal 1 uro in 28 minut. Intervju sva zaradi bioloških potreb enkrat prekinili, kar pa ni prekinilo niti pogovora. Moteč je bil le glasen govor drugih oseb v kavarni, vendar sva se kljub hrupu dovolj dobro slišali.
Vse opravljene intervjuje sem z dovoljenjem intervjuvank lahko posnela.
Obdelava podatkov
Vse intervjuje sem ob poslušanju glasovnih posnetkov dobesedno pretipkala. Nato sem glasovne posnetke izbrisala.
Intervjuje sem večkrat prebrala in si podčrtovala izjave intervjuvank, ki so se za moje področje raziskovanja zdele bistvene. Te izjave sem nato označevala s kodami, kode razvrstila v tabele in definirala kategorije.
Te kategorije so:
• Menstrualni cikel
• Kontracepcijska tableta
• Zdravljenje
• Družbeno
• Zdravniki
Menstrualni cikel: Semkaj sem uvrstila izjave, ki ponazarjajo, kako intervjuvanke doživljajo svoj menstrualni cikel. Kakšen odnos imajo do njega, kako doživljajo menstruacijo, krvavitev na tabletah, predvidljivost krvavitve, spreminjanje razpoloženja, težave v menstrualnem ciklu. Kategorija zajema tudi to, kako se je njihov cikel spremenil po prenehanju jemanja tablet in zaupanje v lastno telo.
27
Kontracepcijska tableta: V tej kategoriji so zbrane teme, ki se prepletajo s kontracepcijsko tableto. To so: razlogi za jemanje kontracepcijskih tablet, izkušnje stranskih učinkov, razlogi za prenehanje jemanja kontracepcijskih tablet, branje navodil, pozabljanje tablet, finančna ugodnost kontracepcijskih tablet, običajnost tablet, preprostost jemanja, vsakodnevno jemanje in vlaganje truda v jemanje tablet.
Zdravljenje: Kategorija zajema izkušnje z zdravljenjem menstrualnega cikla.
Vključene so izjave, ki se dotikajo vrednotenja zdravljenja, ki so ga bile ženske deležne, torej kako gledajo na to zdravljenje (pozitivno, negativno, nevtralno). Zajema tudi izjave o kontracepcijskih tabletah v kontekstu zdravljenja menstrualnega cikla.
Sem vključujem tudi kritičnost žensk do tablet, iskanje alternativnega zdravljenja ter spraševanje o tem, koliko je tableta naravna in koliko umetna.
Družbeno: V tej kategoriji sem zajela teme, povezane z družbenim kontekstom in ostalimi kategorijami. Sem uvrščam razmislek o mladih, mladosti v povezavi z menstrualnim ciklom in kontracepcijsko tableto, korist kontracepcijskih tablet za delovno mesto, razbremenitev ženske z jemanjem kontracepcijskih tablet, pomembnost tablete v družbi, bremenilni urnik, občutek kontrole ter razumevanja kontracepcijskih tablet kot orodje za doseganje ciljev v družbi.
Zdravniki: Zajema izkušnje žensk z zdravniki v zvezi z zdravljenjem s kontracepcijsko tableto. Sem uvrščam mnenje in odnos ginekologov, dajanje informacij s strani ginekologov, zaupanje s strani žensk, pa tudi pogled ostalih zdravnikov na kontracepcijske tablete.
S pomočjo izoblikovanih kategorij in kod sem v povezavi s teorijo zapisala naslednjo analizo.
28 3.2 Analiza in interpretacija
3.2.1 Medikalizacija menstrualnega cikla
Prvo raziskovalno vprašanje: Kako ženske na podlagi lastne izkušnje razumejo medikalizacijo menstrualnega cikla?
KATEGORIJA: kontracepcijska tableta
Vse intervjuvanke so obrazložile razloge za jemanje kontracepcijske tablete.
Adela je izpostavila skrb pred nezaželeno nosečnostjo, saj se je soočala z nerednimi cikli in bolečinami v času menstruacije (»Tut zarad tega, ker sem mela fanta takrat. V bistvu sem se, ko sva pač začela, pač ta prvi spolni odnos, potem pa mal začneš študirat … Js sm mela menstruacije na tri mesece in dokler si ti sam, je v redu, ko maš pa enkrat fanta, pa ne moreš vsak mesec razmišljat, če je vse uredu al ne«; »Js itak sem mela pč odkar se spomnim rahlo boleče menstruacije. Pa bolj kot ne neredne«), kot razlog navede tudi spolni odnos brez kondoma (»[…] je to pomenil, da lahko seksava brez kondoma.«). Brina je podobno kot Adela začela uporabljati kontracepcijske tablete zaradi nerednih menstruacij in kontracepcije (»V glavnem nekak sem jih [kontracepcijske tablete] potem dobila, ker sem mela neredne menstre«; »[…] blo je pč zarad zaščite pred nezaželeno nosečnostjo in tut zarad tega, da bi ble pč menstre redne.«). Cirila omenja neredno menstruacijo, bolečine, željo po preprečevanju nosečnosti in zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov (»Ja, pač ta ciklus, k sm mela na 38. dan, 40. dan menstruacijo, to. Potem sem mela grozne bolečine, da sm se zvijala od bolečin. Pa pač redni spolni odnosi«; »- A je bil to tudi razlog [diagnoza policističnih jajčnikov], da si šla na tablete? - Ja, je bil«) Dunja je kontracepcijske tablete najprej začela jemati zaradi preprečevanja nosečnosti, nato jih je začela uporabljati z namenom uravnavanja cikla (»[…] te tablete, k jih js mam, probajo uravnavat ta cikel moj. […] mam povečano količino tega… testosterona.«).
Razlogi za jemanje kontracepcijskih tablet se ujemajo s tistimi, ki jih omenja ginekologinja T. Srnovršnik (b. d.). Z jemanjem kontracepcijskih tablet krvavitve postanejo redne, manj boleče, povzročijo pa tudi, da je na jajčnikih manj cist. Vse intervjuvanke imajo izkušnjo nerednih menstruacij, kar lahko povežem s tem, kar pove R. Ronald S. (2017) o medikalizaciji ciklov, ki niso dolgi 28 dni. Tudi Mohar (2012) pravi, da v družbi še vedno vztraja prepričanje, da mora biti menstrualni cikel
29
dolg 28 dni. Nobena od intervjuvank ni svojih menstrualnih ciklov (ki so bili daljši od 28 dni) doživljala kot »normalnih«, zato je vsaka poiskala pomoč v želji po bolj rednih krvavitvah.
Adela pravi, da se ob odločitvi za jemanje kontracepcijskih tablet ne spomni, če je bilo govora še o drugih načinih zdravljenja (»V bistvu se sploh ne spomnim, da bi kar kol blo še česar koli, kakršnih koli drugačnih metod, avtomatsko sem prišla na tablete.«). Ko je tablete menjala, je ginekologinjo povprašala še o materničnem vložku, nato je nadaljevala z jemanjem tablet (»Pa je rekla, da je to v bistvu ista stvar kot tableta, ampak da pač ne poješ, sam da pč maš notr, da je isto, da samo to hormone sprošča. Tko da sm rekla pač okej, mejmo tablete.«). Iz tega presojam, da so v njenem primeru imele tablete prednost pred drugimi metodami. Tudi R.
Ronald S. (2017) pravi, da je kontracepcijska tableta najbolj pogosto uporabljena za težave v menstrualnem ciklu. Predvidevam, da je bilo v Adelinem primeru ginekologinji bolj preprosto, če ji je predpisala tablete, saj bi z materničnim vložkom imela več dela (vstavitev).
Dve intervjuvanki (Brina in Dunja) govorita o vsakodnevnem jemanju kontracepcijskih tablet. Brina na vprašanje o tem, če kontracepcijsko tableto doživlja kot osvoboditev ali breme, odgovori: »Mislm, osvoboditev lih ni bla, če moraš skos to jemat.« Dunja pravi, da se je navadila jemati tableto vsak dan, vendar ko sva govorili o tem, kako fantje razumejo kontracepcijske tablete, pravi: »[…] mislijo, da je to nekaj enostavnega, da vsak dan vzameš tableto.« Adela in Brina jemanje doživljata kot breme, saj pravita, da sta morali tablete vedno imeti s seboj (Adela:
»[…] skos jih moraš met pr seb. Kamor koli greš […]«; Brina: »[…] mogla sem skos gledat da sem mela zraven, če sem kam šla.«). Tri intervjuvanke (Adela, Cirila in Dunja) spregovorijo tudi o pozabljeni tableti. Vse tri omenijo dejstvo, da je možno, da pozabiš vzeti tableto, Cirila pa doda, da je sama po letu jemanja začela pozabljati jemati tablete zaradi službe (»Zarad tut službe in kaj pa vem, […] pol sem pa delala do devetih zvečer, pa pridem dam pa sem zmatrana pa čist pozabim pa pol šele drug dan spijem tableto.«). Adela in Brina se s strahom pred pozabljeno tableto spoprimeta tako, da ju telefon opomni, da morata vzeti tableto (Adela: »[…] js sm mela kr na telefonu naštimano budilko vsak večer, z aplikacijo.«). Dunja jemanje tablet razume kot nekaj, v kar je treba vložiti trud (»[…] kok energije pa razmišljanja dejansko moraš ti v to dat.«).
