Ortopedska klinika praznuje 90 let Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca Dobrodelna akcija za sodelavko
iz Oskrbovalnih služb NAGRADNA KRIŽANKA
INTERNO
INTERNO INTERNO
INTERNO
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 | številka 06Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2013 | številka 06VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO
Tudi v letu 2013 je naša želja, da bi zaposle- ni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do 15.
januarja 2014. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Pri- spevke lektoriramo.
Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si
Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital- ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono- riramo.
27 15 12
KAZALO
03 VOŠČILO OB NOVEM LETU KDO SMO MI
04
Decembra 90 let Ortopedske klinike: od skromnih začetkov do vrhunske referenčne klinike06
Decembra 60 let klinične neonatologije na Pediatrični kliniki ukc Ljubljana07
»Pred zdravstvom so veliki izzivi« - svoje vizije in cilje predstavlja poslovni direktor Kirurške klinike Matjaž Tavčar08
»Moj cilj je optimizacija procesov v zdravstvu in racionalna izraba virov« - doc. dr. Vesna Prijatelj, poslovna direktorica samostojnih klinik.09
»Kakovost in varnost sta del vsakodnevnega dela zaposlenih na oddelkih« - pogovor z Dominiko Oroszy, dr. med., vodjo Službe za kakovost ukc Ljubljana12
Portret akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca, dr. med.13
Nevenka Banović: »Svoje delo sem vedno rada opravljala«AKTUALNO
14
Priročnik »Sladkorna bolezen za zdravstvene delavce«15
Največja donacija v zdravstvu– na Pediatrični kliniki zaživel aparat za Mr16
Prenova zunanje spletne strani ukc Ljubljana17
Akreditacija – dokaz pripadnosti Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana18
Presoja ukc Ljubljana za pridobitev mednarodne akreditacije je za nami19
Pomagajmo sodelavki: požar je uničil celotno streho in podstrešje20
40 let Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike ukc Ljubljana21
35 let delovanja Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo ukc Ljubljana22
90 let Kliničnega inštituta za radiologijo ukc Ljubljana23
45 let otroške kirurgije in zdravljenja najtežje bolnih otrok24
Spoznavanje finskega zdravstvenega sistema v okviru programa izmenjave hOPe25
Poročilo hOPe: izkušnja iz Velike BritanijeUKCL SMO LJUDJE
27
Oftalmološka fotografija je posebna disciplina - pogovor z Barbaro Klemenc, fotografinjo z Očesne klinikeUTRIP UKCL
29
Pedro Opeka maševal v ukc Ljubljana30
Zlat spomin Abanke za novorojenčico30
Zahvala za pretečene kilometre, donirane Pediatrični kliniki30
Ambulanta za rizične otroke ko za perinatologijo ginekološke klinike zaživela v mavričnih barvah31
razstava fotografij – psi terapevti31
ukc Ljubljana prejel priznanje za izvajanje študijskega programa zdravstvene negePREBERITE
32
Strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz NMP rogla 201333
Jezikovno priporočilo: O voščilih, čestitkah in trojki34 ANKETA:
Novembra smo imeli skupino presojevalcev za mednarodno akreditacijo po standardu DNV. Na kakšen način ste doživljali priprave, kako ste se spopadali z vsemi aktivnostmi, ki ste jih imeli ob presoji na vašem oddelku, in kakšne občutke imate po zaključku...35 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH
36
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana December 2013, številka 6 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:
Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.
INTERNO
Uredniški odbor:
• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica
• erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.
• prof. dr. helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica
• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.
• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.
• Blanka Šetinc
Lektoriranje :
Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.
Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123rF, Photl, Dreamstime
Fotografija na naslovnici: Jolanda Kofol Oblikovanje: Ana Vedlin
Tisk: Partnergraf d.o.o.
Naklada: 3.000
Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si
Zahvaljujemo se vam za vse skrbno opravljeno delo, s katerim smo letos dokazali, da je UKC Ljubljana
odlična ustanova, polna strokovnih in motiviranih ljudi. Takšnih, ki znajo v težkih časih stopiti skupaj in narediti odločilen korak naprej.
Želimo si, da bi motivacijo za iskanje novih priložnosti ohranili tudi v prihodnje. V letu 2014 vam – poleg delovnih uspehov – želimo predvsem veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.
Prepričani smo, da bomo tudi naslednje leto kos vsem izzivom.
Srečno 2014!
Vodstvo UKC Ljubljana
DECEMBRA 90 LET ORTOPEDSKE KLINIKE: od skromnih začetkov do vrhunske referenčne klinike
Klinika je od svojih skromnih začetkov do danes prerasla v vrhunsko referenčno slovensko terciarno kliniko s certifikatom ISO 9001:2008, s skupno petimi specializiranimi oddelki pa pokriva celotno področje sekundarne in terciarne dejavnosti ortopedije Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak*
O
rtopedska klinika UKC Ljubljana letos praznuje 90-letnico delovanja. Že leta 1923 je bil namreč ustanovljen ortopedski pododdelek v okviru kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani, od leta 1947 pa je Ortopedska klinika v Šlajmerjevem domu. »Nova veja medicine, ki se je v prvih desetletjih ukvarjala pretežno s konservativ- nim zdravljenjem deformacij zaradi poliomi- elitisa, tuberkuloze in vojnih poškodb, se je sčasoma razvila v pretežno kirurško stroko, ki obravnava celoten mišičnoskeletni sistem in obsega endoprotetiko, artroskopske pose- ge in zdravljenje športnih poškodb, spinalno kirurgijo, otroško ortopedijo in kirurško zdra- vljenje kostnih tumorjev,« ob tej priložnosti zapiše prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik, predstojnik Ortopedske klinike UKC Ljubljana.OrTOPeDSKA KLINIKA je bISTVeNO VPLIVALA NA rAZVOj OrTOPeDIje V SLOVeNIjI
razvijala se je kot del Medicinske fakulte- te Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Bistveno je vplivala na razvoj ortopedije in ortopedske kirurgije v Sloveniji in imela vidno mesto tudi v takratni Jugoslaviji. Številne ustanove v Sloveniji imajo svoj začetek v Ortopedski kliniki: leta 1945, ko je bolnišnica Valdoltra sprejela prve bolnike s kostno in sklepno tu- berkulozo, so strokovno in konziliarno delo opravljali ortopedi iz Ortopedske klinike, podobno je bilo na ortopedskem oddelku v bolnišnici v Mariboru, kjer je prim. dr. Mar- jan Koršič leta 1954 odprl ortopedsko am- bulanto. Začetke na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana najdemo tudi v nastanku ortoped- skega oddelka v Celju, Šempetru pri Gorici in drugod. Pomemben je tudi vpliv na na- stanek rehabilitacijskih ustanov po Sloveniji.
»Na kliniki se zavedamo, da smo pri zdravljenju bolnikov sicer pomembni prav vsi, to je zaposleni na Ortopedski kliniki in tudi v skupnih službah. Samo z odličnim sodelovanjem lahko ustvarimo ustrezne medsebojne odnose, ki so vedno temelj za do bolnika prijazno bolnišnico oziroma kliniko,« povzame duha klinike predstojnik prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik.
NA ZAčeTKU Le 16 POSTeLj
Ortopedski pododdelek je bil v okviru ki- rurškega oddelka Splošne bolnišnice v Lju- bljani ustanovljen leta 1923, vodja pa je bil ortoped dr. Fran Minař. Pododdelek je imel 16 postelj, 6 ženskih, 6 moških in 4 otro- ške. Postelje so bile pomešane s kirurškimi posteljami, trikrat tedensko so imeli na raz- polago septično operacijsko , druge dneve pa je imel to operacijsko na razpolago uro- loški oddelek. enkrat tedensko so imeli tudi ambulanto v manjši sobici, kjer so opravljali tudi mavčenje. Leta 1937 je vodenje oddel- ka prevzel dr. bogdan brecelj. Aprila 1941 se mu je pridružil dr. Herbert
Hawlina. Dr. Brecelj je bil med vojno v ujetništvu. Med njegovo odsotnostjo je bil vodja do leta 1945 dr. Oton bajc. Julija 1945 je bila ustanovljena »popolna Medicinska fakulteta« v Ljublja- ni. Avgusta 1945 je prof. Brecelj
postal predstojnik Ortopedske klinike in na novo ustanovljene Katedre za ortopedijo na Medicinski fakulteti. Med letoma 1946 in 1948 so začeli delovati na kliniki še: dr.
France Debevec, dr. Franci Derganc, dr.
radivoj bobič, dr. edvard Pohar in pedi- atrinja dr. Zvezda Zadnik. Spomladi 1947 se je Ortopedska klinika končno preselila v Šlajmerjev dom. Leta 1959 je bila klini- ki prizidana nova predavalnica s 60 sedeži.
Leta 1975 je bila klinika deležna temeljite prenove operacijskega bloka (tri operacijske dvorane) s sodobno opremo, dograjen je bil južni del klinike proti Zaloški cesti.
Zaposleni na Ortopedski kliniki so bistveno vplivali na razvoj ortopedije v Sloveniji. Orto-
pedska klinika je
imela vidno mesto
tudi v jugoslaviji.
OrTOPeDSKA KLINIKA DANeS ortopedska klinika ima 187 zaposlenih. Le- tno sprejeme približno 4000 ortopedskih pa- cientov, od tega je 90-odstotkov (okoli 3600 pacientov) operiranih. Klinika s svojimi pe- timi specializiranimi oddelki pokriva celotno področje sekundarne in terciarne dejavnosti ortopedije. »Na kliniki se zavedamo, da smo pri zdravljenju bolnikov pomembni prav vsi, to je zaposleni na Ortopedski kliniki in tudi v skupnih službah. Samo z odličnim sode- lovanjem lahko ustvarimo ustrezne medse- bojne odnose, ki so vedno temelj za bolniku prijazno bolnišnico oziroma kliniko,« ob tej priložnosti pove prof. dr. Vane Antolič, dr.
med., višji svetnik, predstojnik Ortopedske klinike. Največ opravijo artroskopskih ope- racij, vstavljanja umetnih sklepov in operacij hrbtenice, poleg tega pa še nekoliko manj pogoste operacije s področja tumorjev, revmatizma, otroške ortopedije, korektivne ortopedske kirurgije, kirurgije stopala in gle- žnja ter rekonstruktivne kirurgije (osteotomi- je, podaljšave, skrajšave, transplantacije ko- sti in hrustanca). Želimo ustvariti »celostni ortopedski produkt«.
Ortopedska klinika ima 187 zaposlenih. Letno sprejeme približno 4000 ortopedskih pacientov, od tega je 90-odstotkov (okoli 3600 pacientov) operiranih.
eNO OD MerIL ZA KAKOVOST KLINIKe – PreTečeNI čAS OD SPrejeMA DO UrGeNTNe OPerAcIje
»To pomeni narediti vse za optimalno zdra- vljenje pacientov od pregleda v ambulanti in morebitnega vpisa v knjigo čakajočih za
operativni poseg. Pri nujnih stanjih je omo- gočen urgentni sprejem z operacijo. eno od meril za kakovost klinike je pretečeni čas od sprejema do urgentne operacije. Želi- mo delati na pregleden in za javni interes ustrezen način, tako da omogočamo ena- kost obravnave vsem pacientom, pri tem pa upoštevati strokovna merila. Želimo, da so
naši pacienti ustrezno informirani o ope- rativnem posegu, njegovih morebitnih komplikacijah, rehabilitaciji in pričako- vanem izboljšanju,« pove predstojnik.
Prostorske razmere so za paciente danes precej izboljšane: na kliniki je 128 po- stelj, nadstandardni apartma, urejen je računalniški kotiček znotraj preurejene pokrite terase, deluje oddelek za razi- skovanje in razvoj ter majhen kongresni center za 80 udeležencev z vsemi pripa- dajočimi prostori, opremo za neposre- dno prikazovanje operativnih posegov s posebnim vhodom. Velik poudarek v kolektivu je na komunikaciji, prijaznosti in korektnosti med sodelavci in do bol- nikov. Vse dejavnosti in delovni procesi so prilagojeni enemu cilju – pacientove- mu zadovoljstvu.
* Zapis je pripravljen na podlagi knjige ob 90-letnici Ortopedske klinike.
jUbILej bODO NA KLINIKI ObeLežILI TA MeSec, IZDALI SO TUDI SPLeTNO KNjIGO 90-letnico bodo na kliniki obeležili s slavnostno akademijo, ob tej priložnosti so izdali tudi spletno knjigo, v kateri opisujejo svoje začetke in predstavljajo posamezne oddelke. Knjiga je dostopna na spletni strani: http://www.ortopedska-klinika.si/knjiga2013.php
DEcEMBRA 60 LET KLINIČNE
NEONATOLOGIJE na Pediatrični KLINIKI UKc LJUBLJANA
Oddelek danes sprejema otroke, napotene iz vseh 14 slovenskih porodnišnic in drugih bolnišnic ter tudi otroke, ki jih napo- tijo pediatri primarne ravni
Prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med., spec. pediatr.
N
eonatologija, ki v svetu nastopa kot usmerjena specialnost pediatrije od za- četka 60. let prejšnjega stoletja in proučuje razvoj, diagnostiko, zdravljenje in preventivobolezni pri novorojenčkih, je v slovenskem prostoru že na samem začetku sledila razvo- ju v svetu. Leta 1953 je Pediatrična klinika v Ljubljani prevzela Oddelek za nedonošenčke v stavbi tedanjega Dečjega doma; leta 1954 je oddelek, ki ga je opremil UNICeF, postal prvi regionalni center za obravnavo nedono- šenčkov.
KAKOVOST ObrAVNAVe bOLNIH NO- VOrOjeNčKOV OD SAMIH ZAčeTKOV Profesorica Zora Konjajev je s svojim neutru- dnim delom, idejami in mednarodno odmev- nimi raziskavami s tedanjimi sodelavci obli-
zgodnjem odkrivanju in uvajanju enotne di- agnostične laboratorijske tehnike. Leta 1972 je bila na oddelku prvič v Sloveniji uvedena fototerapija kot oblika zdravljenja zlatenice z vidno svetlobno in po uvedbi tega načina zdravljenja je postopoma upadala potreba po uporabi izmenjalnih transfuzij. Že na samem začetku delovanja oddelka je bila posebna pozornost namenjena zgodnji prepoznavi možganske okvare; oddelek je postal klinič- na baza Oddelka za razvojno nevrologijo, s čimer se je še dodatno izboljšala kakovost Cilji obravnave vsakega bolnika so zgodnja diagnoza in usmerjena terapija ter čimprejšnji odpust v doma-
če okolje, kar vključuje tudi optimalno načrtovanje nadaljnje obravnave znotraj Pediatrične klinike ter pri pediatrih na primarni in sekundarni ravni.
kovala doktrino specialne aseptične nege pri nedonošenčkih ter zdravljenje najpogostejših bolezenskih stanj, kot so npr. zahiranost, motnje dihanja, intrauterine in poporodne
okužbe, porodne poškodbe, prirojene hibe, vrojene mo- tnje metabolizma, najrazličnejša ne- vrološka in genetska obolenja. Pozneje je njeno delo na- daljevala dr. Marija erjavec - Bren; z njenim prispevkom je oddelek odločilno sodeloval pri obliko- vanju enotne doktri- ne pri obravnavanju zlatenice, njenem
» Sodobno opremljen
oddelek na novi Pediatrični
kliniki na vseh ležiščih
zagotavlja nenehno
spremljanje življenjskih
funkcij in obposteljno
slikovno, laboratorijsko
in nevrofiziološko
diagnostiko. «
»PRED ZDRAVSTVOM SO VELIKI IZZIVI«
Ob skorajšnjem polletju dela v UKc Ljubljana svoje vizije in cilje predstavlja poslovni direktor Kirurške klinike Matjaž Tavčar
Matjaž Tavčar
O
b skorajšnjem polletju dela v Univer- zitetnem kliničnem centru Ljubljana so me prosili, da za interno glasilo na- šega zavoda napišem nekaj vtisov in se tako predstavim širši javnosti.Naj najprej napišem nekaj osnovnih podatkov o svo- jem preteklem delu in izkušnjah, ki so me oblikovale. Po študiju kemije, diplomiral sem iz biokemije metabolizma holestero- la in že v diplomski nalogi postavil nekaj tez, ki so danes tudi znanstveno potrjene, sem se zaposlil v farmacevtski družbi Lek v Ljubljani, kjer sem najprej pokrival pro- dajo zdravil v srednji in jugovzhodni evro- pi, precej hitro pa prevzel izvršno vodenje strateške poslovne enote Dental, v okviru katere je potekala prodaja in proizvodnjaizdelkov za zobozdravstvo v sodelovanju z liechtensteinskim podjetjem Ivoclar-Vivav- dent. Po petih letih sem nadaljeval kariero v poslovnem svetovanju, pri čemer sem za svetovalno družbo Deloitte & Touche po- stavljal temelje svetovanja v zdravstvu in farmacevtiki za področje srednje evrope. V tej vlogi sem sodeloval pri večjih projektih prenove procesov v bolnišnicah v Kanadi in ZDA. V Sloveniji sem vodil diagnostič- ne preglede splošnih bolnišnic v Izoli, Trbovljah, brežicah in bolnišnice za gine- kologijo in porodništvo v Kranju. V vlogi svetovalca in tudi direktorja sem nadaljeval pot pri vodenju svetovalnih projektov in kriznega vodenja ter prenove poslovanja različnih pravnih oseb v Sloveniji.
obravnave bolnih novorojenčkov. Od leta 1976 je po načelu »k sebi« organiziran prevoz bolnih novorojenčkov s transpor- tnim inkubatorjem iz vseh slovenskih po- rodnišnic, ki deluje še danes.
rAZVOj SPecIALNIH USMerITeV ZNOTrAj NeONATOLOGIje
Klinični oddelek za neonatologijo, ki si je ta naslov pridobil leta 2009, danes predstavlja enega od desetih bolnišničnih oddelkov Pediatrične klinike in edinega, ki ni opredeljen po organskih sistemih, temveč je organiziran glede na otrokovo starost. To seveda zahtevajo fiziološke značilnosti prehodnega obdobja, ko se novorojenček prilagaja na zunajmater- nično okolje, in ko na izraženost klinič- ne slike bolezni vplivajo tako prenatalni kot tudi perinatalni dejavniki. V sklopu sodobno opremljenega oddelka na novi Pediatrični kliniki delujeta tudi enota za funkcionalno diagnostiko in neonatolo- ška ambulanta. Oddelek ima 14 ležišč – ogrevana ležišča, inkubatorji in običajne postelje – in sprejema otroke, napotene iz vseh 14 slovenskih porodnišnic in drugih bolnišnic ter tudi otroke, ki jih napotijo pediatri primarne ravni. Vpetost v razvoj subspecialnih področij znotraj pediatrije na eni strani in povezava s porodnišnica- mi na drugi dajeta današnjemu oddelku na področju klinične dejavnosti možnost razvoja specialnih usmeritev znotraj neo- natologije in z laboratorijskimi in drugimi zmogljivostmi, razvitimi znotraj Pediatrič- ne klinike, omogočata zgodnjo prepozna- vo in zdravljenje bolezni, ki se izrazijo v neonatalnem obdobju.
SKrb TUDI ZA STArše
Ob skrbi za zdravje bolnih novorojenčkov poskušamo na Kliničnem oddelku za ne- onatologijo poskrbeti tudi za njihove star- še, saj se ti poleg običajnih prilagoditve- nih težav po rojstvu otroka srečujejo tudi s skrbmi, povezanimi z otrokovim zdra- vljenjem. Organizirana so redna podpor- na skupinska srečanja za starše, kjer se, glede na potrebe otrok, učijo posebnosti negovalnih postopkov; doslej je bilo izda- nih že osem knjižic z napotki za ravnanje ob posameznih bolezenskih sklopih, ki so mnogim staršem olajšale prve trenutke ob prihodu otroka v domače okolje.
PrePrIčAN, DA LAHKO ZArADI SVOjIH IZKUšeNj PrePrečI MArSIKATerO NAPAKO IZ GOSPODArSTVA
Letos spomladi sem se odločil, da se prijavim na razpis za poslovnega direktorja Kirurške klinike UKC Ljubljana, ker sem (in še vedno) verjel, da so pred zdravstvom v naslednjih letih veliki izzivi, ki smo jih v gospodarstvu že izkusili, bil sem tudi prepričan, da s svo- jimi izkušnjami lahko preprečim marsikatero
»Ne smemo pozabiti na slabo izkušnjo gospodarstva in prav zato ne smemo ponoviti napak, ki so bile tam narejene. Delo zdravstvenih delavcev je pre- več pomembno in usodno, da bi se potrebnih reform lotili neprevidno,« meni Matjaž Tavčar, poslovni direktor Kirurške klinike.
»Strokovnost in prijaznost zaposlenih sta mi dala upanje, da bom razpolagal z viri, ki lahko Kirurško kliniko popeljejo v boj z izzivi, ki nas čakajo,« o odločitvi za delo na mestu poslovnega direktorja pove Matjaž Tavčar.
nadaljevanje na naslednji strani
»MOJ cILJ JE OPTIMIZAcIJA PROcESOV V ZDRAVSTVU IN RAcIONALNA IZRABA VIROV«
Pogovarjali smo se s poslovno direktorico samostojnih klinik, ki bdi nad poslovanjem šestih klinik
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
Kot poslovna direktorica
samostojnih klinik ste prevzeli skrb za več klinik: za Očesno, OrL, Dermatovenerološko, Ortopedsko, Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Negovalni oddelek. Kaj je tisto, kar je kljub raznolikosti naštetih organizacijskih enot pri vašem delu enotno?
»Upravljanje ni in nikoli ne bo le seri- ja tehnično procesnih opravil, ampak v prvi vrsti skupek človeških odnosov in interakcij. Zato lahko rečem, da nas do uspeha pripeljejo le ljudje, odnosi med njimi in vrednote, ki jih pri tem usmerjajo. Ne glede na strokovno raznolikost klinik sem že ob svojem nastopu vsem pred-
stojnikom in glavnim medicinskim sestram povedala, da bomo na poslovni ravni de- lovali enotno, reševali posamezne probleme in izmenjevali primere dobre prakse. Ni 'dobre klinike', ker pozitivno poslujejo, in 'slabe klinike', ker negativno poslujejo.«
Poslovanje klinik ste prevzeli v času, ko se ne srečujemo ravno z rožnatim položajem: kakšne so vaše usmeritve na področju omejevanja stroškov in kadra?
»Na tem področju je že Boris Ahčan ogromno naredil v sodelovanju s predstojniki klinik. Na področju kadrov so težave velike. Je veliko odsotnosti (porodniške, bolniške, invalidnosti), ki niso v breme UKC Ljubljana, ven- dar se na Ministrstvu za zdravje rS štejejo 'glave' in ne opravljene delov-
ne ure. Dejansko so klinike kadrovsko podhranjene in imamo veliko težav pri zagotavljanju spočitega kadra za izva- napako, ki je bila narejena v gospodarstvu zaradi sa-
mozadostnosti in zaverovanosti vase. V istem času sem dobil tudi ponudbo mednarodnega podjetja za zaposlitev, ki pa sem jo po premisleku in zaradi želje po delu v UKC Ljubljana zavrnil.
Marsikdo me je takrat vprašal, ali sem padel na glavo in če res mislim, da se lahko v zdravstvu kaj spreme- ni. Na dan, ko sem dobil pismo o izbiri, sem padel s kolesom, in to res na glavo. Tako sem pred zaposlitvi- jo izkusil storitve Kirurške klinike v slogu učbenikov vodenja, ki menedžerje napotujejo k osebni preizku- šnji izdelkov in storitev, ki jih njihova podjetja pro- izvajajo in prodajajo. Dobil sem dodatno potrditev, da sem se pravilno odločil. Strokovnost in prijaznost zaposlenih sta mi dala upanje, da bom razpolagal z viri, ki lahko Kirurško kliniko popeljejo v boj z izzivi, ki nas čakajo.
ZAPOSLeNI NA KIrUršKI KLINIKI SVOje DeLO OPrAVLjAjO S STrASTjO, LjUbeZNIjO IN PreDANOSTjO
Tudi prvi dnevi, tedni in meseci na Kirurški klini- ki so potrdili, da je med 1847 zaposlenimi velika večina tistih, ki svoje delo opravljajo s strastjo, ljubeznijo in predanostjo. To je potrdila tudi no- vembrska akreditacijska presoja. Takoj po začetku dela sem bil seznanjen z načinom odločanja v UKC Ljubljana in vodenja projektov. Načrtovani projekti se odvijajo izredno počasi, medtem ko se nenačrto- vani odvijajo s svetlobno hitrostjo. Tako smo se na Kirurški kliniki v nekaj mesecih srečali z zaprtjem petih operacijskih dvoran, oddelka za abdominalno kirurgijo v Bolnici dr. Petra Držaja, reorganizacijo Kliničnega oddelka za anesteziologijo, težavami na otroški srčni kirurgiji … Torej z izzivi, ki so bili na- povedovani, pričakovani, a ne danes in ne takoj. S podporo večine zaposlenih nam uspeva organizirati delo z omejenimi kapacitetami in dosegati program, dogovorjen z ZZZS. Tudi tu se vidi velika razlika med tistimi zaposlenimi, ki svoje delo opravljajo na pod- lagi poklicnega poslanstva, in tistimi, ki so to po- slanstvo pozabili. Zmagovalci gospodarske krize, ki se bo v naslednjem letu pokazala tudi v zdravstvu, šolstvu in kulturi, bodo tisti, ki so v svoj poklic za- ljubljeni. In prav zaradi njih se bomo tisti, ki njihovo delo podpiramo in skrbimo za potek nezdravstvene- ga dela v UKC Ljubljana, še posebej potrudili.
Vesel sem, da sem postal del družine Kirurške klini- ke, in vesel sem vseh, s katerimi bomo začrtali novo, prenovljeno prihodnost javnega zdravja v Sloveniji.
Ob 50. obletnici atentata na J. F. Kennedyja naj nas vodijo njegove besede z inavguralnega govora v slo- gu UKC Ljubljana: »Ne sprašujmo se, kaj lahko UKC Ljubljana naredi za nas. Vprašajmo se, kaj lahko mi naredimo za UKC Ljubljana.«
»
VeLIKOKrAT ZAčUTIM, DA Se Ne rAZUMeMO, KO GOVOrIMO O POSLOVANjU IN STrOKOVNeM DeLU. ZATO SKUšAMO NA SKUPNIH IN INDIVIDUALNIH SeSTANKIH ZAGOTOVITI eNAKO rAZUMeVANje IN POISKATI SKUPNI POMeN. če KArIKIrAM:TAKO KOT DOMA ODNOS MeD PArTNerjeMA ZAHTeVA USKLAjeVANje IN PrILAGAjANje, je TO POTrebNO TUDI TU.
«
» Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne. To misel francoskega pisatelja Voltaira jemljem za svoj delovni moto,« pravi doc. dr. Vesna Prijatelj, poslovna direktorica samostojnih klinik.
janje delovnega programa. Pri analizah se usmerjam v pregled obremenjenosti kadra po deloviščih; v iskanje notranjih kadrovskih rezerv; v uvedbo elektronske regi- stracije delovnega časa ter elektronskega načrtovanja, ne pa v nadomeščanje kadra, ki ni nujno potreben za izvajanje programov. Večjo možnost vidim pri reorgani- zaciji in optimizaciji procesov ob izrabi možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijsko-komunikacijska tehno- logija. Nujno je treba povezati obstoječe informacijske sisteme (klinične in poslovne) ter s tem vzpostaviti nad- zor nad opravljenim delom in natančnim spremljanjem stroškov.«
Kako pomembno pa je pri uvajanju procesov sodelovanje med poslovnim in strokovnim delom?
»Izjemno pomembno. Brez sodelovanja se je nemo- goče usmeriti v razvoj; delo mora potekati timsko in z medsebojnim zaupanjem. Velikokrat začutim, da se ne razumemo, ko govorimo o poslovanju in kliničnem delu. Zato skušamo na skupnih in individualnih sestan- kih zagotoviti enako razumevanje in poiskati skupni po- men. Če karikiram: tako kot doma odnos med partner- jema zahteva usklajevanje in prilagajanje, je to potrebno tudi tu.«
V UKc Ljubljana sicer niste novi; skupno ste tu zaposleni 21 let. Povejte nam, kje vse ste doslej delali.
»res je, v UKC Ljubljana sem že od leta 1987, začela sem kot višja medicinska sestra, po končani univerzi- tetni izobrazbi s področja organiziranja in upravljanja informacijskih sistemov sem vodila oddelek za zdra- vstveno informatiko. Leta 2009 sem za nekaj let odšla na delovno mesto zunaj UKC Ljubljana, a sem se letos vrnila. Dejstvo je, da je UKC Ljubljana vedno ostal v mojih mislih in da sem bila vseskozi v stiku z zaposle- nimi.«
Zakaj ste se torej prijavili na razpis za poslovno direktorico?
»Preden sem se odločila za prijavo, sem pretehtala odločitev iz vseh zornih kotov: organizacija, okolje, lju- dje, strategija razvoja, delovno področje. Ocenila sem dejavnike, kot so: poznavanje dejavnosti organizacije, velikost in struktura organizacije, naravnanost vodstva in zaposlenih k spremembam, zaupanje. Dodatno so me motivirali zaposleni v UKC Ljubljana – s tem ne mislim na vodstvo, temveč na številne nekdanje sode- lavce in znance, ki so me ob objavi razpisa poklicali, naj se prijavim, ker poznam organizacijo in način dela.
Vesela sem, da lahko rečem, da s predstojniki in glavni- mi medicinskimi sestrami odlično sodelujemo. Vsi se zavedamo, da smo tukaj za pacienta. Čutim, da sem se z vrnitvijo v UKC Ljubljana tako rekoč vrnila domov.«
»KAKOVOST IN
VARNOST STA DEL VSAKODNEVNEGA DELA ZAPOSLENIh NA ODDELKIh«
Pogovarjali smo se z Dominiko Oroszy, dr. med., vodjo Službe za kakovost UKc Ljubljana
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
»Ponosna sem, da naši zaposleni razumejo, da pri mednaro- dni akreditaciji ne gre za pridobitev nekakšne plakete, temveč
gre za dolgoročno izboljšanje kakovosti in varnosti bolnišni- ce,« pravi asist. Dominika Oroszy, vodja Službe za kakovost.
V
Službi za kakovost je osem sodelavcev, med njimi dve zdravnici, šti- ri diplomirane medicinske sestre, diplomirani zdravstvenik, diplomi- rana organizatorka dela in teolog. »Poleg strokovnega znanja sta kako- vost in varnost za naše delo izjemno pomembni,« pravi vodja Dominika Oroszy, dr. med., sicer tudi vodja koordinacije operativne dejavnosti na Kirurški kliniki UKc Ljubljana, ki si želi, da bi se UKc Ljubljana pridružil najboljšim bolnišnicam, ki s stalnim izboljševanjem procesov in učinko- vitosti zagotavljajo visoko kakovost in varnost zdravstvene oskrbe.nadaljevanje na naslednji strani
Nedavno ste prevzeli vodenje Službe za kakovost. Kakšno je poslanstvo vaše službe?
»Vodenje sem prevzela avgusta letos, v in- terdisciplinarni delovni skupini smo reorga- nizirali sistem vodenja kakovosti in varnosti ter vzpostavili osnovno infrastrukturo za učinkovito vodenje kakovosti. Bistveno je, da je shema vodenja kakovosti in varnosti
zdaj integrirana v sistem vodenja UKC Lju- bljana. Kakovost in varnost sta tudi del po- slovne strategije UKC Ljubljana.
Ustanovili smo odbora za varnost in upra- vljanje virov ter koordinacijska delovna tele- sa, ki zagotavljajo enotno izvajanje posame- zne dejavnosti na vseh klinikah in kliničnih oddelkih. Natančno smo opredelili vlogo, naloge in odgovornosti posameznih odbo- rov, komisij in služb, s čimer smo obstoječi strukturi dali večjo veljavo.
Služba za kakovost je vezni člen sistema vo- denja kakovosti v UKC Ljubljana. Koordinira operativno izvajanje strateških ciljev kako- vosti UKC Ljubljana, usklajuje dejavnosti in nudi podporo posameznim odborom, stro- kovnim komisijam, koordinacijskim delov- nim skupinam ter komisiji za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor.«
Kako deluje sistem vodenja kakovosti in varnosti navzdol?
»Vse večje klinike imajo koordinatorje za kakovost, prav tako imajo koordinatorje za kakovost posamezni klinični oddelki; ti so iz vrst zdravnikov in medicinskih sester. Dej- stvo je, da kakovost nastaja na oddelkih, kjer je pacient obravnavan. Kakovost in varnost nista abstraktna pojma, s katerima se ukvarja
naša služba, temveč je to del vsakodnevne- ga dela zaposlenih na oddelkih, v stiku s pa- cienti nastajajo kakovost, varnost in izbolj- šave. Pomembno je, da zaposleni pri svojem vsakodnevnem delu merijo izide zdravljenja in uporabljajo orodja za izboljšanje kako- vosti – da sta varnost in kakovost dela na
prvem mestu. Kakovost se pravzaprav gradi od spodaj navzgor, saj nastaja ob srečanju zdravstvenih timov s pacienti.«
Kako pa konkretno uvajamo sistem kakovosti v UKc Ljubljana?
»Začne se že pri tem, da so zaposleni po- zorni na pomanjkljivosti in neučinkovitosti procesov, saj najbolje poznajo svoje de- lovno okolje in imajo največ priložnosti za izboljšave. Pomembno je, da dejavno spre- minjajo procese v svojem delovnem okolju in uvajajo spremembe ter tako rekoč živijo s krogom PDCA – načrtuj, naredi, preveri, ukrepaj. Pomembno je, da najprej sploh postavimo diagnozo, ali smo dobri ali sla- bi – to pa lahko naredimo samo s kazalniki kakovosti in varnosti.«
Katere so prednostne naloge vaše službe?
»Poleg že omenjenega uvajanja kazalnikov je naša prednostna naloga tudi izobraževa- nje in usposabljanje zaposlenih o kakovosti in varnosti. Načrtujemo delavnice o izvedbi učinkovitega kroga PDCA ter kazalnikov ka- kovosti in analizi tveganj. Naš cilj je kako- vost narediti vidno, primerljivo s standardi, in z učinkovitimi korektivnimi ukrepi zagoto- viti stalno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.«
Dejstvo je, da UKc Ljubljana že od nekdaj velja za kakovostno in dobro bolnišnico. Zakaj je potem sploh potrebno uvajanje kakovosti?
»V UKC Ljubljana kot izvajalci najzahtev- nejših diagnostičnih in terapevtskih metod zdravljenja že od nekdaj stremimo k stalnim izboljšavam in sledimo razvoju stroke v svetu.
Primerjave z odličnimi bolnišnicami kažejo na številne priložnosti za izboljšave. Uvajanje sodobnih orodij vodenja kakovosti s transpa- rentnimi kazalniki kakovosti, analizo tveganj in učinkovitimi korektivnimi ukrepi zagotavljajo
trajnostni razvoj in pomembno strateško prednost, saj visoka kakovost in varnost po- menita visoko dodano vrednost za pacienta in bistveno nižje stroške zdravljenja.
V Službi za kakovost je trenutno osem sodelavcev. Zgoraj od leve: Eva Verstovšek (enota za upravljanje z odkloni), Renata Jurša (Urad za pritožbe in pohvale), Zdenko Garasevič (enota za spremljanje kazalnikov kakovosti in enota za vodenje procesov), Simona Virant (administrativna podpora). Spodaj od leve: Jelka Mlakar (enota za upravljanje z odkloni), Dominika Oroszy (vodja službe), prim. Dušica Pleterski (enota za upravljanje z odkloni). Na fotografiji manjka Jože Filej (administrativna podpora).
»
Mednarodna akreditacija pomeni stalen proces: bolnišnica je ocenjena vsako leto znova, kar pomeni, da so možne stalne izboljšave. Vsako leto je treba izvesti korektivne ukrepe in bolnišnica jih je dolžna izvesti. Tako nikoli ne stagniraš, temveč se lahko primerjaš z najboljšimi.«
ZAHVALA VSeM
»Vsem koordinatorjem za kakovost in zaposlenim se iskreno zahvalju- jem za izredne napore, ki so jih ob svojem vsakodnevnem delu vložili v priprave na mednarodno akreditaci- jo. Naredili smo velik preskok glede
zagotavljanja varnosti in kakovosti;
to bomo nadaljevali prihodnje leto, ko bodo naši cilji še višji. Kot vodja Službe za kakovost si želim, da bi bili primerljivi z bolnišnicami, ki imajo zelo učinkovit sistem vodenja kakovosti in varnosti pacientov.
Zavedamo se, da smo na začetku poti, ki vodi k najboljšim: v svetu je 410 bolnišnic, ki imajo mednarodno akreditacijo DNV, med njimi tudi pet najboljših v ZDA – UKc Ljubljana bo v družbi najboljših.«
Učinkoviti korektivni ukrepi so vedno rezultat interdisciplinarnega dela, saj kakovost nikoli ni rezultat posameznika, temveč timskega pristopa, zato bomo tudi spodbujali interdi- sciplinarno sodelovanje pri uvajanju izbolj- šav. Koordinatorji za kakovost na ravni klinik in kliničnih oddelkov bodo pri tem imeli ključno vlogo. Zdravniki postavljamo indika- cije za diagnostične in terapevtske postopke in imamo neposredni vpliv na izide zdra- vljenja, izrabo virov in nastajanje stroškov.
Večja motivacija in vključevanje zdravnikov v sistem vodenja kakovosti in tesno sodelo- vanje z zdravstveno nego in drugimi profili bo zagotovilo optimalne pogoje za stalno izboljševanje kakovosti in varnosti.«
Koliko pa je ameriški sistem kakovosti sploh prenosljiv na našega?
»V ZDA je sistem vodenja kakovosti zelo razvit in je sestavni del vodenja bolnišnic.
Temeljne značilnosti odličnih bolnišnic so:
učinkovito vodenje, dobra sistemska pod- pora temeljni zdravstveni dejavnosti, osre- dotočenost na pacienta in zaposlenega, interdisciplinarno načrtovanje in izvajanje zdravljenja, dobra informacijska podpora, transparentnost kakovosti in varnosti, izidov zdravljenja, merjenje klinične uspešnosti in stalno izboljševanje. Je del poslovne strate- gije odličnih bolnišnic: kakovost in varnost namreč nedvomno vpliva tudi na operativne stroške bolnišnic.«
Kateri so ključni projekti, ki jih načrtujete najprej izvesti?
»Poleg uvedbe sistema kazalnikov kakovosti bomo sodelovali pri izvedbi štirih ključnih projektov s področja varnosti in kakovosti:
prevencija katetrske sepse, higiena rok, ki- rurški varnostni kontrolni seznam, obvlado- vanje zdravil z visokim tveganjem. Skupaj bomo z odgovornimi službami pripravili sistemske ukrepe, predvidene za vse klinike, in potem ocenili vpliv ukrepov na vrednosti posameznih kazalnikov. Komisija za zagota- vljanje kakovosti in interni strokovni nadzor bo koordinirala dejavnosti na posameznih klinikah prek koordinatorjev za kakovost. ena od pripomb v predpresoji je denimo to, da na oddelkih in klinikah sicer izvajamo razne projekte in dejavnosti, ni pa skupnih strate- ških ciljev s področja kakovosti in varnosti in ni enotne koordinacije teh dejavnosti.«
A za vse našteto bi kdo lahko rekel: saj vse to že izvajamo.
»Seveda, posamezni ukrepi se že izvajajo, vendar niso dovolj učinkoviti ali razširjeni, saj ne izboljšujejo trenda posameznih ka- zalnikov. res je, denimo, da se vsi zaveda- mo pomena higiene rok za preprečevanje bolnišničnih okužb, vendar je z dosedanji- mi ukrepi odzivnost razkuževanja rok pred prvim stikom s pacientom ponekod samo 40-odstotna. Prav je, da ugotovimo razloge in potem določimo ter izvedemo korektiv- ne ukrepe in merimo njihovo učinkovitost.
Samo tako lahko pridemo do izboljšav.«
Omenili ste akreditacijo:
zakaj je za nas pomembna?
»Mednarodna akreditacija pomeni postopek, pri čemer zunanji presojevalci objektivno ocenijo stanje v bolnišnici in presodijo, ali bolnišnica izvaja zdravstveno dejavnost v skladu s predpisanimi standardi. V postopku akreditacije presojevalci podajo ugotovljena neskladja, za katera pripravimo načrt korek- tivnih ukrepov. Ugotovljena neskladja pred- stavljajo priložnosti za izboljšave. Gre za stalen proces zunanjih presoj: bolnišnica je ocenjena vsako leto in glede na ugotovljena neskladja je treba izvesti korektivne ukrepe.
To zagotavlja stalno izboljševanje vodenja, organizacijske strukture, kakovosti in učin- kovitosti procesov, zadovoljstva zaposlenih in pacientov.«
Dejstvo je, da akreditacija – četudi pokaže številne pozitivne vidike – opozarja tudi na neučinkovitosti in tveganja.
»res je. Opozarjanje na tveganja in neučin- kovitosti je del postopka akreditacije – samo tako lahko najdemo priložnosti za izboljša- ve. Ponosna sem, da vse več zaposlenih vidi smisel akreditacije, da pri mednarodni akre- ditaciji ne gre za pridobitev nekakšne pla- kete, temveč gre za dolgoročno izboljšanje kakovosti in varnosti bolnišnice.«
Nikakor pa ne smemo misliti, da se bodo z zaključkom letošnje mednarodne akreditacije postopki končali, kajne?
»Aktivnosti se nikakor niso končale; pro- jektna skupina za akreditacijo, vsi odbori, komisije, pododbori in delovna telesa za za- gotavljanje sistema kakovosti in varnosti ter koordinatorji za kakovost bodo nadaljevali svoje delo. Pripravili bodo načrte korektivnih ukrepov, terminski plan in spremljali realiza- cijo. Po zaključeni presoji smo dobili višje cilje, kot smo jih imeli lani, in najpomemb- neje: imamo nakazane nove priložnosti, da izboljšamo pogoje in način dela ter kakovost in varnost obravnave pacientov.«
Vinko Dolenc pravi, da človek ni samo telo, ampak tudi duša, in še kako pomembno je, da ga obravnavamo celostno.
PORTRET AKADEMIKA
PROf. DR. VINKA V. DOLENcA, DR. MED.
Zdravnik z izjemno medicinsko znanstveno izobrazbo, strog do sebe in svojih sodelavcev ter študentov, je tlakoval pot novi veji nevrokirurgije – mikrokirurgiji
Služba za odnose z javnostmi, blanka šetinc
V
inko Dolenc – človek, ki ga največ- krat po hodnikih Kliničnega centra srečaš športno oblečenega in z belo ha- ljo. človek, ki je želel najprej postati pilot, šele pozneje se je odločil za medicino, v kateri se je med vrhunske nevrokirurge vpisal ne samo doma, ampak tudi v sve- tu. Zdravnik z izjemno medicinsko znan- stveno izobrazbo, strog do sebe in svojih sodelavcev ter študentov, je tlakoval pot novi veji nevrokirurgije – mikrokirurgiji.Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski Me- dicinski fakulteti, opravil specializacijo iz nevrokirurgije leta 1974 in 1978. doktori- ral. Leta 1968 se je zaposlil na kirurški ozi- roma nevrokirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, od leta 1980 kot vodja njenega eksperimentalnega la- boratorija. bil je dolgoletni predstojnik Kli- ničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirurške klinike. Leta 1982 je postal redni profesor podiplomskega študija na ljubljanski Medi-
cinski fakulteti in leta 1987 na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Prof. dr. Vinko Dolenc je od leta 1987 dopisni in od leta 1993 re- dni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter od leta 1991 leta ambasador republike Slovenije za znanost. Gostoval je na mnogih klinikah v tujini. Sam ali v soavtorstvu je objavil več kot dvesto znan- stvenih razprav v domači in tuji strokovni literaturi. Organiziral je več strokovnih sre- čanj, je častni član več mednarodnih zdru- ženj nevrokirurgov, član uredniških odbo- rov tujih strokovnih časopisov, leta 1983 je postal predsednik evropske komisije za primerjalne študije v nevrokirurgiji.
SVOjO KIrUršKO POT je ZAčeL S POSeGI NA ObKrAjNeM žIVčeVjU Vinko Dolenc je začel svojo kirurško pot s posegi na obkrajnem (perifernem) živčev- ju, nadaljeval je z mikrokirurškimi posegi v
»
NeVrOKIrUrGIjA Se bO POčASI ZLILA Z DrUGIMI ObLIKAMI ZDrAVLjeNjA IN DrUGIMI VejAMI MeDIcINe, ZATO je TrebA ODKrIVATI bOLeZNI PrAVOčASNO IN TAKOj UKrePATI, Več POZOrNOSTI PA bI MOrALI POSVeTITI PreVeNTIVI.«
možgane. Bil je prvi na področju mikrokirurgije že v skupni državi Jugoslaviji.
Leta 1969 je po enoletnih razi- skavah v laboratoriju v nevroki- rurgijo prvi uvedel mikrokirurgijo in začel mikrokirurško oskrbo perifernih živcev. Začel je šivati živce, ki so bili zaradi različnih poškodb pretrgani. Neizmerno težko je prepričal svoje kolege, kako pomembna je ta metoda, saj je vedel, da se je najteže boriti proti že ustaljeni doktrini v medi- cini. Vztrajal je zato, ker je videl še veliko novih možnosti. Tako je sredi 70. let uvedel mikrokirurško tehniko tudi v nevrovaskularno kirurgijo in med prvimi v evropi začel mikrokirurško oskrbo ane- vrizem v akutni fazi. »Do takrat je veljalo pravilo, da se operira šele, ko žila poči,« je povedal profesor Dolenc. »Videl sem, da je preveč ljudi umrlo, ker so morali čakati na operacijo več tednov. Zato sem uvedel metodo, ko anevrizmo odstranimo že v akutni fazi.«
Mikrokirurško tehniko pri nevrokirurških bo- leznih je nato uporabil tudi na vseh drugih področjih nevrokirurgije. Po njegovi zaslugi je ta metoda danes razširjena po vsem sve- tu in umrljivost zaradi anevrizem je mnogo manjša.
»SVOJE DELO SEM VEDNO RADA
OPRAVLJALA«
Služba za odnose z javnostmi, biserka Marolt Meden
Ž
e leta 1984 je začela opravljati dela glavnega analitika in leta 1986 glav- nega planerja. Leta 1990 je postala vodja Službe za plan, statistiko in analize, po skoraj desetih letih pa je konec leta 1999 nastopila delo poslovne direktorice Kirur- ške klinike, ki ga je opravljala do letošnje upokojitve. Neva banović je ustanovna članica Društva ekonomistov v zdravstvu, ki deluje od leta 1996. Takoj ji je bila za- upana funkcija tajnika. Najodgovornejšo funkcijo je prevzela leta 2004 po odhodu dotedanjega predsednika mag. Franca bohinca. To nalogo, v zadovoljstvo vseh, opravlja še danes. Društvo organizira v različnih krajih Slovenije dvakrat letno srečanja svojih članov in tudi drugih, ki delujejo na ekonomskem ali organizacij- skem področju v zdravstvu. Udeleženci – teh je v povprečju vsakič okrog 150 – se lahko seznanijo z aktualnimi temami, ki jih predstavljajo strokovnjaki teoretiki in praktiki; srečanja so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj pri reševanju vsako- dnevnih izzivov in težav v zdravstvu, ki jih posebej zadnja leta ne manjka.Kako gledate na prehojeno pot? Na katero delo v UKc Ljubljana v zadnjih tridesetih letih imate najlepše spomine?
»Težko bi kaj posebej izpostavila. Svoje delo sem vedno rada opravljala. V tridesetih letih sem v UKC Ljubljana spoznala veliko ču- dovitih ljudi in se od njih marsikaj naučila.
Vsem se ob tej priložnosti še enkrat zahva- ljujem za sodelovanje in pomoč pri dosega- nju skupnih ciljev.«
Se je veliko spremenilo v odnosih med sodelavci?
»Morda zadnja leta res. Čedalje manj časa za izpolnitev nalog ter razne omejitve vpli- vajo tudi na odnose s sodelavci, vendar je s primerno komunikacijo možno narediti mar- sikaj. Nikoli mi ni bilo žal časa, porabljenega za kakšno pojasnilo ali samo razgovor.«
je bila odločitev o upokojitvi težka?
»Niti ne, prvotno sem nameravala zaključiti delo že konec lanskega leta, pa me je gene- ralni direktor mag. Simon Vrhunec prepričal, da sem ostala še nekaj mesecev. Upokojitev letos julija je bila moje darilo sami sebi za 60. rojstni dan.«
Vsi vemo, da vaš delovnik nikoli ni trajal osem ur, ampak se je velikokrat zavlekel pozno v noč … Kaj vse ste zamudili v tem času doma in kako boste to nadomestili v tretjem življenjskem obdobju?
VAbLjeN NA šTeVILNe UNIVerZe PO SVeTU
Njegova največja inovacija je kavernozni sinus na lobanjskem dnu. Prof. dr. Dolenc je menil, da bi lahko z ustreznim pristo- pom v ta sinus pretok krvi po glavni žili začasno ustavili brez škode za možgane.
Vsega ni sam odkril. S pomočjo nekaterih že znanih dejstev v literaturi o kaverno- znem sinusu je uspel izdelati varen pri- stop do področja, kjer sta bila tumor ali žilna nepravilnost, ter ju odstraniti.
Zaradi raziskovalnega in kliničnega dela na področju lobanjskega dna so ga vabili na številne univerze v evropi, Severni in Južni Ameriki, na Japonskem, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indiji in drugih deže- lah, kjer je pomagal organizirati učne de- lavnice. Napisal je pet knjig, od katerih je ena prevedena tudi v kitajščino, z naslo- vom Mikrokirurška anatomija in kirurgija osrednjega dela lobanjskega dna.
So pa tudi neuspehi, je tudi smrt. Vin- ko Dolenc svojih operacij ne pozabi.
Pri zapletenih možganskih operacijah razmišlja, kako bi se jih dalo še bolje operirati. Velikokrat se je ustavil in moral reči – dalje ne moremo in ne smemo.
Varnost in izboljšanje kakovosti življenja posameznega pacienta vedno postavi na prvo mesto.
Akademik prof. dr. Vinko Dolenc vidi pri- hodnost nevrokirurgije v reku: »Vse se menja in tudi kirurgija ni izjema.« Meni, da se bo nevrokirurgija počasi zlila z drugimi oblikami zdravljenja in drugimi vejami medicine, zato je treba odkrivati bolezni pravočasno in takoj ukrepati, več pozornosti pa bi morali posvetiti preven- tivi. Žal vsi čakamo, da se bolezen razvije predaleč, potem pa lahko samo še gasi- mo požar. Vinko Dolenc pravi, da človek ni samo telo, ampak tudi duša, in še kako pomembno je, da ga obravnavamo celostno.
nadaljevanje na naslednji strani
Neva (uradno Nevenka) banović, univerzitetna diplomirana ekonomist- ka, se je v UKc Ljubljana zaposlila leta 1983. Po tridesetih letih predanega dela se je letos poleti upokojila
Nevina sodelavka v planski službi Manja Oluič, univ. dipl. ekon., zdaj poslovna direktorica Nevrološke klinike, se spominja skupnega dela takole:
»V časih, ko nismo imeli računalnikov, je planiranje potekalo s pomočjo strojčkov za seštevanje, ki so v naši službi neprenehoma ropotali. Analitiki planerji smo skupaj s predstojniki klinik pripravljali delovne načrte in ob upoštevanju izhodišč načrtovali posamezne kalkulativne elemente. Neva je kot glavni planer določila, da mora analitik planer, ki zadnji vnese podatke za svoje TOZD-e, za »nagrado«
do konca izpolniti preglednico, ki je bila na štirih zlepljenih karo listih formata A3. Zato smo vsi pohiteli z delom. Seveda je tako nastali finančni plan zavoda še enkrat pregledala in večkrat našla napako, posebej pri končnih seštevkih. In kolikokrat letno smo planirali: letnemu planu je praviloma sledil vsaj en rebalans, v času visoke inflacije pa so bili ti kar mesečni, in to v dveh različicah: za univerzi- tetne in neuniverzitetne storitve. Poleg tega smo mesečno pripravljali informacije o poslovanju za 30 TOZD-ov in DSSS, dvakrat letno pa obširna poročila. Kakšen preskok je pomenila uvedba računalnika v naše delo – do takrat so imeli računal- nike le v Informacijskem centru. Kako smo bili veseli, ko smo pred 25 leti naredili prve plane s pomočjo programa Lotus 1-2-3!«
Glavna medicinska sestra Kirurške klinike Zdenka Mrak je ob ura- dnem slovesu med drugim povedala:
»Čas zares hiti, vendar je edini, ki ostane. Bliskovito so se odvrteli dnevi, meseci in leta od takrat, ko je gospa Banović prevzela vlogo poslovne direktorice Kirurške klinike. Veliko je spominov na vsa ta leta, veliko je dogodkov, doživetij, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Gospa Banović je vedno vedela, kaj je njeno delo in kaj je prav ter kaj ne. Bila je izredno natančna, zelo dobro se je spoznala na številke, bliskovito je seštevala, delila, množila, izračunavala procentne račune, bila je pravi virtuoz.
rada je tudi pisala na majhne rumene ali svetlomodre lističe in nas opozarjala, da je treba na dokumentu ali vlogi kaj dopolniti, popraviti, napisati obrazložitev.
Bila je velika strokovnjakinja na svojem področju, vendar nikoli ni gledala na probleme in izzive zelo ozko – ravno nasprotno. Kljub nenehnemu pomanjkanju finančnih sredstev in kljub številnim varčevalnim in sanacijskim ukrepom se je zavedala, da moramo na Kirurški kliniki profesionalno, kakovostno in varno poskr- beti za paciente. Z veliko zavzetostjo, pozitivno energijo, predanostjo in skrbjo za druge je soustvarjala prihodnost Kirurške klinike. Draga Nevenka, iskrena hvala za tvoje delo, sodelovanje, ustvarjanje, kritiko. Tvoj prispevek je velik in pomemben.
Delati in sodelovati s tabo je bilo lepo.«
Priročnik
»SLADKORNA BOLEZEN ZA ZDRAVSTVENE DELAVcE«
Milena bohnec
o
skrba bolnikov s sladkorno boleznijo mora temeljiti na dosežkih znanosti, strokovnih smernicah, standardih in klinič- nih poteh, ki jih je treba stalno posodabljati skladno z razvojem stroke ter spremljati njihovo izvajanje zagotavljanja kakovosti, učinkovitosti in varne oskrbe. Pri zdravlje- nju bolnikov s sladkorno boleznijo sodeluje večdisciplinarni tim. cilj tima, v katerem so zdravniki, diplomirane medicinske sestre /zdravstveniki, zdravstveni tehniki, psi- hologi, laboratorijski delavci in drugi, je organizirati bolnika, opolnomočenega za celostno vodenje njegove bolezni. Knjigo, ki smo jo nedavno izdali, smo poimeno- vali priročnik, saj s svojim obsegom kaže obsežnost obravnave bolnika s sladkorno boleznijo v interdisciplinarnih timih. Priroč- nik, katerega urednice so Slavica Vujičič, Milenka Poljanec bohnec in barbara žargaj s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klini- ke UKc Ljubljana, je napisan s tako širokim zornim kotom, da zajame vse ključne vidi- ke obravnave sladkorne bolezni.Uredniki smo se ves čas zavedali pomena celovite oskrbe bolnika s sladkorno bo- leznijo, zato smo v priročnik vnesli stro- kovne vsebine, ki podrobneje opisujejo strokovna spoznanja o bolezni in njenih posledicah, načinu zdravljenja ter edu- kaciji in organiziranosti oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo. Priporočila in raz- lage temeljijo na zelo strokovnem znanju in tudi na lastnih izkušnjah avtorjev prak- tikov. Prepričani smo, da bo priročnik v pomoč vsem zdravstvenim delavcem in študentom. Za več informacij lahko pišete na prirocnik.sladkorna@gmail.com ali po- kličete številko 01-512-2643.
»Moj delovnik se je daljšal s starostjo otrok. Starejši sin ima že nekaj let družino, mlajši pa se je po vrnitvi iz ZDA tudi odselil od doma. Seveda ne bi mogla biti toliko odsotna, če bi imel moj mož osemurni delavnik, a se njegove obveznosti še zdaj večkrat zavlečejo v noč. Načrtov za naslednje obdobje imam veliko: spomladi bom obiskala Avstralijo, kar si že dolgo želim. Še vedno sem dejavna v Društvu ekonomistov v zdravstvu. Pripravljamo almanah z opisom dvajsetletnega dela, maja organiziramo 21. strokovno srečanje eko- nomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. Potem bo že kmalu poletje, ko bom nekaj tednov preživela na morju s svojima sončkoma – takrat bosta stara pet let in tri leta – ne bo mi dolgčas. V jeseni jo morda spet mahnem kam na pot, vsaj za nekaj dni v London, kjer še nisem bila. Do takrat pa bo čas, da si obnovim znanje tujih jezikov, si ogledam kakšno razstavo, preberem nekaj knjig, dopolnim podatke o življenjskem drevesu svoje družine ... Upam, da bom zdrava in bom lahko uresničila vsaj večino svojih načrtov – in predvsem zdravja želim vsem, a ne samo v letu 2014!«
AKTUALNO
NAJVEČJA DONACIJA V ZDRAVSTVU – na Pediatrični kliniki zaŽivel
APARAT ZA MR
Z novim aparatom se povečuje dostopnost preiskav za hospitalne in ambulantne bolnikez njim naslavlja tudi svoje sodelavce.
Služba za odnose z javnostmi
PreISKAVe SO HITre,
SLIKe PA IZjeMNO KAKOVOSTNe
Preiskave na odličnem aparatu za magnetno resonanco so zelo hi- tre, slike pa izjemno kakovostne, kar omogoča učinkovito odkrivanje bolezni. Zadovoljna je tudi ekipa KIr, ki v uvajalnem obdobju izvaja večino programa na novem aparatu. Zasluge za to, da je na Pedia- trični kliniki zaživela največja donacija v zdravstvu, ima Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Za vsa prizadevanja pri dejav- nostih za izgradnjo nove Pediatrične klinike ter za uspešno izvedeno donacijo aparata za magnetno resonanco na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je vodstvo UKC Ljubljana predsednici uprave Ustanove, Biserki Marolt Meden, na uradni predaji podelilo najvišje priznanje UKC Ljubljana – zlato dediščino. V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec, je ob tem poudaril: »Univerzitetni klinični center Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova, v kate- ri tudi pacienti pričakujejo najkakovostnejšo zdravstveno oskrbo.
Gospodarska recesija je to vlogo močno načela. Veseli smo, da še vedno obstajajo posamezniki in organizacije, ki so se pripravljene odreči lastnim sredstvom za to, da bi UKC Ljubljana še naprej lahko najšibkejšim zagotavljal primerno zdravstveno oskrbo.«
Zakaj je potrebna pediatrična radiologija?
Pediatrična radiologija je v svetu priznana kot subspecializacija radiologije. Vrste bolezni v otroškem obdobju so drugačne kot pri odraslih, ker je pri otrocih veliko več prirojenih in razvojnih obolenj. Patologija, ki je drugačna, zahteva specifično znanje.
Celoten tim ima znanja in usposobljenost za delo z otrokom in zato so preiskave otrokom prijaznejše. Zaradi posebnega pri- stopa do otrok je manjša potreba po anesteziji in sedaciji.
u
stanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani je oktobra Pediatrični kliniki UKc Ljubljana uradno predala največjo donacijo v zdravstvu – aparat za magnetno resonanco in anestezijski aparat, ki delujeta v adaptiranih prostorih, katerih prenova je tudi donacija Ustanove. Slavnostni trak ob prejemu 1,7 milijona evrov vredne donacije Pediatrični kliniki je prerezal svetovni rekorder Darko Durić, plavalec invalid, ki je po besedah biserke Marolt Meden, predsednice Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani, »dokaz, da se z vztrajnostjo, srčnostjo in zaupanjem vase da doseči prav vsak zastavljeni cilj.«Od leve proti desni predsednica uprave Biserka Marolt Meden, namestnica predsednice Meta Stvarnik in člani Roman Jakič, Franc Hočevar in Ciril Kržišnik.
Aparat za magnetno resonanco na Pediatrični kliniki je največja donacija v zdravstvu do zdaj. Z novim aparatom se povečuje dostopnost preiskav za hospitalne in ambulantne bolnike.
nadaljevanje na naslednji strani
Služba za uporabniško računalništvo
P
roces prenove zunanjih spletnih strani UKC Ljubljana zajema celovito vsebinsko, strukturno, tehnično in oblikovno prenovo strani. Trenutno se posvečamo predvsem vsebinski zasnovi klinik in oddelkov. Ker je najpomembnejši del spletne strani ravno njena vsebina, je sodelovanje klinik in oddelkov ključnega pomena.Če ste pozorno spremljali naše spletne stra- ni, ste že opazili, da se vsebina (predvsem) klinik in oddelkov počasi, a vztrajno spremi- nja. Vsebine, ki so namenjene strokovni jav- nosti, zamenjuje vsebina, ki je namenjena in v pomoč predvsem skupini, ki prevladuje
med obiskovalci naših strani – pacientom in njihovim obiskovalcem.
Seveda to ne pomeni, da na novih straneh ne bo vsebin za strokovno javnost, le izposta- vljene ne bodo. Naš moto se namreč glasi:
»Pri nas je bolnik na prvem mestu v proce- su zdravljenja in odločanja.« Dobro bi torej bilo, da spletne strani to trditev zrcalijo.
KAKO LAHKO POMAGATe?
Vsebine, ki jih potrebujemo od vas:
1. kratek in preprost opis klinike/oddelka (obiskovalec strani dobi občutek, ali je našel iskano kliniko);
2. jasne in natančne podatke o naročanju in obiskih na kliniki/oddelku;
3. seznam navodil, ki jih pacienti najpo- gosteje potrebujejo pri obravnavi na vaši kliniki/oddelku.
Z nekom na vašem oddelku ali kliniki je ver- jetno že stopil v stik kdo iz Službe za upo- rabniško računalništvo ali Službe za odnose z javnostmi. Da bomo pacientom čim hitreje nudili vsebine, ki jih potrebujejo, vas prosimo za vaš čas in pripravljenost za sodelovanje pri tem projektu, ki bo moč- no vplival na vtis pacientov in obi- skovalcev pri prvem stiku s kliniko.
Le tako bomo s skupnimi močmi sestavili pregledno vsebino, ki je usmerjena k pacientom in obi- skovalcem ter hkrati vzpostavili konsistentnost predstavitve klinik/oddelkov UKC Ljubljana. S tem bomo zagotovo izboljšali izkušnjo obi- skovalcev naše ustanove in pomagali pri dobri oskrbi in obveščenosti pacientov.
PRENOVA
ZUNANJE SPLETNE STRANI UKc
LJUBLJANA
V Službi za uporabniško računalništvo smo se v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi lotili prenove zunanje spletne strani Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ljudem, ki se zdravijo pri nas ali pri nas obiskujejo svoje bližnje, želimo olajšati dostop do informacij, ki so zanje ključnega pomena. Pri tem potrebujemo vašo pomoč, zato vas prosimo za sodelovanje pri ustvarjanju vsebine.
HITrejšA DIAGNOSTIKA, KrAjše HOSPITALIZAcIje
Z novim aparatom za magnetno reso- nanco se bo povečala dostopnost pre- iskav tako za hospitalne kot za ambu- lantne bolnike. Diagnostika bo hitrejša in hospitalizacija krajša. Na predlog radiološke stroke Pediatrične klinike je strokovni kolegij sprejel odločitev, da se nabavi aparat za magnetno resonan- co 1,5 Tesla. »V nasprotju z obstoječimi aparati za magnetno resonanco ima naš večjo in krajšo odprtino – 70 centime- trov, kar prispeva k manjšemu občutku klavstrofobije, starši so med preiskavo bližje otrokovi glavici, da je otrok bolj pri miru in mu preiskavo lahko opravijo brez anestezije. Nabavili smo tudi številne tu- ljave. Tuljave so moderne, lahke – otrok ne občuti teže in so tudi tehnološko iz- popolnjene (večkanalne). Preiskave so krajše,« je povedala članica komisije za nakup aparata iz Službe za radiologi- jo Pediatrične klinike doc. dr. Damjana Ključevšek. Dodala je, da imamo doda- tno opremo in program, kar omogoča iz- vajanje preiskav, ki na drugih aparatih za magnetno resonanco niso mogoče, kot je npr. elastografija jeter. Nove preiskave z aparatom bodo zmanjšale potrebo po bolj invazivnih in nevarnejših preiskavah pri otrocih.
OTrOcI SI LAHKO MeD PreISKAVO IZberejO GLASbO
»edini v Sloveniji izvajamo novo prei- skavo – pregled celotnega telesa z ma- gnetno resonanco z enim postopkom (približno 45 minut), kar je pomembno predvsem za bolnike z revmatološkimi in hematoonkološkimi obolenji. Izvajali bomo tudi funkcionalne preiskave – na voljo so programi, ki imajo možnost ne samo prikaza, kako je videti organ, ampak tudi, kako deluje,« je dejala dr.
Damjana Ključevšek. Da bi bili do otrok čim bolj prijazni, so omogočili, da si lahko otroci pred preiskavo izberejo glasbo ali pravljico, ki jo poslušajo med preiskavo prek slušalk.
PRIMeRI vsebINe Že PReNOvljeNIh KlINIK IN ODDelKOv Če vas zanima več o vsebinski prenovi klinik,
si oglejte nekaj že prenovljenih primerov strani:
• KO za gastroenterologijo Interne klinike:
www.kclj.si/klinicni_oddelek_za_gastroenterologijo
• KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike:
www.kclj.si/klinicni_oddelek_za_abdominalno_kirurgijo
• Ginekološka klinika: www.kclj.si/ginekoloska_klinika
• Dermatovenerološka klinika:
www.kclj.si/dermatoveneroloska_klinika
• Očesna klinika: www.kclj.si/ocesna_klinika
AKREDITACIJA – DOKAZ PRIPADNOSTI univerzitetnemu kliničnemu
cENTRU LJUBLJANA
Prof. dr. Helena Meden Vrtovec
L
eto 2013 se končuje. razgibano, zanimivo in dokaj uspe- šno – vsaj za UKc Ljubljana, kjer je v začetku novembra po- tekala mednarodna presoja za pridobitev akreditacije. Ko smo bili lani po predpresoji soočeni s korektivnimi ukrepi, se je bilo težko osredotočiti le na nekaj odklonov, saj so bile zahteve za takojšnje ukrepanje in delovanje vpete v vseh 27 poglavij stan- dardov DIAS. Dela smo se lotili sistematično s sprotno analizo opravljenih nalog in terminskih načrtov za nadaljnje dejavnosti.V nadaljevanju želim sistematično predstaviti, katere ključne ko- rake smo v procesu akreditacije izvedli, hkrati pa želim izpostavi- ti, da gre zahvala za izjemen trud in motivacijo, ki ste jo pokazali, vsem zaposlenim. V presoji, predvsem pa v pripravah nanjo, ste vsi sodelavci pokazali izjemno sodelovanje in motivacijo, pred- vsem pa ste bili pripravljeni omogočiti začetek poti do še bolj kakovostne in varne bolnišnice, kar je poslanstvo vseh nas.
DOKUMeNTAcIjA, ZDrAVILA IN PAcIeNTOVe PrAVIce Največ časa smo posvetili oblikovanju obrazcev za enotno medicin- sko dokumentacijo in predpisovanje zdravil skladno z zahtevami stan- darda. Ob vztrajni mag. Maji Klančnik Gruden so hitro minile ure pri predstavljanju različnih idej, a končno smo se vsi strinjali z zadnjo različico, ki je bila nato predstavljena na strokovnem svetu. Seveda pa to ni bila zadnja različica; pripomb in popravkov je bilo veliko, a po nekaj mesecih so dokumenti le zaživeli tudi v praksi – ne povsod, a večinoma so bili sprejeti. Podobno je bilo s predpisovanjem zdravil na način, ki ga doslej nismo bili vajeni – z navedbami časa dajanja, z obveznimi parafami in čitljivim zapisom. Veliko osebno angažiranje mag. Andreje čufar je prispevalo k temu, da se je kljub začetnemu odporu uveljavilo pravilno predpisovanje, hkrati pa se je povečala ozaveščenost o hrambi in aplikaciji zdravil. Nikoli doslej nismo tako razmišljali o pacientovih pravicah, o ovirnicah in pritožbenih poteh pacientov. jelka Mlakar in prim. Dušica Pleterski - Rigler sta se poglobili v to tematiko in izdelali ustrezne dokumente.
šTeVILNI NOVI KOrAKI
Izredno dejavno je bilo področje anesteziologije, saj je delovna skupi- na prof. dr. Vesne jankovič izdelala več kot sto organizacijskih pred- pisov in navodil, vključno z blago sedacijo in lokalno narkozo. Darja Hrast je pravniško oblikovala besedila o konziliarnih pregledih in kli- ničnih pooblastilih in uspela, da je do presoje izšla knjižica o informa- cijah za zaposlene v UKC Ljubljana. Vzpostavili smo novo organizacij- sko in vsebinsko strukturo Službe za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti, ki jo vodi asist. Dominika Oroszy. Doc. dr. Tatjana Lejko - Zupanc je pripravila poročila, navodila in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Na področju zdravstvene in babiške
nege je erna Kos - Grabnar uspela motivirati svoje sodelavce, da so pripravili številne nove dokumente in organizacijske predpise. Da bi poenotili področja s skupnimi vsebinami dela smo ustanovili koordi- nacije za kirurško, ambulantno, urgentno in laboratorijsko dejavnost ter za rehabilitacijo, radiologijo in zdravstveno dokumentacijo.
Na novo je bil ustanovljen odbor za varnost, ki ocenjuje tveganja na področju fizičnega okolja in strokovnega dela. Na področje fizičnega okolja nismo imeli veliko vpliva, vendar smo dosegli kar nekaj premi- kov, seveda ob neutrudnih Maji Mazej, janezu jerini in Petru Sušniku.
Dokumentacija je bila vseobsegajoča skrb borisa Selana, Zdenka Garaševića, jožeta Fileja in Simone Virant; v nekaj tednih so opravili delo, ki bi ga v nestresnem obdobju opravljali več mesecev. Vse delo je potekalo v soglasju in s spodbudami vodstva UKC Ljubljana, saj je bila tema akreditacije vedno uvrščena na seje strokovnega sveta in kolegije generalnega direktorja.
LeTA 2013 je UKc LjUbLjANA žIVeL DrUGAče
Zdi se, da je letos UKC Ljubljana zaživel drugače, da so bili sodelavci bolj kooperativni, lahko rečem celo tekmovalni. Z velikim ponosom in zadovoljstvom so bile sprejete izredne pohvale akreditacijske ko- misije, namenjene Ortopedski, Nevrološki, Ginekološki in Pediatrični kliniki, Dermatovenerološki klliniki, Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter Kliniki za nuklearno medicino. Prav vsi smo bili vpeti v enotno hotenje in željo pokazati, da smo dobri. To dokazuje tudi v času presoje vsakodnevno vprašanje Siniše, ki vozi vozičke za hrano: »Kako nam gre?«
PRESOJA UKc LJUBLJANA ZA PRIDOBITEV MEDNARODNE AKREDITAcIJE JE ZA NAMI
Mag. Peter Pustatičnik
M
ed 4. in 14. novembrom letos je v UKc Ljubljana potekala prva zunanja presoja izpolnjevanja zahtev standarda DNV za pridobitev mednarodne akreditacije. Presojo so izvajali zu- nanji mednarodni presojevalci. Potekala je v dveh segmentih, in sicer preverjanje:• izpolnjevanja sistemskih zahtev vseh 27 poglavij standarda DIAS na ravni UKC Ljubljana;
• razširjenosti in stopnje implementacije standarda DIAS »na terenu«
– v posameznih Oe in pri zaposlenih ter pogodbenih delavcih UKC Ljubljana, za kar so odgovorni vodje Oe in koordinatorji kakovosti s sodelavci Oe.
Svoje ugotovitve in priporočila bodo presojevalci zapisali v končnem poročilu presoje, ki ga bomo dobili predvidoma ta mesec. UKC Lju- bljana že pripravlja plan korektivnih ukrepov, ki ga bomo še decembra poslali presojevalni komisiji v pregled in potrditev. V njem moramo ustrezno in v sprejemljivih rokih z načrtovanimi ukrepi ter nosilci predstaviti, kako bomo odpravili v presoji ugotovljena neskladja in zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj, na katera so nas opozorili presojevalci. S strani komisije odobreni plan korektivnih ukrepov je pogoj za podelitev mednarodne akreditacije. Naša želja je, da medna- rodno akreditacijo dobimo še letos.
PreSOjeVALcI SO UGOTOVILI VeLIK NAPreDeK
Presojevalci so ugotovili (v primerjavi s predpresojo) velik napredek tako pri izpolnjevanju sistemskih zahtev standarda DIAS kot tudi pri njegovi razširjenosti in stopnji implementacije v posameznih Oe in pri zaposlenih. V vseh organizacijskih enotah je bilo opravljeno ogro- mno strokovno delo, ki je še izboljšalo varno in kakovostno obravnavo pacientov. Njihova (za zdaj še neuradna) ocena izvedbe presoje, pred- stavljena na zaključnem sestanku 14. novembra, je zelo dobra. Ocenili so, da smo na dobri poti, da se v bližnji prihodnosti priključimo elitni skupini svetovno odličnih in najvarnejših ter strokovnih univerzitetnih kliničnih centrov. V nekaterih klinikah niso našli nobenih neskladij, kar se redko zgodi tudi v svetovno priznanih odličnih bolnišnicah ali klinikah z dolgoletno tradicijo izvajanja zunanjih mednarodnih presoj.
V vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana so zaznali visoko stro- kovnost, željo zaposlenih po odličnosti in skrb za varno obravnavo pacientov. V dosti klinikah so zaznali številne primere dobrih praks, ki bi jih bilo priporočljivo prenesti tudi v druge klinike in bolnišnice.
Ob takšnih pohvalah zunanjih presojevalcev lahko seveda z optimiz- mom gledamo v prihodnost, dosedanje uspešno delo glede akredi- tacije pa nas seveda ne sme uspavati, ampak nam mora dajati še dodatno spodbudo pri odpravljanju neskladij in premagovanju težav, ki nas čakajo. Prihodnje leto nas čaka nova zunanja presoja, na kateri bomo ponovno dokazali napredek pri izpolnjevanju zahtev standarda DIAS. V tem upanju se vam še enkrat zahvaljujemo za požrtvovalno delo, sodelovanje in zvestobo UKC Ljubljana.
