PLES PRI ŠPORTNI VZGOJI V 2. RAZREDU

(1)

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

PLES PRI ŠPORTNI VZGOJI V 2. RAZREDU

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. Gordana Schmidt Kandidatka: Nina Štor

Somentorica: pred. Vesna Geršak

Ljubljana, maj 2012

(2)

2

Zahvala

Iskreno bi se rada zahvalila mentorici doc. Gordani Schmidt in somentorici prof. Vesni Geršak za vso pomoč, ki sta mi jo nudili pri izdelavi diplomskega dela ter učiteljici Tini Ţagar in POŠ Skrilje za sodelovanje pri praktičnemu delu. Hvala tudi staršem, ki so mi stali ob strani skozi vsa leta študija in mi nudili vse, kar sem potrebovala. Prav tako pa ne smem pozabiti niti na Martina Debevca in Evo Ţidanek za vso podporo in spodbudne besede ter na Matjaţa Kriţnika in Metko Troha za vso tehnično pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem.

Nina Štor

(3)

3

IZVLEČEK

Diplomsko delo govori o integraciji ustvarjalnega giba v plesne igre pri športni vzgoji v 2.

razredu, zakaj je to pomembno, na kaj vpliva in kako pripraviti učno uro, ki bo to vsebovala.

V njem so primeri učnih priprav za doseganje ciljev iz učnega načrta za športno vzgojo v 2.

razredu ter analize izvedbe le-teh. v 2. razredu Podruţnične šole Skrilje (Osnovna šola Dobravlje), kjer je 11 deklet in 10 dečkov.

V teoretičnem delu sem opredelila, kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo. Prav tako sem definirala, kaj je ples in poiskala, v kakšnem razmerju je ples do športa. Pomembno se mi je zdelo zapisati, da Zagorčeva zagovarja, da bi v osnovno šolo morali uvrstiti tudi sodobni ples in to sem tudi obrazloţila. V nadaljevanju sledijo cilji in smotri plesnih vsebin, ki so bili pomembni za empirični del in sem si z njimi pomagala tudi pri pisanju učnih priprav.

Nenazadnje pa seveda učitelji včasih nehote delamo manjše napake in sem napisala stran tudi o tem, kakšna je naša vloga in na kaj moramo biti še posebej pozorni pri poučevanju plesa.

V empiričnem delu sem se ukvarjala s tem, ali je v učnem načrtu dovolj plesnih vsebin in katere so temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa. Cilj mojega diplomskega dela je bil analizirati učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu z vidika plesnih vsebin in pripraviti več učnih priprav z izbranimi dobrimi primeri plesnih dejavnosti, ki bodo dosegale vse zastavljene cilje za ples pri športni vzgoji v 2. razredu. Za metodo dela sem uporabila akcijsko raziskovanje ter iskala odgovore na raziskovalna vprašanja:

 R1: V kolikšni meri in na kakšen način je ples integriran v učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu osnovne šole?

 R2: Kako lahko ples čim bolj ustvarjalno vključimo v učni načrt za športno vzgojo v 2.

razredu?

 R3: Kakšni so odzivi otrok na ustvarjalne plesne dejavnosti?

Ugotovila sem, da ustvarjalni gib spodbuja otrokovo domišljijo, samostojnost in je nujno potreben za njegov razvoj, kar se je pokazalo tudi na odzivu učencev.

Ključne besede: ples, 2. razred, ustvarjalni gib, športna vzgoja, sodobni ples, plesne igre, gibanje, učne priprave, analize, učni načrt, odzivi otrok.

(4)

4

ABSTRACT

Dance in physical education in second grade

This paper is about the integration of creative movement in dancing games of physical education in second grade, why it is so important, its impact and how to prepare a lesson plan that concludes all that. It contains the examples of this lesson plans which fulfill the goals from the curriculum for physical education in second grade and its analyses in second grade of elementary school Skrilje, where there are 11 girls and 10 boys.

In theoretical part I explained, what movement is and which movements do we know. I also defined what dance is and found how it is correlated to physical education. It seemed important to write down, that Zagorc claims, that we should put contemporary dance in primary school and I justified that. Then there are goals and aims of dance content that were important for the empirical part and they helped me with writing the lesson plans. After all teachers sometimes make little mistakes so I've written a page about the role of a teacher and when to be careful when we give dance lessons.

In the empirical part I was wondering if there is enough dance content and which are the basic and optimal levels of dance knowledge. The goal of this thesis was to analyze the curriculum for physical education in second grade from the point of view of dance lessons and to make lesson plans which contain good examples of dance activities and they will also achieve all of the goals for dance in physical education in second grade. As a method I used action researching and I was looking to find the answers to this research questions:

 R1: What is the quantity and what are the ways to integrate dance in curriculum for physical education in second grade of primary school?

 R2: How can we conclude creative dance in curriculum for physical education in second grade?

 R3: What are the child responses to creative dance activities?

I found out that creative movement stimulates children's imagination, self-dependence and is necessary for their development which was shown through child response.

Key words: dance, second grade, creative movement, physical education, contemporary dance, dance games, movement, lesson plans, analyses, curriculum, child response.

(5)

5

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...6

2 TEORETIČNI DEL ...7

2.1 Kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo? ...7

2.2 Kaj je ples, šport ali umetnost? ...8

2.3 Cilji in smotri plesnih vsebin ... 16

2.4 Vloga učitelja in pojavljajoče se napake ... 17

3 EMPIRIČNI DEL ... 20

3.1 Opredelitev problema ... 20

3.1.1 Je v učnem načrtu za športno vzgojo dovolj plesnih vsebin? ... 20

3.1.2 Temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa ... 22

3.2 Cilji in predvidevanja ... 23

3.2.1 Cilji ... 23

3.2.2 Raziskovalna vprašanja ... 23

3.3 Metode dela ... 23

3.4 Učne priprave z analizami ... 24

3.5 Rezultati in razprava ... 86

4 ZAKLJUČEK ... 89

5 VIRI IN LITERATURA ... 90

(6)

6

1 UVOD

»Gibanje je ena osnovnih človekovih potreb. Ustvarjanje je najvišja človekova potreba, katere zadovoljitev mu omogoča samouresničevanje. Ob ustvarjanju z gibanjem se povezujeta temeljna in najvišja človekova dejavnost v novo kvaliteto. Ta se kaţe v sproščenosti, dobrem počutju, zadovoljstvu, v prisluškovanju sebi in odzivanju okolju. Ustvarjanje z gibanjem je telesna dejavnost in prav zato v naši kulturi zelo zavirana.« (Kroflič, 2003).

Sama sem se prvič seznanila z ustvarjalnim gibom v prvem letniku umetniške gimnazije – dramsko-gledališke smeri pri predmetu umetnost giba pod vodstvom Nine Meško. Ne samo, da je bila profesorica pravi naslov za vodenje tega predmeta, tudi sam sodobni ples mi je dal nov pogled na gibanje in razmišljanje. Takrat sem šele začela dodobra odkrivati svoje telo in se gibati na načine, kot prej sploh pomislila nisem, da je to mogoče. Ples me je tako prevzel, da sem si ga izbrala tudi za del ocene pri maturi predmeta dramaturgija.

Zato sem se odločila nadgrajevati svoje znanje plesa tudi z poučevanjem le-tega in sicer pri predmetu ustvarjalni gib na fakulteti. Tam sem spoznala velik del dejavnosti, ki sem jih uporabila tudi v učnih pripravah na praksi pri različnih predmetih. Svoje znanje s fakultete sem se odločila uporabiti v tem diplomskem delu, kjer sem se potrudila izbrati najboljše primere učnih ur za doseganje ciljev pri športni vzgoji. Učne priprave sem izvedla na podruţnični šoli Skrilje, kjer so bili z mano in mojim delom zelo zadovoljni.

Skušala sem raziskati kaj učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu sploh nudi, koliko ur je namenjenim plesnim igram, kakšni so cilji in smotri ter na kakšen način lahko najbolje integriram vanj tudi ustvarjalni gib. Pri tem sem opazovala tudi odzive otrok, učiteljice, predvsem pa nastale »projekte« pri posameznih urah. Vse sem skrbno posnela z video kamero in priloţila diplomskemu delu.

Zavedam se pomembnosti ustvarjalnega giba pri razvoju otroka ţe v zgodnjih letih zato je tudi pomembno, da ga vključimo v šole. Upam, da bo moje delo marsikateremu učitelji prišlo prav, predvsem pa bo pomagalo meni pri nadaljnjem delu v razredu.

(7)

7

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Kaj je gib in katere vrste gibanja poznamo?

»Gibe, ki jih uporablja človek, lahko razdelimo na štiri skupine (povzeto po Kroflič, 1999):

 refleksni gibi (kretnje, geste)

 naključni gibi (akcija)

 praktični gibi (motorika gibanja vsakdanjih opravil)

 estetski obrazci (izrazno gibanje, ples)

Izraţen gib se navadno nanaša na počutje in čustva ter je spontan. Je del našega vsakdanjega vedenja.« (Šušteršič, Zagorc, 2010.)

»Gibanje postane svobodna simbolična oblika, umetniški element, plesna kretnja, kadar posreduje ideje emocij, značilnosti vedenja, izraţa različne fizične in mentalne napetosti.

Tudi pri gibu gre torej za abstrahiranja, odmišljanja nebistvenega in osredotočenja na bistveno. Pri ustvarjanju gibalne oblike, ki naj postane nosilka splošnega pomena, nastopata dve vrsti abstrahiranja:

 abstrahiranje iz človekovih čustev in občutij ter

 abstrahiranje iz gibov in prostorskih odnosov v vsakdanjem ţivljenju.« (Kroflič, 1999.)

Plesno gibanje (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010)

Plesno gibanje izraţa idejo o doţivljanju različnih subjektivnih izkušenj in omogoča objektivno predstavitev subjektivne realnosti, česar vsakdanja govorica ne zmore. Poznamo tudi utilitarna gibanja, ki se pogosto uporabljajo v sodobnem plesu in jih potrebujemo ter uporabljamo vsak dan za delo in preţivetje. Lahko so nam ideja za gib.

1. naravno gibanje je gibanje, ki je vsakdanje, ni izumetničeno in ne nasprotuje naravi človekovega gibanja (tek, gibanje, hoja, skoki, valovanje, nihanje, kroţenje, vrtenje,

(8)

8

sukanje, obračanje, metanje, udarjanje, nošenje, vlečenje, dviganje, vibriranje, trzanje). Je ponazarjanje procesov, ki se odvijajo v naravi.

2. abstraktno gibanje je gibanje, ki je pa ravno nasprotno od naravnega, čim bolj oddaljeno od vsakdanjega gibanja. Z njim se izraţajo občutja, ideje in koncepti, ki (ponavadi) niso povezani s posameznimi predmeti, osebami ali dogodki.

Vsebino človekovega gibanja in ustvarjanja z gibanjem lahko predstavimo s t. i. Labanovo analizo človekovega gibanja, ki poudarja, da so prostor, čas, moč in tok gibanja osnovne kategorije, s katerimi je mogoče opredeliti vsako človekovo gibanje. Moje telo (deli telesa, oblike ...) se giblje v prostoru (osebnem, splošnem, smereh, velikostih ...), v času (tempo, ritem), z močjo (stopnja moči, kakovost ...) in s tokom (svobodnim, vezanim, s prehodi ...).

2.2 Kaj je ples, šport ali umetnost?

Začnimo najprej s tem, kaj je ples - kaj omogoča, razvija in nudi vsakemu posamezniku v ţivljenju.

Ples je vrsta izraţanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraţa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega ţivljenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples)

S.R. Ririe in J. Woodbury (1996) pišeta:

 Ples je celovita izkušnja, ki zajema telesno, umsko, čustveno, duhovno in estetsko dimenzijo posameznika, nam pomaga zaznavati, kdo smo in po čem hrepenimo.

 Plešemo lahko v vseh starostnih obdobjih, ne glede na spol ali sposobnosti. Vsakdo lahko pleše tudi brez posebnega talenta ali izkušenj.

 Ples je izrazno gibanje, ki ima moč obogatiti ţivljenje. Človeku daje občutek za veselje in razvija samozavedanje.

 Ples omogoča raziskovanje samega sebe.

 Ples lahko uporabimo v procesu učenja, ker razvija mišljenje in predstavljanje.

(9)

9

 Ples omogoča vsem otrokom, da raziskujejo ter izrazijo svoje telesne in ustvarjalne potenciale na netekmovalen način.

 Ples omogoča, da pridobimo in izboljšamo stopnjo samospoštovanja in samozavesti, če razvijamo lastno enkratnost.

 Ples omogoča razvoj sposobnosti za koncentracijo in sposobnost za učenje.

 Ples razvija razumevanje in odnos do telesa, ki se lahko razvije v ţivljenjski pogled na telesno pripravljenost in zdravje.

 Ples nas uči kreativnega reševanja problemov.

 Ples spodbuja intuitivne, čustvene in tudi verbalne odzive. Izostri percepcijo ter spodbuja samovrednotenje in kritično presojanje.

 Ples nas motivira.

Sama bi tukaj še dodala, da nam ples nazorno pokaţe, koliko truda smo pripravljeni vloţiti v nekaj, kar nas izpopolnjuje in dnevno razveseljuje, da lahko vemo za prihodnost, koliko truda premoremo vloţiti tudi v nekaj, kar je mogoče manj prijetno vendar nujno.

Kurt Sachs pravi: »Ples je mati vseh umetnosti.«

»Plesna umetnost je kot vse druge umetnosti način izraţanja čustev in dojemanja sveta ter odnosa do sveta. Od vseh drugih umetnosti, razen gledališča, se razlikuje po tem, da obstaja samo v trenutku, ko se dogaja.

Danes bi ples lahko v osnovi delili na: ljudski ples, umetniški ples, športni ples, druţabni ples ter modne zvrsti, ki se menjajo tako, kot se menjajo generacije mladih. Vsak ima svoje zakonitosti in pravila, pa tudi specifične prostore, kjer se pojavlja.

Strokovnjaki poudarjajo, da je ples oblika neverbalne komunikacije, in ugotavljajo, da z

»govorico telesa« sporočamo kar 70 odstotkov pomena. Torej je treba tudi ples razumeti kot vsestransko in intenzivno sredstvo za boljše izraţanje občutkov. Zato je v vzgojno- izobraţevalnem okolju otrokom in mladim nujno omogočiti, da spoznajo in izkusijo ples kot sredstvo izraţanja.

Posebej pa ţelimo poudariti, da osnovni namen plesne vzgoje ni vzgajanje bodočih plesnih ustvarjalcev, temveč da je ples medij in izrazno sredstvo, ki je zakoreninjeno v vsakem od nas in ga je zato nujno izvajati na vseh stopnjah vertikale vzgojno-izobraţevalnega procesa.«

(http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf)

(10)

10

Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles.

Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa način preţivljanja prostega časa velikih mnoţic.

Glede na okolje, v katerem se ples odvija, gre lahko za umetniški ples, športni ples oziroma rekreativni ples, balet, dvorni ples, ljudski ples, obredni ples, idr.

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples)

»Ples je danes "vidno" vozlišče v mreţnem prostoru slovenskega športa in slovenske kulture.

Z rezultati slovenskih plesalcev se zajeda v sam vrh svetovnega plesnega prostora, slovenski strokovnjaki pa smo hkrati njegovi pomembni sooblikovalci. Zaznavna sled, ki jo pušča razvoj plesa kot športa in umetnosti, je tlakovana z delom mnogih zanesenjakov, organizatorjev, plesalcev, učiteljev in trenerjev. Zavest, da se ukvarjamo z najlepšim, a hkrati morda najteţjim dvoranskim športom, prepletenim z večno soodvisnostjo glasbe, ritma in giba, plesalca in plesalke, odzivnostjo publike in vedno neizprosnih sodnikov, ustvarja znotraj nas zadovoljstvo in morda nekaj hvaleţnosti, da nam je bilo dano ukvarjati se s to dejavnostjo.« (Meta Zagorc, 2006).

Mariborski OBRAZ: Franjo Kozar – Ţivljenje s plesom

(http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=86)

»Zame je ples umetnost in šport ter predvsem gibanje, uţitek, izraţati nekaj ob ritmu glasbe pa še veselje in rekreacija. Je tudi trening mišičevja, motorike, koordinacije, ki koristi v vsakdanjem ţivljenju.«

»Veste, za mene je ples tudi stvar estetike in gibljivosti. Nekdo, ki ima preveč kilogramov, ima teţave na parketu.«

Je to res? Ali res lahko trdimo, da nekdo, ki ima preveč kilogramov ne more biti tako gibljiv kot nekdo, ki jih ima manj; ne moreta biti v konkurenci? Kaj je estetika v plesu? O kakšni estetiki sploh govorimo? In še en kup takšnih vprašanj si lahko postavimo ob poslušanju/branju tovrstnih trditev (od znanih ali neznanih ljudi). In potem se nazadnje vprašamo: kako lahko potem ples učimo otroke v osnovnih šolah, ko pa imamo v razredu pribliţno 25 učencev, takšnih in drugačnih, z več kilogrami ali premalo, dečkov in deklet in se vsak giblje na svoj način. O kakšni estetiki lahko takrat govorimo?

(11)

11

Ponavljam, afriški pregovor pravi: »Če znaš govoriti, lahko poješ, če se znaš premikati, lahko plešeš,« ne pa: »Če se znaš premikati, si gibljiv in imaš indeks telesne mase v mejah normale, potem lahko plešeš!«

Naj pleše vsak, ki to rad počne in se ob tem počuti dobro!

Uvrstimo sodobni ples v osnovno šolo

»Za racionalno razlago gibov človeškega telesa moramo upoštevati, da se telo samo po sebi ravna po istih zakonih, kot veljajo za neţive stvari.« (Laban, 2002.) Laban tukaj govori o teţi telesa, o razdaljah in smereh v prostoru, toku gibanja ter o času, ki ga lahko tudi izmerimo.

Opozarja na opazovanje ljudi, ki tem naključnim silam podleţejo, ali pa se borijo proti njim, tako da se jim upirajo.

»Telesne akcije povzročajo spremembe pozicije telesa ali delov telesa v prostoru okrog telesa.

Vsako telesno akcijo lahko opišemo, če odgovorimo na naslednja štiri vprašanja:

1. Kateri del telesa se premika?

2. V katero smer ali smeri prostora gibanje teţi?

3. S kakšno hitrostjo gibanje napreduje?

4. Kolikšna mišična energija je potrebna za gibanje?

Recimo, da so odgovori na ta vprašanja naslednji:

a) Del telesa, ki se giblje je – desna noga.

b) Območje prostora, kamor se gibanje usmerja, je - naprej.

c) Mišična energija, ki jo gibanje potroši, je razmeroma velika. Gibanje je torej - močno.

d) Hitrost gibanja je precejšnja. Torej je pribliţni tempo gibanja – hiter.

Tako je jasno, da opisano gibanje ni korak naprej, temveč močna brca naprej z desno nogo.«

(Laban, 2002).

(12)

12

Elementi plesa (Zakkai, 1997)

Prostor energija čas

velikost

majhna, srednja, velika nivo

visok, srednji, nizek oblika zavita, ravna

smer

naprej, nazaj, vstran, diagonalno

pot

naravnost, zavito, cik-cak, kroţno

razmerje blizu, narazen

velikost giba majhen, srednji, velik

sila močno, šibko

teža teţko, lahko

kvaliteta neţno, ostro,

zibajoče mirnost aktivna, pasivna

napetost napeto, popuščeno,

sproščeno

hitrost počasi, hitro, pospešujoče, pojemajoče

ritem

naravno, enakomerno tempo

hitro, počasi poudarek

močan trajanje kratko, dolgo

»Pri ustvarjalnem plesu raziskujemo gibanje, si sami izmišljujemo gibe, jih ustvarjamo, povezujemo in tako oblikujemo plesno gibanje. Poleg zunanjosti in oblike giba je pomembnejša njegova kakovost, izraznost, sporočilnost, proces ustvarjanja in povezovalna dejavnost med ljudmi.

Osnovno načelo ustvarjalnega gibanja je povezanost med gibanjem in notranjim doţivljanjem ter čustvovanjem.« (http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf)

»Z vključevanjem metode ustvarjalnega giba oziroma plesne vzgoje v vrtec in osnovno šolo omogočamo otroku učenje z metodo igre in učenje skozi umetnost. Ob takih dejavnostih se otrok razvija celostno.«

(13)

13 Gibanje

↓

Kinestetična inteligenca ↓

Umetniški ←Ustvarjalni gib→ ples ↓ ↓

Celostna učna plesna vzgoja metoda (igra)

↓ ↓ Učenje in poučevanje

skozi umetnost

(Geršak v Borota, 2006)

»Spoznavanje lastnega telesa je pogoj za učinkovito in zadovoljujoče ravnanje z njim. Prav pri plesni aktivnosti deluje telo kot sprejemnik, posredovalec in izvajalec, ko sprejema kinestetične, ritmične in socialne draţljaje ter se na nek način odziva nanje.« (Šušteršič, Zagorc, 2010.)

»V današnjem času se kaţejo velike teţnje po tem, da otroke čim hitreje privedemo do odgovornega, razumskega, odraslega načina razmišljanja in ravnanja. Tudi na gibalnem področju se še vedno učimo »pravil gibanja«, pravil pri glasbi in likovni umetnosti namesto, da bi se učili »gibalno, glasbeno misliti« ali »misliti vizualno« (prav tam.)

Učitelji še vedno vse preveč zanemarjamo metode, ki bi posredno razvijale ustvarjalnost. Mi smo tisti, ki moramo znati pripeljati otroka do zavedanja vseh potencialnih moţnosti svojega telesa za vse vrste gibanja. Zato se moramo tako učitelji kot učenci naučiti nekaj »tehnične abecede«, da z njo lahko vedno znova »pripovedujemo« nove zgodbe. (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.)

»Največje darilo, ki ga lahko poklonimo otrokom in mladostnikom je, da izboljšamo njihove ustvarjalne sposobnosti in pomagamo izpeljati njihove načrte. Vsak otrok je ustvarjalen, le da morda ne pozna poti, kako bi svojo ustvarjalnost udejanjil – prav tu mu učitelji lahko priskočimo na pomoč.« (prav tam.)

Cilji plesne vzgoje naj bodo (D. Gobec, 1978):

- Otroku razgibati telo na njemu primeren in zanimiv način.

(14)

14 - Sprostiti telesne in duševne napetosti.

- Razvijati gibalno ustvarjalnost.

- Razvijati sposobnost gibalne zapomnitve.

- Doţivljanje vsebin in plesnega izraza.

- Razvijati kritičnost do lastnega in tujega dela.

Uvrstimo sodobni ples v OŠ in zakaj

»Ples je človekovo osnovno izrazno sredstvo, telo pa plesni inštrument, s katerim lahko sproščamo čustva, ustvarjamo in se sporazumevamo, zato je treba otrokom in mladim za njihov skladen celostni razvoj ponuditi tudi ustvarjalni ples. S sistematičnim pristopom, strokovno in občutljivo vodenim kreativnim procesom, z ustvarjalnim plesom omogočamo intenzivnejše umetniško doţivljanje ter razvijamo čut za estetiko.«

(http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf)

»Sodobni ples je umetniška zvrst plesa. Nastal je skozi upor posameznih umetnikov proti izumetničenosti takratnega baleta v 19. in začetku 20. stoletja. Uporablja kombinacijo ţe obstoječih stilov in eksperimentiranje z novimi idejami.« (Šušteršič, Zagorc, 2010.)

»Njegova najvidnejša lastnost je neprestano spreminjanje - iskanje novih oblik, tem in novih gibanj.

(http://sola.dijaski.net/gla/matura/gla_mat_sodobni_ples_predmetni_izpitni_katalog_2007_in _2008.pdf)

»Za razvoj plesa je pomembno, da je tesno vezan na razvoj in spremembe v ekonomiji, socioloških odnosih in kulturi. Tako je za balet značilno, da ima urejeno vse, kar sovpada s takratno druţbo (druţbeni sloji). V sodobnem plesu pa lahko najdemo vse mogoče in to naj bi označevalo naš čas – multi-dogajanje, s katerim se lahko vsak posameznik identificira.«

Šušteršič, Zagorc, 2010.)

Pri uvajanju ustvarjalnega in sodobnega plesa v vzgojno-izobraţevalni sistem omogočamo otroku, da zadovolji vse štiri osnovne človekove potrebe (poleg potrebe po preţivetju posameznika in vrste): (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.)

 Potreba po ljubezni – nudenje občutka pripadnosti skupini, krepitev socialnih odnosov v skupini ter sodelovanje otrok z učiteljem v prijetnem vzdušju.

(15)

15

 Potreba po moči – omogočanje vodenja skupine, samopotrditve ter soustvarjanja plesno-gibalnih stvaritev.

 Potreba po svobodi – omogočanje ustvarjalne svobode in samostojnosti pri gibalno- plesnem izraţanju brez omejitve gibanja.

 Potreba po zabavi – omogočanje zabave in sprostitve; ni boljšega kot se učiti skozi igro.

Učenje z umetnostjo in skozi umetnost pri plesu sloni na načelih sodobnega umetniškega plesa in spodbuja otrokov psihomotorični, čustveno-socialni in kognitivni razvoj.

Postopek ustvarjalnega procesa v plesu lahko predstavimo po določenih fazah, vendar pa ni nujno, da zmeraj poteka po navedenem vrstnem redu in z vsemi fazami.

1. Ideja (zamisel), tema: kaj ţelimo s koreografijo sporočiti ali raziskati.

2. Iskanje gibalnega materiala: improvizacija (na glasbo, v tišini, na atmosfero, na

občutje …), iskanje gibov, kontrastov, asociacij, gibalne akcije v prostoru in času, dinamika, odnosi, izogibanje klišejem.

3. Kompozicija: selekcija in obdelava gibalnega materiala; dramaturška povezanost oziroma smiselnost postavitve, prehodov.

4. Izbira drugih elementov: glasba, ki naj bo kakovostna in v skladu z izbrano temo, izbor kostumografije in scenskih rekvizitov vedno skladno z idejo, scenografija, ki podpira idejo in ni zgolj dekoracija.

5. Raziskovanje, prepletanje, odločitve: skozi ustvarjalni proces do končne postavitve, ki zajema miselne procese, premišljenost, oblikovanje gibalnega materiala, preizkuse.

6. Utrjevanje, tehnično piljenje in nadgrajevanje z izrazom: več ponovitev pripomore k večji suverenosti izvajalcev, višji kakovosti izvedbe in interpretacije.

7. Analiza: kritično razmišljanje o nastali stvaritvi, moţnost sprememb.

8. Uprizoritev: nujna je tudi refleksija stroke in odziv gledalcev v odnosu do izdelka.

9. Refleksija: samorefleksija, odziv stroke in odziv gledalcev.

V samem učnem načrti za športno vzgojo poučevanja sodobnega plesa še ni moč zaslediti, so pa lepo razvidni nekateri njegovi elementi. Prav v 2. razredu lahko opazimo: ponazarjanje

(16)

16

gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah, osnove nekaterih plesnih tehnik, improvizacija na gibalne teme in različne zvrsti glasbe. (Povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.)

2.3 Cilji in smotri plesnih vsebin

SMOTRI (Zagorc, 1994)

Učenci naj s plesnimi vsebinami razvijejo gibalne in ritmične sposobnosti ter znanja do stopnje, ki jim omogoča:

 zavedati se, katera gibanja lahko izvajamo s posameznimi deli telesa in s celim telesom

 zavedati se, kje se telo giblje (na mestu, v prostoru; smer, raven, oblika gibanja)

 zavedati se, kako se telo giblje (hitrost, intenzivnost, vzorec gibanja)

 ustvarjati z gibom, ritmom in različnimi glasovnimi in glasbenimi spremljavami

 se gibno in čustveno sproščati ob različnih ritmičnih in plesnih aktivnostih.

Učenci naj znajo:

 gibati se po prostoru v različnih smereh, na različnih ravneh in z različno intenzivnostjo

 osnovne plesne korake nekaterih ljudskih in druţabnih plesov

 posnemati gibanja in najrazličnejše ţivljenjske situacije

 igrati se z gibanjem kot posameznik, par ali skupina

 ustvarjati z gibanjem in ritmom

 izraţati se z gibom

 sproščati se z gibanjem in drugimi oblikami sprostitve Učenci naj spoznajo ples in njegove značilnosti:

 osnovne plesne pojme, ki se nanašajo na prostor, čas in kvaliteto gibanja, osnovne plesne elemente in njihove povezave

 posamezne plesne zvrsti (ljudske igre in plese, druţabne plese, skupinske plese, druţabne igre)

(17)

17

 ritmične in glasbene pripomočke za spremljanje gibanja

 različne spodbude za ustvarjanje

 osnovne zakonitosti estetike.

Učenci naj si oblikujejo in razvijejo stališča, navade in načine ravnanja:

 občutek zavedanja lastnega telesa ter zmoţnosti izraţanja s telesom

 občutek za sodelovanje s soplesalcem in s skupino

 odnos do plesa in njegove vloge v vsakdanjem ţivljenju

 odnos do kulturnega poslanstva plesa.

VSEBINE

Širši vsebinski sklopi:

 otroške gibalno – glasovne, ritmične in pevske igre

 ljudske rajalno – gibalne igre, izštevanke

 preprosti plesi in druţabno – plesne igre

 osnovni elementi gibanja v času in prostoru (elementi gibanja na mestu: nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja z različnimi deli telesa, elementi gibanja po prostoru: hoja, tek, skok, obrat, elementi časa: trajanje, tempo, ritem, elementi dinamike in kvalitete gibanja.)

 povezave osnovnih elementov v krajše koreografske sklope.

2.4 Vloga učitelja in pojavljajoče se napake

Veliko učiteljev ne ve, kako se soočati s plesom pri športni vzgoji ali pa celo s plesom na sploh. Mislijo si: »Če še sam ne znam plesati, kako naj to poučujem!« ZNATI je nekaj, POUČEVATI, je nekaj popolnoma drugega, ZNATI POUČEVATI je pa tisto, h čemur stremimo vsi profesorji. Sploh pa afriški pregovor pravi: »Če znaš govoriti, lahko poješ, če se znaš premikati, lahko plešeš.« Najslabše, kar lahko učitelj naredi je to, da se, ob misli, da sam ne zna plesati, odloči, da potemtakem tudi svojemu razredu ne bo dal priloţnosti spoznati, ali

(18)

18

kdo rad pleše ali ne. Tako jih ţe v začetku obsodi na nevednost in nerazgledanost (še posebej o svojem telesu). Torej prvi korak je za učitelja ta, da se odloči, da se bo potrudil nuditi učencem vse, kar bi bilo zanje dobro, poučno in nujno.

Drugi korak je se izobraziti in raziskati, kako pripraviti uro plesa – na kaj vse je potrebno paziti in biti pozoren, da bo ura res dobro zastavljena. Pri tem je pomembno zavedanje, da učencem prepustiš reševanje problemov in jim pri tem le pomagaš, jih vodiš. Seveda pa mora vsak problem predhodno preizkusiti na lastni koţi, da ga lahko potem zada učencem.

Učitelj naj učencem omogoči spoznavanje novitet znotraj glasbe, giba, področij in s tem raziskovanja, ki bi jih utegnile zanimati. (Povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010.)

Naj se izogiba znanim gibalnim stereotipom: zajček poskakuje z nogami skupaj, miška drobi s skrčenimi prstki, medved nerodno lomasti ipd. In vendar je zajček lahko takšen in drugačen, miška pa lahko mirno čepi in miga samo z glavo in smrčkom itn. (Povzeto po http://www2.arnes.si/~gschmidt/). Naj spodbuja raznolikost gibanja, izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost. Naj bo odprt za vse mogoče ideje, ker se učenci včasih res spomnijo marsikaj neverjetnega in je škoda, da naletijo na »gluha ušesa«. Učitelj naj se zaveda, da je tudi sam velik zgled učencem in je zato dobro, da se jim pri večini dejavnosti tudi sam pridruţi.

Posluţuje se lahko štirih metod učenja plesa, še posebej sodobnega (povzeto po Gobec, 1978):

 Metoda vodenja (gibi so ţe znani in bi radi, da se jih učenci naučijo ali jih spoznajo);

 Metoda improvizacije (določimo vsebino, ali si jo učenci sami izmislijo, damo jim sredstva/pripomočke in jih le zelo močno spodbujamo);

 Metoda od improvizacije k vodenju (gibe učencev uporabimo pri vodenju za urjenje gibalnega spomina in s tem razvijamo tudi kritičen odnos do svojega in tujega dela);

 Metoda od vodenja k improvizaciji (nekatere ţe osvojene gibe učenci priredijo po svoje pri improvizaciji).

Torej, naloge oziroma vloga učitelja pri pripravi ure so:

»Kot učitelj zberete tematiko oziroma elemente plesne tehnike, ki jo ţelite predstaviti in naučiti otroke. Priskrbite rekvizite, če jih potrebujete za učni proces, otrokom predstavite elemente ogrevanja, plesne tehnike, improvizacije in zaključek ure. Razloţite pravila, predvidite vodenje, kjer je potrebno, predvsem pa skrbno preverite, ali so elementi primerni

(19)

19

starostni stopnji skupine in priskrbite primerno glasbo, ki naj ne bo zvočna kulisa, pa enakovredno sredstvo za učenje, zopet primerno starostni stopnji otrok.

Bodite prilagodljivi.

Prilagodite se trenutni dinamiki skupine in morda izpustite kakšen element in ga izvedite takrat, ko bo skupina nanj pripravljena, ne vztrajajte za vsako ceno pri elementu, ki ste ga pripravili in občasno bodite odprti tudi na pobude s strani otrok,« (Valdes, 2010).

Ustvarjalni učitelj – dober učitelj (povzeto po Šušteršič, Zagorc, 2010)

Dober učitelj se mora pri poučevanju zanašati na ustvarjalnost – misliti ustvarjalno, razvijati svojo ustvarjalnost in širiti ustvarjalnost na učence. To pomeni, da jih vodi ter spodbuja, vendar jim pusti, da se sami gibljejo, mislijo, pridobivajo izkušnje, aktivno sodelujejo, eksperimentirajo z lastnim in tujim vedenjem ipd. Učitelj skrbi za razvijanje in negovanje lastnih sposobnosti, saj mora vse, kar posreduje svojim učencem tudi sam izkusiti na lasni koţi. V ustvarjalnem procesu mora biti dober partner in pomočnik, spodbujati timsko delo učencev in samoocenjevanje.

»Ne uči me. Pusti me, da se učim!« (Linnet Mcmahon, 1992.)

(20)

20

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev problema

V svojem diplomskem delu se bom ukvarjala z analizo količine in vsebine plesnega področja pri športni vzgoji. Ţe v samem učnem načrtu za športno vzgojo v prvem triletju je med cilji zapisanih zelo malo ciljev povezanih s plesom. Pri praktičnih in teoretičnih vsebinah je napisanih nekaj plesnih iger, to pa je tudi vse. Zato bom najprej začela s pisanjem o tem, kako pomemben je ples v mladih (otroških) letih, kaj vse razvija, kaj vse se z njim doseţe ter komu vse je namenjen. Predvsem pa, zakaj bi se moral tega zavedati vsak (dober) učitelj. Govora bo tudi o tem, kakšna je vloga učitelja pri poučevanju plesnih vsebin pri športni vzgoji ter morebitne napake, ki se pri poučevanju lahko pojavijo, če učitelj ni pozoren nanje oz. ima premalo znanja.

Skušala bom tudi pojasniti, katere so lastnosti dobre učne ure (plesnih vsebin) športne vzgoje in zakaj so za učenca pomembne ter, v čem se razlikuje od ostalih predmetov.

3.1.1 Je v učnem načrtu za športno vzgojo dovolj plesnih vsebin?

Plesne vsebine so za otroka in njegov razvoj zelo pomembne, zakaj sem napisala ţe v teoretičnemu delu. Tudi vedno več učiteljev se posluţuje ustvarjalnega giba in sodobnega plesa pri plesnih vsebinah pri športni vzgoji, saj se tako izognejo stereotipom plesa ter otroke naučijo razmišljati na svojevrsten samostojen način. Poglejmo, kaj menijo o integriranju ustvarjalnega giba v osnovne šole študentje (Geršak v Borota, 2006):

»Mnenja v evalvacijah študentov (evalvacija študentov razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, študijsko leto 2003 – 2005):

- Igra z gibanjem, učenjem in sproščanjem je »super«, enkratna, edino pravilno.

- Metoda ustvarjalnega giba olajša poučevanje učitelju in učenje učencu.

- Učitelju omogoča pridobivanje številnih idej za uspešno delo v razredu.

(21)

21

Naj postane ustvarjalni gib redni predmet na fakulteti, saj bi bil dobrodošel prav vsakemu študentu naše smeri.

- Ustvarjalni gib je odlična popestritev vsakdana in izredno pozitiven za poučevanje in naše nadaljnje delo na šoli.

- Tudi nam, študentkam, je dal zelo veliko pozitivne energije – je bil zelo koristen za nas.«

Torej, ko ţelimo odgovoriti na vprašanje: »Ali je v učnem načrtu dovolj plesnih vsebin,«

lahko rečemo samo NE, ni jih dovolj. Učni načrt za športno vzgojo nameni plesnim vsebinam le pičlih 12 šolskih ur na leto s cilji, ki po mojem mnenju otroke podcenjujejo. Seveda je izvedba ure odvisna tudi od otrokovega počutja, energije, vremena in podobnih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost pouka in nam ne uspe vedno izvesti ure tako kot smo si zamislili in načrtovali, vendar vseeno menim, da so otroci sposobni marsikaterega samostojnega ustvarjalnega dela in ga cilji, ki so zastavljeni v učnem načrtu omejujejo.

Prav konkretno lahko rečem za cilj: interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem, da je zelo omejujoč s strani ustvarjalnosti in sposobnosti otrok – iz plesnega in glasbenega področja. Poznamo res samo ploskanje? Ali lahko ritem izvajamo z različnimi LASTNIMI glasbili? Zakaj ne bi interpretirali različnih enostavnih ritmov z udarjanjem rok po kolenih in se tako gibali lahko še na različnih višinah? Ali po glavi, trebuhu, prsih?

Skratka, plesnih vsebin še zdaleč ni dovolj, ustvarjalnega giba pri izvajanju le-teh pa še manj.

Upajmo, da se bo sčasoma tudi to spremenilo, saj nam izkušnje ţe sedaj kaţejo prednosti, ki jih tovrsten način poučevanja nudi.

(22)

22 3.1.2 Temeljne in optimalne ravni znanja iz plesa

CILJI (Zagorc, 1994)

Temeljna raven znanja Optimalna raven znanja Gibanja z različnimi deli telesa na mestu

(nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja) v enostavnem ritmu

Gibanja z različnimi deli telesa na mestu (nihanja, valovanja, dvigovanja, spuščanja, kroţenja) v enostavnem in sestavljenem ritmu

Osnovna gibanja na mestu in v različnih smereh v prostoru (hoja, tek, skoki, obrati) v enostavnem ritmu

Osnovna gibanja na mestu in v različnih smereh v prostoru (hoja, tek, skoki, obrati) v enostavnem in sestavljenem ritmu

Osnovna gibanja izvedena z različno kvaliteto (menjavanje intenzivnosti in ritma)

Povezovanje gibanja z različnimi ritmi in glasbeno spremljavo

Povezovanje gibanja z različnimi ritmi in raznovrstno glasbeno spremljavo

Interpretacija različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem

Interpretacija različnih ritmov s ploskanjem in raznovrstnim gibanjem

Trije preprosti ljudski plesi Pet do osem preprostih ljudskih plesov Osnovni koraki treh do petih druţabnih

plesov iz svetovnega plesnega programa – začetna stopnja

Osnovni koraki druţabnih plesov iz svetovnega plesnega programa – začetna stopnja

Imitiranje in gibalno ustvarjanje laţjih tematskih sekvenc

Gibalno ustvarjanje in improviziranje na preprosto temo

Osnove baletne tehnike Vaje dihanja in sproščanja. Vaje dihanja in sproščanja.

(23)

23

3.2 Cilji in predvidevanja

3.2.1 Cilji

Moj cilj/namen diplomskega dela je analizirati učni načrt za športno vzgojo v 2. razredu z vidika plesnih vsebin in pripraviti več učnih priprav z izbranimi dobrimi primeri plesnih dejavnosti, ki bodo dosegale vse zastavljene cilje za ples pri športni vzgoji v 2. razredu. Moje diplomsko delo bo v pomoč vsem tistim profesorjem/icam razrednega pouka in športne vzgoje, ki ţelijo ples kvalitetno integrirati v izvedbo učnih ur športne vzgoje. Sama jih bom tudi izvedla na šoli ter jih analizirala s pomočjo učiteljice in učencev samih kot primer dobre prakse. Poleg tega bom spremljala tudi odzive učencev na različne plesne vsebine.

3.2.2 Raziskovalna vprašanja

R1: V kolikšni meri in na kakšen način je ples integriran v učni načrt za športno vzgojo v 2.

razredu osnovne šole?

R2: Kako lahko ples čim bolj ustvarjalno vključimo v učni načrt za športno vzgojo v 2.

razredu?

R3: Kakšni so odzivi otrok na ustvarjalne plesne dejavnosti?

3.3 Metode dela

- Metoda: Kvalitativna metoda pedagoškega raziskovanja in sicer akcijsko raziskovanje.

- Tehnika zbiranja podatkov: Analizirala bom učni načrt za športno vzgojo (vsebino plesnih iger) in oblikovala bom primere dobre prakse. S sprotnim opazovanjem otrok bom spremljala njihove odzive (tudi preko video posnetkov in fotografije).

(24)

24

- Opis vzorca: praktični del: izvajanje nekaterih učnih priprav v 2. razredu POŠ Skrilje (matična šola OŠ Dobravlje, 21 otrok – od tega 10 fantov in 11 deklet) ter pogovor z njihovo učiteljico.

- Postopek: Izbrala si bom nekaj svojih najboljših učnih priprav (primernih za trenutno učno snov, ki jo osvajajo pri športni vzgoji) ter jih izvedla na POŠ Skrilje. Ob tem bom opazovala sodelovanje učencev (z mano in med sabo), njihov napredek v socializaciji, motivacijo, njihovo počutje. Na koncu vsake ure se bom z njimi in učiteljico tudi pogovorila.

- Prostor: telovadnica

3.4 Učne priprave z analizami

Šola: POŠ Skrilje Študentka: Nina Štor

Razred: 2. Datum: februar

Št. učencev: 21 Prostor: telovadnica

Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1

CILJI

a) Glavni cilj ure: gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja, kroţenja, padanja).

b) Športna (gibalna in teoretična) znanja:

 Gibanja: nihanje, valovanje, kroţenje, padanje,

 Gibanje s posameznimi deli telesa.

c) Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti:

 razvijati koordinacijo gibanja;

 razvijati ustvarjalnost.

č) Čustvena in socialna raven:

 razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju lastnega telesa in izraţanja z gibanjem,

 upoštevanje navodil;

 krepiti samozavest ter vztrajnost;

 razvijati zaupanje v partnerja

(25)

25

 razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti

 spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa.

d) Zdravstveno higienski:

 zavedajo se pomembnosti umivanja rok po vadbi;

 skrb za pravilno telesno drţo.

TIP URE

a) Po vsebini: plesne igre b) Po etapi učnega procesa:

 posredovanje novih vsebin;

 utrjevanje.

UČNE METODE a) Demonstracija:

 neposredna, posredna.

b) Razlaga UČNE OBLIKE

a) Frontalno delo b) Skupinsko delo:

 skupinsko delo v heterogenih skupinah,

 delo v dvojicah.

VARNOST

 opozorim, da naj ţvečilne gumije vrţejo v koš, če jih imajo v ustih,

 spremljam, nadzorujem učence, pomagam,

 omejim prostor.

UČNI PRIPOMOČKI

 CD z glasbo: Zvoki narave

 radio,

 barvni trakovi,

 blazine.

LITERATURA /

(26)

26 POTEK UČNE URE

PRIPRAVLJALNI DEL TRAJANJE: 15 min

Splošno ogrevanje: Trajanje: 4 min POTRES, POPLAVA, BOMBA:

Učenci tekajo po prostoru in ravnajo po učiteljevih sprotnih navodilih.

 Ko zakliče POTRES, se morajo vsi učenci nasloniti na najbliţjo steno.

 Ko zakliče POPLAVA, se morajo vsi povzpeti na letvenike.

 Ko zakliče BOMBA, morajo vsi počepniti in si z rokami pokriti ušesa.

Učitelj stopnjuje z dajanjem navodil tako, da vedno hitreje spreminja navodila.

Specialno ogrevanje: Trajanje: 8 min (Priloga)

GLAVNI DEL: TRAJANJE: 18 min

Snovna priprava:

Dejavnost: BARVE:

Učencem zaveţem barvne trakove (iz krep papirja) na: obe zapestji, oba gleţnja, okrog pasu in okrog glave. Ob glasbi jim dajem navodila, katera barva naj jih vodi skozi prostor v čim bolj različnih smereh in višinah ter hitrosti. Ker imajo na vsaki roki/nogi različne barve trakov, jih najprej vodi ena barva – roka/noga, nato pa lahko kombiniram dve barvi:

- desna roka+desna noga - desna + leva roka/noga - glava + noga

- ipd.

Seveda sama najprej demonstriram, potem pa še sodelujem z/med njimi.

Metodična priprava:

UČITELJ:

Učencem priveţem barvne trakove na dele telesa, vsem enako.

Demonstriram, kaj moramo storiti, če zakličem: »ZELENA!«

Učencem dam navodilo naj se razporedijo po prostoru tako, da bodo imeli dovolj prostora.

UČENCI:

Učenci pozorno opazujejo.

Porazdelijo je po prostoru.

(27)

27 Nato zakličem:

- rumena - modra - vijolična - rdeča - zelena - oranţna

Učenci se gibljejo po prostoru tako, da jih povsod vodi le leva roka. Gibajo se navzgor, navzdol, levo, desno, naprej, nazaj, ipd.

Vodi jih desna roka.

Vodi jih glava.

Vodi jih leva noga.

Vodi jih desna noga.

Vodijo jih boki.

Snovna priprava:

Dejavnost: ČESA NISEM ŠE POSKUSIL?

V skupinah učenci preizkušajo gibanje, ki se ga do sedaj niso še nikoli domislili ter, kaj vse njihovo telo sploh zmore. Ob tem morajo biti čim bolj ustvarjalni in pripravljeni sodelovati med seboj. Skupine preizkušajo različna gibanja: valovanje, nihanje in kroţenje s telesom. Po 5 min svoje delo predstavijo in se razdelijo v pare. Po pozornem ogledu demonstracije, se naučijo zaupati partnerju in se prosto spustijo vznak, da jih partner ulovi – preizkušajo padanje.

UČITELJ

Vsaki skupini najprej razloţim, kaj določen pojem sploh pomeni (kroţenje, nihanje in valovanje) ter jim demonstriram, kako se to počne z določenim delom telesa.

Prvi skupini dam navodilo za kroţenje s celim telesom.

Drugi skupini dam navodilo za valovanje s celim telesom.

UČENCI

Pozorno poslušajo in opazujejo moje gibanje.

1. skupina: kroţi z vsemi deli telesa, s katerimi je to mogoče in postopoma zdruţi v celoto, da bo na koncu kroţila res s celotnim telesom (pa še okrog svoje osi).

2. skupina: valovi z vsemi deli telesa, ugotavlja, kaj valovanje sploh je in s katerimi deli telesa se to najlaţje/najteţje počne ter na koncu poskušajo to početi s celotnim telesom.

(28)

28 Tretji skupini dam navodilo za nihanje s celim telesom.

Skupine imajo 5 min časa za pripravo, nato predstavijo svoje delo sošolcem.

Učence razdelim v pare (glede na pribliţno teţo) ter s pomočjo enega izmed njih demonstriram padanje in varni ulov – učenec pada nazaj proti meni z odročenimi rokami, jaz ga varno ulovim pod pazduhami.

Nato jim naročim, naj sami enako poskusijo v paru.

(Če se kdo od njih boji ali pa je preteţak, je v paru z menoj.)

3. skupina: niha z vsemi deli telesa, s katerimi je to mogoče in postopoma zdruţi v celoto, da bo na koncu kroţila res s celotnim telesom.

Predstavitve skupin.

Pozorno poslušajo in opazujejo razlago ter demonstracijo in se razdelijo v pare po mojem navodilu. Nalogo izvajajo na blazinah (en par na vsako blazino zaradi varnosti).

Sami ponovijo, kar so opazovali: eden od učencev se prosto »zvrne« nazaj, drugi ga ulovi, nato pa se zamenjata.

Količinska in organizacijska priprava:

1.

2.

3.

Trajanje: 18 min

učenci učitelj

Dejavnost: BARVE Trajanje: 5 min

Dejavnost: ČESA ŠE NISEM POSKUSIL?

(Delo po skupinah) Trajanje: 10 min

Dejavnost: ČESA ŠE NISEM POSKUSIL?

(Delo v parih) Trajanje: 3 min

(29)

29

ZAKLJUČNI DEL: TRAJANJE: 5 min

Sproščanje na tleh:

Vsi učenci se uleţejo na hrbet in ponavljajo za učiteljem:

- Najprej pokrčijo noge in zamahnejo z desno na levo stran (prenesemo teţo na levi bok), z levo pa na desno stran - Nato noge iztegnemo, naredimo

»zvezdo« in zamahnemo tako močno, da se pokrčimo ţe na kolena v

»dojenčka/novorojenčka« - to ponovimo v obe smeri

- Na koncu si vzamemo ţe tak zalet pri zamahovanju z nogo, da se ne zvijemo več v »dojenčka«, temveč stopimo na noge in vstanemo.

PRILOGA: Gimnastične vaje z barvnim trakom

Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba 1. Razkoračna stoja,

roke s trakom v predročenju.

Kroţenje z glavo (najprej v desno, nato v levo stran).

5 x

Raztezanje vratnih mišic.

2. Razkoračna stoja, roke sproščeno ob telesu, v eni roki drţimo trak.

Kroţenje z rokami naprej in nazaj. 10 x

Raztezanje ramenskega obroča.

(30)

30 3. Razkoračna stoja,

roke s trakom v vzročenju.

Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo).

8 x

Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku.

4. Stoja razkoračno, predklon

vodoravno, odročenje.

Suki v predklonu- izmenični zasuki trupa (2 x levo, 2 x desno). Ob vsakem zasuku dotik traka s stopalom nasprotne noge.

10 x Raztezna vaja za

sukalke in

iztegovalke trupa, horizontalne upogibalke ramen,

iztegovalke kolka ter upogibalke kolena.

5. Stoja razkoračno, roke v predročenju s trakom.

Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju in drţimo trak.

2 x 10

Krepilna vaja za stegenske mišice

6. Sed razkoračeno, roke v predročenju s trakom.

Predklon z iztegnjenimi rokami, z vodoravnim trakom se

skušamo dotakniti prstov na nogah.

12 x

Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog.

7. Leţno na hrbtu, noge pokrčene, roke v vzročenju s

trakom.

Dvig trupa- dvig v polsed, dotik kolen s trakom in spust v leţno na hrbtu skrčno.

2 x 10

Krepilna vaja za trebušne mišice.

8. Leţno na hrbtu, noge dvignjene v zrak, roke s trakom v predročenju.

Noge raznoţimo in jih damo nazaj skupaj.

10 x

Krepilna vaja za trebušne in stegenske mišice.

(31)

31 9. Stoja, roke v

priročenju.

Sonoţni poskoki z visokim

dvigovanjem kolen.

10 x

Krepilna vaja za mišice trupa in nog.

10. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene.

Stresamo z nogami.

Sprostimo telo.

Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin.

ANALIZA PRVE UČNE URE

S pripravo in izvedbo ure sem zelo zadovoljna. Učenci so se razţiveli, razmigali, sprostili in veliko novega ustvarili. Spoznali so različne nove gibe, raziskovali in odkrivali več načinov gibanja. Imela sem veliko srečo, da je učiteljici odpadla zadnja ura pouka, ki jo vodi ena druga učiteljica in mi je dovolila imeti dve šolski uri, namenjeni športni vzgoji. Tako sem uspešno izvedla učno pripravo, za katero sem napačno presodila, da je namenjena le eni šolski uri. Tako sta lahko ti dve šolski uri potekali veliko bolj sproščeno in bili bolj učinkoviti kot če bi se trudila vse v eni narediti. Dosegla sem vse zadane cilje.

Presenečenje me je čakalo ţe pri elementarni igri, ko sem dajala navodila in so učenci igro ne samo poznali, temveč tudi sami dodali še dva elementa. Poleg ukazov: »potres, poplava in bombe« so si učenci izmislili še »letala« (se uleţejo na trebuh in odročijo noge in roke) ter

»dinozavri« (okamniš in ostaneš nepremičen, dokler nevarnost ni mimo). Tako sem bila jaz tista, ki sej morala nekaj novega naučiti. Igro smo se ţal morali igrati zelo malo časa, saj sem vedela, da nas bo ţe tako čas zelo preganjal.

Pri specialnem ogrevanju ni bilo kakšnih posebnosti. Nov je bil le rekvizit, ki pa jim ni delal posebnih teţav, tudi moteč jim ni bil. Zelo so bili skoncentrirani na moja navodila in demonstracijo ter pridno delali. Malce sem jih morala popravljati le pri izvajanju počepov (ravna hrbtenica, pete na tleh, kolena ne gredo naprej).

(32)

32

Na začetku glavnega dela pred prvo dejavnostjo se porabila ogromno časa za privezovanje in deljenje barvnih trakov, saj si učenci na roke seveda niso mogli sami privezati, na noga pa so imeli probleme, ker se jim je trak iz krep papirja trgal. Tako sva morali z učiteljico vsem pomagati in sva za to porabili skoraj 10 minut.

Pri prvi dejavnosti je bilo malce več hrupa in se zvočne spremljave skorajda ni slišalo, vendar so bili učenci res navdušeni, ustvarjalni in energični. Bila sta sicer dva učenca, ki sta se bolj lovila kot plesala, vendar je to tudi način gibanja za njiju. Najbolj mi je bilo všeč to, da so imeli vsi učenci nasmeh na ustih in so opazovali sebe, mene in druge sošolce.

Nekatera dekleta so nekaj časa ponavljala za menoj, kasneje pa so tudi one poskusile kaj svojega, da so lahko to pokazala meni. Na splošno je bila dejavnost uspešna.

Pri drugi dejavnosti je bilo učencem na začetku malo nerodno in niso točno vedeli, kaj bi počeli potem pa so se vse tri skupine dale v krog (brez moje pomoči in vodenja) in si začele kazati gibe, ki bi lahko ustrezale temi. Jaz sem jih le opazovala in jih usmerjala. Pri skupini, kjer je bila Inge (dekle na invalidskem vozičku), je bilo vse pod kontrolo – najbolj od vseh skupin, saj so prosili učiteljico, da Inge posede na tla in pleše z njimi, da si lahko tudi oni izmisli kakšen gib ter so jo imenovali za vodjo skupine kot to naredijo velikokrat pri vseh drugih predmetih. Tako moja usmeritev in nadzor sploh nista bila potrebna, saj so imeli svojo motivacijo, da raziščejo tudi gibanje na tleh.

Nastale so zanimive koreografije in tudi sama predstavitev vseh treh skupin je bila zelo zanimiva. Zelo smo uţivali.

Pri tretji dejavnosti smo imeli premalo blazin, da bi jo izvedli v parih, zato smo prilagodili vajo na dve blazini, torej na dve koloni – jaz in učiteljica Tina sva pa učence lovili. Bili so navdušeni in sploh niso hoteli nehati – vsak je preizkusil padanje najmanj dvakrat in še jim ni bilo dovolj.

V zaključnem delu ure smo se vsi sprostili na tleh z elementi sodobnega plesa (zvezda, dojenček, ipd.), kjer sem jim morala skoraj vsem pomagati in popraviti zamašno nogo, ker so vsi mislili, da morajo zamahniti s spodnjo namesto zgornjo nogo.

Imeli še nekaj časa, zato sem dodala še eno sprostilno vajo in sicer enostavno masaţo. Usedli smo se v krog (tesno skupaj), obrnili tako, da smo poloţili roke sosedu na hrbet in se masirali po mojih navodilih. Mislim, da jih je dejavnost lepo umirila in pripravila za nadaljnje delo v učilnici.

(33)

33

Šola: POŠ Skrilje Študentka: Nina Štor

Razred: 2. Datum: februar

Št. učencev: 21 Prostor: telovadnica

Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1

CILJI

a) Glavni cilj ure: Posnemanje predmetov, ţivali, rastlin, pravljičnih junakov s pantomimo (ob glasbeni ali ritmični spremljavi).

 posnemanje predmetov in pravljičnih junakov s pantomimo,

 gibanje ob glasbeni ali ritmični spremljavi.

 razvijati ustvarjalnost,

 gibanje po ritmu.

č) Čustvena in socialna raven:

 upoštevanje navodil in kartic,

 krepiti samozavest ter vztrajnost,

 razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti,

 spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa,

 premagovati občutke strahu nastopanja pred publiko d) Zdravstveno higienski:

TIP URE

 utrjevanje.

UČNE METODE a) Demonstracija:

 neposredna, posredna.

(34)

b) Razlaga UČNE OBLIKE

a) Frontalno delo b) Individualno delo c) Skupinsko delo VARNOST

 omejim prostor.

 CD z glasbo: Zvoki narave

 radio,

 Orffova glasbila LITERATURA

 Geršak, V. (2006). Plesno–gibalna ustvarjalnost. V Borota, B. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta.

 http://www2.arnes.si/~gschmi/

Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min KDO SE BOJI ČRNEGA MOŢA?

Izberemo črnega moţa, ki se postavi na eno stran igrišča (omejimo igrišče, določimo črte, ki predstavljajo notranjost) ostali učenci se postavijo na črto na drugo stran igrišča. Nato Črni moţ zakliče.

-»Kdo se boji črnega moţa?«

Ostali odgovorijo:

-»Nihče!«

-»Pa če pride?«

-»Zbeţimo!«

Nato tiste/ga, ki ulovi, se mu mora pridruţiti pri lovljenju tako, da se ga prime/jo za roke.

Igro stopnjujemo tako, da zmanjšujemo prostor.

(35)

35

Snovna priprava:

KARTICE S PREDMETI IN

PRAVLJIČNIMI JUNAKI:

Izdelane kartice na katerih so zapisani in narisani predmeti razdelim polovici učencev, kartice s pravljičnimi junaki pa drugi polovici. Obema dam 3 minute časa, da se pripravijo na prikaz dane slike s pantomimo.

Po 3 minutah se skupina s pravljičnimi junaki usede na tla ter pozorno opazuje skupino s predmeti, ki jim posamezno prikazuje svoje naloge, oni pa morajo ugotoviti predstavljeni predmet.

UČITELJ:

Razdeli kartice z nalogami za predstavitev s pantomimo in vsakemu posebej zašepeta tisto, kar je napisano in narisano na kartici.

Razloţi, da je predmete/pravljične junake potrebno prikazati s pantomimo, brez zvoka, ter paziti tudi na ritem spremljave. Za pripravo imajo 3 minute časa, potem pa svoje delo predstavijo ostalim učencem, ki uganjujejo. Poskusijo naj biti čim bolj ustvarjalni ter naj uporabijo čim več različnih gibanj (elementov plesa: prostora, energije in časa).

Med individualnim delom učencev jih spremlja, vodi, pomaga, če so problemi tudi demonstrira.

UČENCI:

Prejmejo kartice in pozorno poslušajo učiteljevo navodilo.

Učenci samostojno odkrivajo načine uprizarjanja določenega predmeta/junaka ter se gibajo po prostoru. Poskušajo biti čim bolj izvirni.

Količinska in organizacijska priprava:

KARTICE (pravljični junaki):

Palčica

Trajanje: 18 min KARTICE (predmeti)

Omara

(36)

36 Sneguljčica

Rdeča kapica

Trnuljčica

Pepelka

Ostrţek

Morska deklica

Ţarnica

Lestev

Drsalke

Čelada

Lopar

Rokavčki

(37)

37 Martin Krpan

Zlatolaska

Alica iz Čudeţne deţele

Smuči

Radio

Lopata

Priprava na predstavitev.

Trajanje: 3 min Predstavitev.

Trajanje: 15 min

ZAKLJUČNI DEL: TRAJANJE: 4 min

Masaţa: sajenje jagod:

Masaţa poteka v dvojicah: eden leţi na trebuhu na tleh, drugi kleče ob njem izvaja masaţo. Učiteljica pripoveduje proces sajenja jagod, otroci, ki masirajo pa izvajajo gibe po zgodbi (v tišini).

(38)

38 PRILOGA: Gimnastične vaje

Začetni položaj Opis vaje Število Slika Uporaba

1. Razkoračna stoja, roke v boku.

Kroţenje z glavo (najprej v desno, nato v levo stran).

5 x

Raztezanje vratnih mišic.

2. Razkoračna stoja, roke v priročenju.

Kroţenje z rokami

naprej in nazaj. 2 x 5

Raztezanje ramenskega obroča.

3. Razkoračna stoja, ena roka v

vzročenju, druga v priročenju.

Izmenični odkloni (2 x v desno, 2 x v levo).

8 x

Raztezna vaja za bočne upogibalke trupa, premikalke v ramenskem obroču in odmikalke v boku.

4. Stoja razkoračno, roke v predročenju.

Z nogami se spuščamo v počep, roke ostanejo v predročenju.

2 x 5

Krepilna vaja za stegenske mišice.

5. Sed razkoračeno, roke v predročenju.

Predklon z iztegnjenimi rokami, s prsti se skušamo dotakniti prstov na nogah.

10 x

Raztezamo hrbtne mišice, mišice rok in nog.

(39)

39 6. Leţno na hrbtu,

noge pokrčene.

Dvig trupa- dvig v polsed in spust v leţno na hrbtu skrčno.

2 x 5

Krepilna vaja za trebušne mišice.

7. Stoja, roke v priročenju.

Sonoţni poskoki z visokim

dvigovanjem kolen.

5 x

Krepilna vaja za mišice trupa in nog.

8. Leţno na hrbtu, noge so pokrčene.

Stresamo z

nogami. Sprostimo telo.

Sprostilna vaja za mišice spodnjih okončin.

(40)

40 ANALIZA DRUGE UČNE URE

Pri splošnem ogrevanju ni bilo posebnosti, saj otroci igro zelo dobro poznajo in se jo vedno radi igrajo tudi v podaljšanem bivanju. Igra je bila primerna tudi za deklico na invalidskem vozičku – učiteljica jo je potiskala po igrišču, ko pa se jo je »črni moţ« dotaknil, se mu je pridruţila in poskusila ujeti ostale. Nekateri učenci se niso drţali omejitve prostora, tako da so bili malce uţaljeni, ko sem jih poslala h »črnemu moţu« kot, da so bili ulovljeni. Najbrţ bo dobra lekcija za naslednjič in se bodo bolj drţali pravil.

Specialno ogrevanje je tokrat potekalo brez rekvizitov in tudi brez problemov s pravilnim izvajanjem gimnastičnih vaj, saj so bile le-te zelo podobne tistim iz prejšnje ure in so se učenci kar dobro zapomnili, kaj sem jim popravila.

Za glavni del ure sem se na licu mesta odločila, da bom vse pravljične junakinje razdelila dečkom in predmete deklicam, da bo bolj zanimivo. In res je bilo! Naprej sem jim seveda vsakemu posebej morala pomagati, kako naj nalogo prikaţe, ker so bili prav vsi negotovi in nesigurni v svojo predstavitev, potem pa ko sem jim povedala, da je dobra, pa so dobili samozavest. Sledila je predstavitev pantomim in le eden od učencev je imel tremo ter potreboval minuto pred začetkom. Bila sem presenečena, saj sem nekako pričakovala, da jih bo več. Predstavitev je bila zelo zanimiva za učence in so bili celo jezni, če niso dobili moţnosti uganjevanja, ko je nekdo ţe prej sošolcem pokazal kartice, ki jo je imel za predstaviti. Tako da meni sploh ni bilo treba pojasnjevati, zakaj se je bilo treba drţati pravil in kartice obdrţati zase. Ene pantomime so bile bolj izvirne in razgibane, druge malo manj, ampak na splošno gledano, so bili pa vsi postavljeni pred isto dejstvo, ko so si morali sami zamisliti, na kakšen način bodo nekaj prikazali in temu pravimo samostojno reševanje problema. Edina stvar, katere pa ni niti eden od učencev upošteval, je bil ritem. To pa lahko pripisujem preveliki zagnanosti za prikaz naloge na kartici, da bi sošolci/ke čim prej prišli do ugotovitve.

Pri zaključnem delu so se lepo umirili. Dodobra smo se zmasirali in sprostili. Nekaj časa so le potrebovali za pravilno postavitev v krogu, saj so vajeni, da naredijo krog z večjim razmikom med predhodnim in naslednjim, tukaj pa smo se morali dati zelo skupaj, da smo lahko dali roke na hrbet sošolca/ke pred nami. Ampak bilo je super!

(41)

Št. učencev: 21 Prostor: telovadnica Spol: 10 dečkov, 11 deklet Zaporedna št. ure v učni enoti: 1

CILJI

a) Glavni cilj ure: Gibanje ob notranjih (izraţanje občutkov, razpoloţenj, funkcionalnih lastnosti predmetov idr.) in zunanjih spodbudah (različne zvrsti glasbe, različni predmeti, drobno orodje).

 ustvarjanje lastne koreografije,

 gibanje ob glasbeni spremljavi.

 razvijati ustvarjalnost,

 gibanje po ritmu.

d) Čustvena in socialna raven:

 upoštevanje navodil,

 prepoznavati in prikazovati čustva (občutke),

 krepiti samozavest ter vztrajnost,

 razvijati sodelovanje v skupini in socializacijo, občutek pripadnosti,

 spodbujati veselje do plesne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje plesa, e) Zdravstveno higienski:

TIP URE

 utrjevanje.

UČNE METODE

 Demonstracija: neposredna, posredna.

(42)

a) Razlaga

UČNE OBLIKE a) Frontalno delo b) Skupinsko delo

VARNOST

 omejim prostor.

 CD z glasbo: Vivaldi: Štirje letni časi, Čajkovski: Labodje jezero, Black eyed peas: I gotta feeling, Andrej Šifrer: Uspavanka za Evo

 Radio.

LITERATURA

 Geršak, V. (2006). Plesno–gibalna ustvarjalnost. V Borota, B. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta.

Splošno ogrevanje: Trajanje: 5 min

Učenci tekajo po (omejenem) prostoru in pozorno poslušajo. Ko se glasba ustavi za nekaj sekund, učitelj hitro da navodilo, kako naj se gibljejo do nadaljnega in nazaj začne predvajati glasbo. Učenci upoštevajo navodila in tečejo: po prstih, po petah, v škarjicah, ritensko; ter skačejo: sonoţno, po eni nogi, iz ene noge na drugo (preskakujejo luţe) in sonoţno iz ene na drugo stran (smučajo).

Snovna priprava in metodična priprava:

1. Dejavnost: KAKO SE POČUTIŠ?