demenco ravnajte previdno!«V Sloveniji potrebujemo Nacionalni program za sePsi»Antibiotiki: medenice v SlovenijiStop strokovnega razvoja kirurgije poškodbe k zaščiti Proti griPi50 let Pred sezono gripe poziv interno

(1)

interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, november 2015 | št. 03

Pred sezono gripe poziv k zaščiti Proti griPi 50 let strokovnega razvoja

kirurgije poškodbe medenice v Sloveniji

Stop sePsi

»Antibiotiki:

ravnajte previdno!«

V Sloveniji potrebujemo Nacionalni program za demenco November je

proglašen kot mesec movember, z namenom

osveščanja moških

o raku prostate

(2)

16

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2015 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite ob- javiti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 14. decembra 2015.

V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in kraj- ši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

03 UVODNIK:

Uredništvo glasila Interno

AKTUALNO

04

November je proglašen kot mesec MOVEMBER z namenom, da se osvesti moške o raku prostate

06

V UKCL izvedli prvo laparoskopsko operacijo metastatskega raka testisa v Sloveniji

07

V UKC ljubljana smo prejeli zaključno poročila dnv

08

Pred sezono gripe poziv k zaščiti proti gripi

10

50 let strokovnega razvoja kirurgije poškodb medenice v Sloveniji

11

Nova sodobna Gama kamera Digirad Cardius X-act zamenjala 23 let staro planarno kamero

12

Akcija ozaveščanja o smotrni rabi antibiotikov

14

V Sloveniji potrebujemo nacionalni program za demenco

16

Skok za distonije

18

Vaše roke lahko rešujejo življenja

19

Čili za delo: Supervizija za zaposlene na Kliničnem oddelku za nefrologijo

20

Stop sepsi, sepsa je najpogostejši vzrok smrti zaradi okužbe

21

Pravilni videz rok pred aseptičnim posegom

22

Ministrica za zdravje RS Milojka kolar Celarc na obisku v UKC Ljubljana

24

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil dve državni odlikovanji za področje zdravstva

25

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo na obisku v UKCL

25

Svetovni dan fizioterapevtov

26

Dojenje in delo – naj deluje!

26 PREBERITE:

Nova knjiga »Biomedicinska tehnika v Sloveniji«

UTRIP UKCL

28

Wrigley podaril 52.000 evrov za specialistično otroško zobozdravstvo

29

Likovno-besedna razstava »Slovenija ima srce« na pediatrični kliniki UKCL

29

Prenovljen lesen kip matere z otrokom v Porodnišnici UKC Ljubljana

30

Porodni blok KO za perinatologijo Ginekološke klinike zaživel v novih barvah

31

Urgentni pohod na Triglav

32

Razstava risbic otrok na Pediatrični kliniki UKCL

32

Humanitarna akcija UKCL – pomoč beguncem

POGLED NAZAJ 33

60 let šole za starše

34

Z zdravstveno podporo nedonošenčki dragoceni ustvarjalci slovenske družbe

35

Razstava »Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas«

IZOBRAŽEVANJA

37

Delavnica Perkutane traheostomije na KO za torakalno kirurgijo

38

Asist. Matjaž Vrtovec, dr. med., uspešno opravil evropski izpit za področje interventne radiologije

38

Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti

40 SVET PACIENTOV:

Znanilci upanja

41 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE:

Medicinske gobe - tisočletna super hrana

43 IN MEMORIAM:

Brigita Bratuša

43 KAJ MENIJO O NAS 44 NAGRADNA KRIŽANKA

18 KAZALO

28

04

(3)

UVODNIK

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana november 2015, številka 03 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: dr. Andrej Baričič Uredniški odbor:

•

prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

•

Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.ekon.

•

prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr.

med., višja svetnica

•

Nina Pirc, dr. med.

•

Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

•

Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

•

Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

•

Blanka Šetinc

•

Lucija Mak Uhan

Lektoriranje : Monika Zanjkovič, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Tina Roš in drugi;

Istock, 123RF, Photl, Depositphotos, Bigstock, Getty images, Dreamstime, Shutterstock, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: 123RF Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Spoštovani,

pred vami je vsebinsko zelo bogata številka glasila Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Izpostavljamo teme, ki jim je v tej številki namenjena še posebna pozornost.

Kar nekaj poudarka smo dali mesecu novembru oziroma movembru, ki je name- njen ozaveščanju moških o boleznih, kot sta rak prostate in rak testisov.

V hladnejših mesecih veliko ljudi zboli za boleznimi dihal in na pohodu je tudi virus influence, zato strokovnjaki izpostavljajo, kako pomembna je zaščita proti gripi in cepljenje kot najučinkovitejše orodje v boju z gripo.

Posebej izpostavljamo tudi opozorilo strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana o racionalni rabi antibiotikov, saj postajajo le-ti zaradi pretirane rabe vse manj učinkoviti ravno takrat, ko nas ogroža huda bolezen.

Oktobra je potekala slavnostna akademija, ki je zaznamovala 50 let strokovnega razvoja kirurgije poškodb medenice v Sloveniji. Tudi o tem pomembnem dogodku pišemo.

Lastnih finančnih sredstev za izobraževanje in vlaganje v novo opremo je vedno premalo. Ob sedanji finančni situaciji žal postajajo donacije eden ključnih virov za strokovno usposabljanje, vlaganje v medicinsko opremo in investicijsko vzdrževanje objektov. V tem času se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ko smo s pomočjo donatorjev pridobili sredstva bodisi za opremo ali za prenovo prostorov oziroma oddelkov v naši bolnišnici. Tudi te predstavljamo v pričujoči številki glasila.

Ob kritikah, kaj vse je v zdravstvu narobe, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zelo veseli vsake pohvale, ki nam jo posredujejo pacienti. Veliko se jih je nabralo, objavimo jih lahko le nekaj.

Zanimivih vsebin je v glasilu Interno še mnogo več. Zato vas vabimo k branju.

Seveda pa bomo veseli, če boste tudi vi prispevali dodatne vsebine z vašega področja dela v bolnišnici ali z dogodkov, ki ste jim prisostvovali in bi bili zanimivi tudi za predstavitev v Internem.

Z lepimi pozdravi!

Uredništvo glasila Interno

(4)

AKTUALNO

4

INTERNO | november 2015 | št. 03

November je proglašen kot mesec

movember, z namenom osveščanja moških o raku prostate

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Na vprašanja je ob tej priložnosti od- govarjal Borut Gubina, dr. med., s

Ko za urologijo, Kirurške klinike UKC Ljubljana.

Zaradi raka na prostati po nepotrebnem umre preveč Slovencev, več kot 300 na leto, 1.300 letno jih zboli. Koliko je letno diagnosticiranih rakov na prostati?

»Incidenca raka prostate v Sloveniji je 117 na 100.000, kar pomeni 1.300 novih primerov raka prostate letno in predstavlja 19,5 odstotka vseh na novo odkritih karcinomov. Z leti se incidenca povečuje, novi pri- meri raka se povečajo za 8 odstotkov na leto. Prevalenca raka prostate je 8.500, toliko je živih oseb, ki imajo raka v določenem letu v Sloveniji.«

Koliko ljudi letno umre zaradi raka prostate?

»Letno umre 360 bolnikov zaradi raka prostate, kar predstavlja 11 od- stotkov med vsemi smrtmi zaradi raka in je na drugem mestu pri mo- ških.«

Kako so obravnavani (operacija, zdravila itd.)?

»Večina karcinomov prostate je omejenih na prostato – dobrih 70 odstotkov, dobrih 20 odstotkov je lokalno napredovalih, 5 od- stotkov pa je ob odkritju metastatskih.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oz. razširjenosti raka, od hi- stološke oblike raka pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika.

Več kot polovica bolnikov se operira, 13 odstotkov obseva, 35 odstotkov bol- nikov pa prejme zdravljenje z zdravili.«

Koliko je diagnosticiranih drugih vrst raka, ki so povezani z urološkimi problemi?

»Med pogostimi urološkimi raki so še rak na sečnem mehurju, ledvici in testisu. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji letno umre 180 ljudi in zaradi raka ledvice 150 ljudi. Zaradi raka testisov zboli na leto 150 moških, ob dobrem zdravljenju kljub vsemu na leto umre 6 bolnikov.«

Koliko ljudi (odstotkov) ima urološke probleme?

»Natančna ocena je težka. V UKC Ljubljana letno odpremo 14.000 novih ambulantnih kartonov, to je 700–1000 bolnikov na specialista. Veliko težav rešijo že družinski zdravniki in pediatri.«

operiranih53%

13% obsev

anje 35%

kemoterapija

(5)

AKTUALNO 5

Kaj je največji urološki problem?

»Vsekakor je na prvem mestu rak, potem so pa tu še kamni, težavno uriniranje, motnje erekci- je, inkontinenca.«

Koliko urologov manjka v SLo?

»Slovenija je po številu zdravnikov na prebival- ca na predzadnjem mestu v EU. Trenutno je v Sloveniji okoli 50 urologov-specialistov. Glede na povprečje urologov v EU nas manjka 100.

Želimo si vzdržno rast zaposlovanja urologov, odcepitev od kirurških strok, kar daje samo- stojno možnost razvoja urologije, ureditev sta- tusa ambulantnih urologov, to je prirast pribli- žno 5 urologov na leto (ne samo obnavljanje).«

Na katero mesto bi lahko po obsegu uvrstili urološke probleme (npr.

srčno žile bolezni itd.)?

»To je odvisno od tega, katero bolezen imaš sam oz. svojec; vsak ima srce in ledvici, vsak moški ima prostato. Pomen za populacijo se lahko meri v denarju , lahko v izgubljenih urah dela, lahko v kvaliteti življenja, številu smrti na leto … Recimo, da so najpogostejše srčno-

400

300 200 100

0

35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80+

število primerov

Prevalenca raka prostate je 8.500, toliko je živih oseb, ki imajo raka v določenem letu v Sloveniji.

o raku na prostati so spregovorili tudi mag. Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, dr. martin Šala, predstavnik mednarodnega gibanja movember v Sloveniji, in Jure bizjak, dr. med., s Ko za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

Jure Bizjak, dr. med., je kot problem izpo- stavil pomanjkanje urologov v Sloveniji: »Na lestvici števila urologov na število prebival- stva, ki vključuje države EU, se Slovenija nahaja na predzadnjem mestu. Če bi želeli biti konkurenčni EU, bi rabili še okoli 100 urologov.«

Predsednik Društva uroloških bolnikov mag.

Franc Hočevar: »Težava je v tem, da pri raku prostate na začetku ni prisotna boleči- na, zaradi česar moški ne dobi signala, da je z njim kaj narobe. Za rakom prostate se umi- ra z velikimi bolečinami oziroma z veliko ko- ličino zdravil, ki pomagajo lajšati bolečino.«

Predstavnik gibanja Movember v Sloveni- ji, dr. Martin Šala, je povedal: »Gibanje izhaja iz Avstralije. Od njegovega začetka pred dobrimi desetimi leti do danes se je vanj včlanilo skoraj 5 milijonov ljudi. Člani se prvega novembra obrijejo, nato pa si cel mesec puščajo brke. S tem želijo opozoriti ne le na raka prostate, ampak tudi na druge bolezni, ki prizadenejo zgolj ali predvsem moške, na primer na raka na testih in de- presijo. Gibanje je do sedaj zbralo že skoraj 500 milijonov evrov, s čimer je podprlo več kot 800 projektov. V Sloveniji bodo letos zbirali denar za pripomočke, ki jih potrebu- jejo na onkologiji.«

dr. Martin Šala,

predstavnik gibanja Movember v Sloveniji mag. Franc Hočevar,

predsednik Društva uroloških bolnikov Jure Bizjak, dr. med. in Borut Gubina, dr. med.

-žilne bolezni, možganski infarkti, ortopedske težave, diabetes; potem so urološke težave najpogostejše med manj pogostimi in manj pogoste med najpogostejšimi.«

Kje so možnosti za izboljšanje obravnave uroloških obolenj?

»Na prvem mestu je seveda preventiva in ozaveščanje ljudi. Slediti moramo svetovnim trendom zdravljenja uroloških obolenj. Na KO za urologijo, UKC Ljubljana se že vrsto let za- vzemamo za nakup robota. Z njim bi na sodo- ben način opravili številne urološke operacije z boljšim uspehom kot do sedaj. Svetovni trend urologije kaže, da je prihodnost v robotsko asi- stirani kirurgiji.«

(6)

AKTUALNO

6 v UKCL izvedli prvo laparoskopsko operacijo metastatskega raka testisa v Sloveniji

Asist. Simon Hawlina, dr. med., FebU, specialist kirurg, Ko za urologijo, Kirurška klinika UKCL rak testisa spada med redke vrste

raka (predstavlja le 1–2 odstotka raka odraslih), med mlajšimi mo- škimi, starimi od 20 do 40 let, pa je to najpogostejša vrsta raka. Če diagnostiko in zdravljenje bolnikov s tu- morjem testisa vodijo strokovnjaki z izkušnjami na tem področju (multi- modalno – kombinacija operativne terapije, kemoterapije in radiotera- pije), je bolezen dobro ozdravljiva tudi v napredovali, metastatski fazi.

Zdravljenje lokalno omejene bolezni (klinični stadij I) je operativno. V UKC Ljubljana operiramo približno 100 bolnikov z rakom testisa na leto. Po orhidektomiji (operativna odstranitev testisa s semenskim povesmom), ki je nujen diagnostično-terapevtski poseg, bolnike veči- noma sledimo s pogostimi rednimi kontrolnimi pregledi, s katerimi aktivno iščemo morebitno metastatsko bolezen. Pooperativno dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo, obsevanjem ali retroperitonealno limfadenektomijo (RPLND) pa uvedemo manjšemu številu bolnikov. V UKC Ljubljana operiramo približno 30–40 bolnikov z metastatskim rakom testisa, ki potrebujejo retroperitonealno limfadenektomijo.

Doslej smo zdravljenje pacientov z metastatsko obliko na KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana izvajali s konvencionalno od- prto operacijo. Avgusta letos pa smo prvič izvedli laparoskopsko retroperitonealno limfadenektomijo. Do novembra smo uspešno izvedli že tri operacije.

Asist. Simon

Hawlina, dr. med. (na sliki), FEBU, specialist kirurg s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Lju- bljana je povedal: »Osebno si želim, da bi v UKC Lju- bljana v bližnji prihodnosti uspeli z naba- vo robota Da Vinci za operacije na sečilih in drugih organskih sistemih.

Sistem Da Vinci omogoča

kirurgu večji razpon gibov inštrumentov, ki so vstavljeni v telo

bolnika. Vidljivost je boljša, tridimenzio- nalna. Tako bi lahko opravljali posege, kjer je potrebna večja na- tančnost, in posege, ki so tehnično zahtev- nejši. To bi pripeljalo do nadaljnjega razvo- ja urološke kirurgije in veliko prispevalo k napredku zdravljenja raka testisov in pro- state v UKC Ljubljana.

Dva specialista imava že izkušnje s tovrstnim

zdravljenjem, tako da daljša pomoč iz tujine ne bi bila potrebna. Želim si, da bi nam to zares uspelo v roku enega leta.«

Pomembno je samopregledo- vanje testisov.

Znamenja so lahko:

• bula ali trda, praviloma neboleča sprememba v testisu,

• občutek teže v testisu,

• topa bolečina v trebuhu ali dimljah,

• nenadno kopičenje tekočine v mošnji,

• povečanje ali občutljivost prsi,

• bolečina ali nelagodje v testisu.

Primerjava zdravljenja s konvencionalno in laparoskopsko operacijo (vir: http://macsforcancer.com/index.

php/testicular-cancer)

Asist. Bojan Štrus, dr. med., v. d. predstojni- ka Kliničnega oddelek za urologijo: »V desetih

letih od začetka izvajanja laparoskopskih operacij je laparoskopija tako na-

predovala, da lahko zdravimo tudi najzahtevnejše bolni-

ke. Zelo ponosen sem, da so kolegi, ki so se

izobraževali v tujini, prinesli kar nekaj novih laparoskop- skih metod in jih tudi uspešno uvedli v klinično prakso, tako da je urološka klinika sposobna opravljati vse vrste posegov na uroloških organih. S tem smo tudi raz- širili spekter operacij in občutno zmanjšali čas hospitalizacije. Bolniki so zelo zadovoljni!«

Laparoskopska retroperitonealna lim- fadenektomija poteka v splošni ane- steziji. Kirurg vstopi v trebušno votlino in si z endoskopsko kamero prikaže tre- bušne organe in anatomske meje. Prek dodatnih trokarjev, ki so namenjeni in- štrumentom, spustimo črevo, ki prekri- va retroperitonej, in v celoti počistimo bezgavke in metastaze, ki se nahajajo ob največjih žilah v telesu – veni kavi in aorti. Operacija traja približno 3 ure, prek 4 do 5 vstopnih ran.

»Laparoskopski pristop zdravljenja ima številne prednosti pred odpr- to operacijo: manjša je izguba

krvi, po operaciji ima pacient manj bolečin, krajša je hospitaliza- cija (odpust iz bolnišnice je po štirih

dneh), estetski rezultat je mnogo boljši, hitrejše je okrevanje in vrnitev v normalno življenje, s

tem pa je tudi zdravljenje cenejše.«

(7)

AKTUALNO 7

v UKC Ljubljana smo prejeli ZAKLJUČNo PoroČILA DNv Vsa neskladja so zaprta

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana v okviru DNv presoje, ki je potekala

od 1. do 5. junija 2015, smo v UKC Ljubljana 16. oktobra 2015 prejeli zaključeno poročilo opravljene presoje. mednarodni presojevalci so v UKC Ljubljana ugotovili šest neskladij 1. reda (večja neskladja), 16 neskladij 2. reda (manjša neskladja) in podani sta bili dve priporočili.

Vsa neskladja so bila zaprta, kar pomeni, da so presojevalci sprejeli plan korektivnih ukrepov UKC Ljubljana in dokazila o začetih aktivnostih kot primerna. Preverjanje učinkovitosti in realizacije dogovorjenega načrta korektivnih ukrepov pa bo opravljeno ob naslednji letni presoji v letu 2016.

Neskladja so se nanašala na:

• področje obvladovanja okužb in njihovih kazalnikov,

• obvladovanje okužb v povezavi s poseb- nimi prostori (operacijski prostori, sterili- zacija), umeščenimi v najstarejše stavbe UKC Ljubljana ter ločevanje čistih in neči- stih poti v le-teh,

• fizično okolje, predvsem v zvezi s starostjo in vzdrževanjem stavb, opreme,

• področje dokumentiranja kliničnih kompe- tenc zaposlenih,

• izpolnjevanje zahtev na področju medicinske dokumentacije,

• sistem obvladovanja dokumentov in od- klonov,

• področje obvladovanja zdravil (priprava, aplikacija itd).

Načrte korektivnih ukrepov, kot tudi časov- nice za odpravo neskladij, so za posamezna področja pripravljale delovne skupine strokovnjakov omenjenih področij. Le-ti so bili tudi zadolženi za posredovanje dokazil o že odpravljenih neskladjih.

V času DNV presoje je v UKC Ljubljana potekala sočasna ISO certifikacijska presoja v osmih organizacijskih enotah, ki jim bodo po- deljeni certifikati skladnosti z ISO 9001:2008.

Od 16. oktobra 2015 imamo v UKC Ljubljana poleg DNV certifikata v 12 organizacijskih enotah pridobljen tudi certifikat skladnosti

z ISO 9001:2008, in sicer: Derma- tovenerološka klinika, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Klinični inštitut za medicino dela, Nevrološka klinika, Očesna klinika, Oskrbovalne službe, Reševalna postaja, Stomatološka klinika, Klinika za nuklearno medicino, Ginekološka klinika, Ortopedska klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok.

Tri organizacijske enote (Ginekološka klinika, Ortopedska klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok) imajo podeljen tudi certifikat skladnosti z EN 15224:2012.

(8)

AKTUALNO

8 Pred sezono gripe poziv K ZAŠČItI proti gripi

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Pred prihajajočimi zimskimi meseci

so strokovnjaki Univerzitetnega kli- ničnega centra Ljubljana, Nacional- nega inštituta za varovanje zdravja in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Uni- verze v Ljubljani pozvali k zaščiti proti gripi.

Posamezne primere so že zaznali, a vrhunec okužb se pri nas običajno pojavi po novem letu, je pojasnila dr. Marta Grgič Vitek, dr.

med., z Nacionalne- ga inštituta za javno zdravje (NIJZ). Število cepljenih v Sloveniji je zadnja leta izjemno nizko.

Po podatkih NIJZ za zdaj prevladujejo okužbe dihal, ki so tudi sicer značilne za ta letni čas, na primer rinovirusi, parainfluenca, enterovi- rusi in adenovirusi. Dr. Marta Grgič Vitek, dr.

med., je svetovala, da se sezonskim okužbam dihal lahko izognemo z zdravim načinom ži- vljenja in krepitvijo splošne odpornosti. »Naj- učinkovitejše pa je izogibanje zaprtim prosto- rom in vsakoletno cepljenje,« je dodala.

Cepljenje priporočajo vsem, še posebej sku- pinam, pri katerih pričakujejo težji potek bolezni. »Precepljenost je v Sloveniji zelo majhna, med najnižjimi v Evropi, in še upada,« opozarja dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. V zadnjem letu se je proti gripi cepilo okoli 68.000 oseb, kar je manj kot štiri odstotke prebivalstva. Zaskr- bljujoče je po njenih besedah predvsem to, da upada delež cepljenih med starejšimi od 65 let, pri katerih pride do težjih potekov bolezni.

Vsakdo se lahko cepi pri svojem izbranem zdravniku in na vseh enotah NIJZ. Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov, za kronične bolnike pa sedem evrov.

»Za gripo je značilno, da zbolimo v roku ene- ga do treh dni po stiku z okuženim. Začne se nenadno, z mrzlico, vročino, bolečinami v grlu, mišicah in slabim počutjem. Tretji dan nasto- pi prizadetost dihal. Običajno vročina traja

pet dni, slabo počutje pa do dva tedna,« je pove- dal predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana prof. dr. Franc Strle, dr. med. Večina gripo po njegovih besedah »preboli in pozabi na nanjo«, nekateri pa imajo težave dalj časa, približno 0,1 odstotek obolelih pa zaradi gripe tudi umre.

Prof. dr. Franc Strle, dr.

med., je poudaril: »Okuž- bo z gripo je mogoče preprečiti s cepljenjem, od cepljenja do popolne zaščite pa mine 14 dni. Do zapletov ob okužbi z gripo prihaja predvsem pri mlaj- ših od dveh let in starejših od 65, med tvegane spa- dajo tudi ljudje s pljučni- mi in srčnimi boleznimi, boleznimi ledvic in jeter, nevrološkimi boleznimi in ljudje z okvarjeno imuno-

stjo. Bolezen poteka težje tudi pri nosečnicah in porodnicah v prvih dveh tednih po porodu ter pri predebelih ljudeh. Ti bi še posebej rabili zaščito.«

»Precepljenost v Sloveniji ni nizka le med splošno popu- lacijo, ampak tudi med zdravstvenimi delavci.

Tako je bilo v zimski sezoni 2013/2014 v UKC Ljubljana proti gripi cepljenih ko- maj devet odstotkov zdravstvenih delav- cev,« je navedla vodja Službe za preprečeva- nje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana doc. dr. Tatja- na Lejko Zupanc, dr. med. »Res

ne vem, kaj delamo narobe,« je podatke o skro- mni precepljenosti tudi zdravstvenih delavcev komentiral prof. dr. Franc Strle, dr. med.

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., je poudarila: »Med zaposlenimi smo opravili tudi anketo in argumenti, zakaj se ne cepijo, so podobni tistim pri ostali populaciji: da nikoli ne zbolijo, da tako niso v stiku z obolelimi, da cepivo ni učinkovito, nekateri kot argument navajajo stran-

ske učinke, drugi pa »zaroto farmacevtske industrije in druge bizarne argu-

mente«.« Izpostavila je tudi, da se poleg tega vsako leto, ko se zač- ne sezona cepljenja,

»pojavi določeno število pisem, ki govorijo o gro- zotah cepljenja in strašlji- vih stranskih učinkih«

A prav cepljenje zdravstvenih delavcev je izjemno pomembno. Kot je poudaril predstojnik Inštituta za imunologijo prof. dr.

Miroslav Petrovec, dr. med., bi se zdra-

»Najučin- kovitejše pa je izogibanje zaprtim prostorom in vsakoletno cepljenje.«

»med zaposlenimi smo opravili tudi anketo in argumenti, zakaj se ne cepijo, so podobni tistim

pri ostali populaciji: da nikoli ne zbolijo, da tako niso v stiku z obolelimi, da cepivo ni učinkovito,

nekateri kot argument navajajo stranske učinke, drugi pa »za-

roto farmacevtske industrije in druge bizarne

argumente«.

(9)

AKTUALNO

Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za oKužbe so:

• Zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manj- šem nakupu v trgovini, prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi naš imunski sistem. Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo.

• Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi. Ni dokazov, da prehran- ski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitami- nov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal.

• opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor priporočljivo, še posebej, če se v njih zadržuje oziroma sobiva več oseb (npr. v vrtcih, šolah, pisarnah ...).

Kajenje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okuž- bami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.

• V sezoni prehladnih obolenj dojenčkov ne vodimo v nakupo- valne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Malčki naj počakajo doma pri stari starših. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogrožajo, predvsem tisti z okrnjenim imunskim sistemom.

• virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respirator- nih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. oseba, ki se bo onesnaženih povr- šin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto (z milom in vodo).

• Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila – kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na svoje bližnje. Kašljamo vedno v rokav.

Po uporabi papirnate robce odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Prav je, da smo doma in se izo- gibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj ne uporablja istega pripora, kozarcev, brisač, da ne okuži družinskih članov. Posebna pozornost oziroma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebna v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kronični- mi boleznimi.

• oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, naj ne hodi na obiske v bolnišnico in tudi ne k družini, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane.

9

vstveni delavci, ki prihajajo stalno v stik z različno bolnimi, morali zaveda- ti, da če pridejo bolni v službo, lahko prenesejo okužbo tudi bolniku, za katerega bo to usodno.

»To je etično nespreje- mljivo,« je dejal.

Lansko sezono se je cepivo proti gripi izkazalo za slabše učinkovito, tako so za gripo zbolevali tudi cepljeni. Tudi sicer cepivo proti gripi ne zaščiti 100-odsto- tno, a je prof. dr. Franc Strle, dr. med., poudaril, da je ta zaščita vendarle bolj- ša kot pa tveganje, da zbolimo, ob tem okužimo še bližnje, v primeru zdravstvenih delavcev tudi bolnike, ter da bo nekaj zbole-

lih tudi umrlo. Po njegovih besedah so smrti, povezane z gripo, nepotrebne.

»Zaščita mladih in zdravih ljudi, ki se cepijo proti gripi, je med 70 in 90 odstotkov. Bistveno slabša pa je zaščita za starejše in bolne. Cepivo zaščiti približno tretjino teh, pri polovici lahko preprečimo, da ne bi šli v bolnišnico, pri 60 odstotkih starejših s cepljenjem preprečimo, da ne bi dobili pljučnice, za 75 odstotkov pa lahko preprečimo smrt,« je še naštel prof. dr. Franc Strle, dr. med. 

(10)

AKTUALNO

10 50 let strokovnega razvoja kirurgije PoŠKoDb meDeNICe v Sloveniji

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana 3. oktobra 2015 je bila v organizaci-

ji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in mednarodnega zdru- ženja travmatologov Ao trauma na brdu organizirana slavnostna akademija, ki je zaznamovala 50 let strokovnega razvoja kirurgije poškodb medenice v Sloveniji.

Gre za eno izmed zahtevnejših področij travmatologije, ki pa je danes v obeh kliničnih cen- trih dosegla visoko zavidljivo strokovno raven.

Poškodbe medenice so tipično visokoenergetske poškodbe in prizadenejo predvsem ljudi v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju.

Med temi poškodovanci je največ motoristov, adrenalinskih športnikov po padcih z višine in seveda udeležencev v prometu. Včasih je več kot polovica takih poškodovancev umrla, preživeli pa so imeli večinoma hude trajne po- sledice. Zahvaljujoč moderni travmatologiji jih danes preživi nad 90 odstotkov, moderna re-

konstrukcija medenice pa omogoča veliki večini zelo dobro kvaliteto življenja.

Pred operativnim zdravljenjem teh poškodb so bili taki pacienti obso- jeni na več tedensko ležanje v po- stelji na skeletnih tegih oziroma nekakšnih škripcih. Teh naprav v modernih bolnišnicah skoraj ne poznamo več, pacienti pa se po operativni rekonstrukciji in učvrstitvi neredko postavijo pokonci že dan ali dva po operaciji.

Načrtna kirurgija medenice se je v svetu začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prav takrat, ko smo v Sloveniji operirali prvo poškodovano medenico (avgust 1965). Takratni operater je bil prim. dr. Jože Stare, dr. med. V tistem času se je začel sistematični razvoj te kirurgije, ki se je začela zelo hitro razvijati. V Sloveniji smo se aktivno pridružili temu razvoju in danes lahko rečemo, da je kirurgija poškodb medenice v Sloveniji v vseh pogledih na evropskem in svetovnem nivoju.

V UKC Ljubljana na leto operiramo od 70 do 100 takih poškodb in se s tem uvrščamo med največje take centre v Evropi. Za to imamo po- seben medenični tim, kjer so zbrani 4 kirurgi vseh generacij in so se vsi šolali tudi v tujini.

Z razvojem tridimenzionalnega planiranja operacij smo dodali tudi pomemben del novega znanja v svetovnem merilu.

Predstojnik KO za travmatologijo Kirurške

klinike UKC Ljublja- na prof. dr. Matej

Cimerman, dr.

med., je ob tem dejal: »Slovenska travmatologija še vedno stopa v korak z Evropo, to pa lahko potrdimo prav na podro- čju ene izmed najzahtevnejših področij sodobne travmatologije, na kirurgiji medenice. Slovenskim bolnikom omogoča- mo visoko stopnjo kakovostne obravnave in zdravljenja poškodb medeničnega obroča po najsodobnejših kirurških principih.«

Vodja urgentnega kirurškega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan, dr. med, pa je povedal: »Kirurgija medenice se je z leti gradila in naši začetki segajo v leto 1965, ko je pokojni prim. dr. Jože Stare, dr.

med., prvič operiral poškodbo medenice v Ljubljani. Od takrat se to področje v Ljubljani stalno razvija. V zadnjem obdobju smo tudi eni vodilnih na področju računalniškega načrtova- nja operacij medeničnih poškodb.«

Na slavnostni akademiji so govorili o razvoju te kirurgije v UKC Ljubljana, o dolgoročnih rezultatih, sodelovala sta tudi dva ugledna gosta iz tujine, ki sta pomembno zaznamovala kirurgijo medenice: Emanuel Gautier iz Švice in Keith Mayo iz Združenih držav.  Decembra

bo prof. dr. matej Cimerman, dr. med., v švicarskem Davosu skupaj z ameriškim kolegom vodil

tečaj za rekonstrukcijo medenice za najbolj-

še kirurge z vsega sveta.

doc. dr. Anže Kristan, dr. med, vodja Urgentnega kirurškega bloka Kirurške klinike UKCL prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., predstojnik KO za

travmatologijo Kirurške klinike UKCL

Poškodbe medenice so tipično visokoenergetske poškod- be in prizadenejo predvsem

ljudi v najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju. med temi

poškodovanci je največ motoristov, adrenalinskih športni-

kov po padcih z višine in seveda udeležencev v

prometu.

(11)

AKTUALNO 11

NovA SoDobNA gAmA KAmerA DIgIrAD Cardius X-ACt zamenjala 23 let staro planarno kamero

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana v Univerzitetnem kliničnem centru

Ljubljana smo na Kliniki za nuklearno medicino slovesno predstavili novo sodobno gama kamero DIgI- rAD Cardius X-ACt, ki je namenjena izključno scintigrafskim preiska- vam srca (perfuzijski scintigrafiji srca).

Kamera ne potrebuje veliko prostora, kar je bilo pomembno pri izbiri zaradi prostorske sti- ske na oddelku. Zato smo novo kamero lahko namestili v manjši prostor – sobo številka 3.

Zamenjala je 23 let staro planarno kamero, ki je imela številne omejitve in ni bila več ustrezna za izvedbo sodobnih nuklearno-medicin- skih preiskav.

Predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, doc. dr. Katja Zaletel, dr.

med., je povedala: »DIGIRAD Cardius X-ACT kamera uporablja novo napredno tehnologijo, ki zagotavlja večjo kvaliteto scintigrafskih po- snetkov, večjo resolucijo, krajši čas preiskave in/ali manjšo aktivnost uporabljenih odmerkov

»Doslej smo na leto opravili približno 1500 preiskav, nova sodobna kardiološka gama kamera pa omogoča izvedbo večjega števila teh preiskav na leto in s tem

tudi krajšanje čakalne dobe.«

radioaktivnih snovi. Z njo bomo lahko zago- tovili boljšo kvaliteto dela in večjo varnost pri obravnavi bolnikov s koronarno boleznijo.

Krajši čas slikanja pomeni za bolnika večje udobje, manjšo verjetnost napake zaradi pre- mikov med preiskavo, predstavlja pa tudi mo- žnost povečanja števila opravljenih preiskav in skrajšanja čakalne dobe. Naše prve izkušnje dejansko potrjujejo večje zadovoljstvo bolni- kov z izvedbo preiskave.«

Omenjena kamera je namenjena izvedbi per- fuzijske scintigrafije srca. To je preiskava, s katero opredelimo prekrvavitev srčne mišice.

Uporabljamo jo za potrditev (v diagnostiki) is- hemične bolezni srca (angina pektoris, srčni infarkt) pri bolnikih, pri katerih z drugimi ne- invazivnimi preiskavami bolezni še nismo potrdili. Poleg tega je perfuzijska scin- tigrafija srca koristna tudi pri bolnikih z že znano ishemično boleznijo srca (z dokazano angino pektoris, po prebolelem srčnem infarktu, po re- vaskularizacijskih posegih na srčni mišici) za oceno bolnikovega stanja

»vrednost nove gama kamere znaša 400.000 evrov, sredstva pa

je v celoti zagotovil UKCL.«

in oceno tveganja za poslabšanje bolezni, za odločitev o najbolj ustreznem posegu pred načrtovano revaskularizacijo srčne mišice, v določenih primerih pri bolnikih s srčnim po- puščanjem in za optimalno oceno predope- rativnega tveganja pri določenih skupinah bolnikov.

Doslej smo na leto opravili približno 1500 preiskav, nova sodobna kardiološka gama kamera pa omogoča izvedbo večjega števila teh preiskav na leto in s tem tudi krajšanje čakalne dobe.

Nova kardiološka kamera torej zagotavlja ve- čjo kakovost obravnave in manjšo sevalno

obremenitev bolnikov ter omo- goča, da bo stroka tudi

v prihodnje lahko sledila sodobnim trendom v nukle-

arni medicini.

(12)

AKTUALNO

12 »Antibiotiki: rAvNAJte PrevIDNo!«

Stroka opozarja na še vedno preveliko rabo antibiotikov

Služba za odnose z javnostmi UKCL

Univerzitetni klinični center Ljubljana se pridružuje Svetovnemu tednu preudarne rabe antibiotikov, ki letos prvič poteka pod okriljem WHo, s sloganom

»Antibiotiki: ravnajte previdno (Antibiotics: handle with care)« in evropskemu dnevu antibiotikov (An- tibiotic Awareness Day, 18. novembra), ki letos poteka že osmič.

Dejstvo je, da so antibiotiki zdravila, ki so bistveno zmanjšala umrljivost za številnimi pogostimi boleznimi, kot so pljučnica, me- ningitis, sepsa, obenem pa omogočila razvoj drugih vej medicine.

Velika kirurgija in zdravljenje z zdravili, ki zavirajo imunost, ne bi bilo mogoče, če ne bi imeli zdravil za zdravljenje zapletov, ki najpogoste- je nastanejo zaradi okužb. Ob tem pa želi strokovna javnost opozoriti zdravnike in širšo javnost, da antibiotiki postajajo zaradi pretirane rabe vse manj učinkoviti, zato stroka poziva h kar se da skrbnemu in pravil- nemu predpisovanju.

Izr. prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je poudarila: »Svetovna zdravstvena organizacija obeležuje teden smotrne rabe antibiotikov, saj odpornost bakterij predstavlja resen zdravstveni problem. Po eni strani gre za pogo- ste okužbe, recimo pljučnice, sečil, pri katerih nam zmanjkuje učinkovitih enostavnih varnih zdravil. Po drugi strani pa gre za razvoj medicine, veli- ko kirurgijo, kajti z zdravili, ki zmanjšujejo imunost, lahko zdravimo rakave in revmatološke bolezni. Vse to povečuje tveganje, da bolniki zbolijo za različnimi okužbami. In če pri teh okužbah ni učinkovitih zdravil za zdra- vljenje, je ves napor ostalih vej medicine nesmiseln. V UKC Ljubljana se že vrsto let ukvarjamo s tem, kako bi predpisovanje antibiotikov čim bolj racionalizirali, da bi izbrali prave antibiotike in jih dejansko nudili tistim bolnikom, pri katerih gre za resne okužbe. Zato smo

ob tem dnevu v UKC Ljubljana pripravili plakat, na kaj vse je treba pomisliti takrat, ko se zdravnik odloča za predpisovanje antibi- otika, in kartico s podobno vsebino, ki jo lahko zdravnik nosi kar v žepu.«

Vodja Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveni- ji prof. dr. Milan Čižman, dr. med., je povedal, da pri nas približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo družinski zdravniki, 10 odstotkov pa se jih predpiše v bolnišnicah. »V zadnjem desetletju smo dosegli nekaj uspehov, znižala se je poraba antibiotikov v am-

bulantah in tudi nekaj v bolnišnicah, a to je premalo. Imamo še vedno odporne bakterije na antibiotike, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambu- lantah. Še vedno spodbujamo zdravnike, da bi antibiotike predpisovali bolj razumno in odgovorno,« je še povedal.

Celoten proces izobraževanja bi se morali začeti že od osnovne

šole dalje. tudi večina študentov medicine se zaveda,

da jim primanjkuje znanja na tem področju in da je potreben

poudarek na področju rabe antibiotikov že na dodiplomski stopnji

študija.

Priporočilo splošni javnosti glede rabe antibiotikov:

Držati se je treba navodil zdravnika, koliko dni moramo jemati antibiotike,

četudi nam ostane v škatlici še nekaj

tablet.

Od leve proti desni: Tadeja Pintar, Martina Ravnikar, Metka Derganc, Bojana Beovič in Milan Čižman.

(13)

AKTUALNO

TEMPERATURNI LIST

Podatki o pacientu (priimek in ime, datum rojstva) ali nalepka:

TERAPIJA DOMA:

EPIDEMIOLOŠKI PODATKI:

ALERGIJE:

KOLONIZACIJA:

KONTAKTNI TELEFON:

DIAGNOZE:

OSKRBOVANEC DSO:

TELESNA VIŠINA:

TEMPERATURA

DATUM Tel. teža: Dieta:

Soba: Nadzorni zdravnik: Sobni zdravnik:

40°

39°

38°

37°

36°

RR PULZ SAT. / FR. DIH KISIK FTH

UČINKOVINA/ZDRAVILO ODMERJANJE/

POT ^parafa

beleženje aplikacij parafa

KOLIČINA SEČA TEKOČINSKA BILANCA^(12/24h) ODVAJANJE BLATA BRUHANJE PREISKAVE

ODMERJANJE/

POT ^parafa

ODMERJANJE/

POT ^parafa

ODMERJANJE/

POT ^parafa

ODMERJANJE/

POT ^parafa

beleženje aplikacij parafa SPREJEM NA ODDELEK:

PREMESTITEV IZ:

klasif. št. izpolnjenega obrazca: 6500

OB UKCL 0016

str. 1/2

Janez novak, 1.1.1938

Ali gre za BAKTERIJSKO okužbo, ki zahteva antibiotično zdravljenje?

Ali smo ugotovili anatomsko mesto okužbe

(klinični pregled, laboratorijski izvidi, slikovna diagnostika)?

1/5 ANTIBIOTIK __ g/__ ur, iv

1/?KOLIKO DNI je prava izbira za okužbo, ki jo zdravim?

Ali ste predpisali antibiotik v skladu s priporočili?

ALERGIJE?

LEDVIČNA INSUFICIENCA?

SOUČINKOVANJE z ostalimi zdravili?

Ste zapisali DIAGNOZO okužbe?

KLINIČNO STANJE pacienta

Ali sploh gre za BAKTERIJSKO OKUŽBO?

Kakšni so rezultati “MIKRO”?

NI BAKTERIJSKA OKUŽBA? //ex

Pacient je KLINIČNO SLABŠI zamenjamo antibiotik

Pacient je KLINIČNO BOLJŠI zamenjamo za ustreznejši antibiotik

Ste PREVERILI in ZAPISALI predvideno TRAJANJE zdravljenja z ANTIBIOTIKOM?

Ali bolnika lahko zdravimo s PERORALNIM antibiotikom?

ožjespektralni antibiotik?

zamenjava z iv v peroralno obliko?

ODVZEMI: HK 2x, bris rane urin za Sanford, tkivo ...

1

T=38,5ºC

2 3 4 5

SToP

prvi dan

predvideno trajanje zdravljenja z antibiotiki

Komisija za antibiotiKe Pripravili: prof. dr. bojana beović, dr. med., višja svetnica in Vesna bizjak, mag. farm., spec. klin. farm. oblikovala: ana Vedlin

ANT IBIO TIK ?

13

???

!!!

1. D AN

– uvajanje antibiotika

Ali ima pacient res bakter ijsko okužbo, ki zahteva antibiotično terapijo?

Ali smo ugotovili mesto okužbe? ^• Klinični pregled bolnik

• Preverite laboratorijskea izvide (CRP , levkociti, urin, ...)

• Slikovna diagnostika?

Ali smo odvzeli ustr ezno kužnino?

Možnosti:

hemokultura (2x!), urin na Sanf ord, bris rane, tkivo ...

Ali ste predpisali antibiotik v skladu s p riporočili?

Ali ima bolnik okvar jeno ledvično funkcijo?

Pri slabšem ledvičnem delo vanju prilagodimo odmerek antibio

tika, če je to potrebno.

Ali ima bolnik kakšno aler gijo?

Pomislimo na alternativno_zdravilo.

Ali bo med že uvedenimi zdravili in antibiotikom

prišlo do součinkovanja? Pregled součink

ovanj lahko opravimo sami ali pr osimo zanj kliničnega farmacevta. Če kliničnega f

armacevta ni na oddelk u, zaprosimo za njegovo pomoč s klicem v Lek

arno UKCL (tel. 35 52).

Ali bomo antibiotik p

redpisali sami ALI bomo p oklicali infektologa?

VEDNO

Ali smo vse zapisali v temperaturni list?

Vpišemo:

• diagnozo okužbe

• vrsto odvzetih kužnin

• predvideno tr ajanje zdravljenja

• ime antibio tika, odmer

ek in dozir ni interval

• pot aplikacije Pravilna oznaka bi bila na primer 1/7 t

er pripišemo datum (pr va številka pomeni zapor

edni dan terapije/druga številka pa š tevilo dni trajanja).

3. do 4. dan

ocena zdravljenja

Ali je zdravljenje ustr ezno?

Pregledamo bolnik

ovo stanje in rezultate „mikro“ preiskav in ocenimo, če je zdravljenje ustrezno:

• NI bakterijska okužba → ukinemo antibiotik

• JEantibiotik ( bakterijska okužba, „mikro“?NI₎ pravi antibiotik → zamenjamo

• JE bakterijska okužba, JE pravi antibiotik → nadaljujemo z istim antibiotikom ali, če je le možno, pr

edpišemo antibio tik ožjega_spektra

po 3 . do 4. dnevu

Ali nadaljujemo z antibiotikom?

Glede na diagnozo in smer nice določimo š

tevilo dni zdr avljenja z antibiotikom.

Vpišemo:

• diagnozo

• trajanje zdravljenja (vpišemo k oliko dni bo pacient pr

ejemal antibio tik)

• ime antibio tika, odmer

ek in dozirni interval (na primer : piperacilin/

tazobaktam 4,5g/8 ur)

• pot aplikacije (na primer : iv) Pravilna oznaka bi bila na primer 4/7 t

er pripišemo datum (pr va številka pomeni zapor

edni dan t

erapije/druga številka pa število dni trajanja).

nato Klinično izboljšanje?

Če je možno, pr

eidemo z intravenskega zdravljenja na peroralno

(iv→ po)

Želite predpisati antibiotik?

Vsako leto, ko se začnejo hladnejši meseci, veliko ljudi zboli za boleznimi dihal zaradi infekcij, za katere se je med ljudmi uveljavil izraz prehlad. Pribli- žno 80 odstotkov teh infekcij povzročajo virusi. Samo približno 20 odstotkov vseh obolenj dihal povzročajo bakterije; po drugi strani pa lahko povzročajo sekundarne infekcije, ki se pojavijo po virusnih obolenjih. Še do nedavnega so zdravniki antibiotike predpisovali tudi za nenevarne prehlade. Sedaj se pri uporabi tovrstnih zdravil uveljavlja drugačen pristop in antibiotikov ne predpisujejo več vsem bolnikom. S preiskavo je treba ugotoviti, ali ima obo- leli virusno ali bakterijsko infekcijo.

v UKCL smo ob Svetovnemu tednu preudarne rabe antibiotikov in evropskemu dnevu antibiotikov pripravili plakate in kartice za v žep, ki

bodo zdravnikom v pomoč pri odločitvi, kdaj je čas za

uporabo antibiotikov pri zdravljenju

pacientov.

Za prof. dr. Metko Derganc, dr. med., ki se na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana dnevno srečuje z najhuje bolnimi otroci, je poleg pravilnega antibiotika najpomembnejši čas trajanja jemanja. »To je populacija, ki je imunsko še nerazvita, a je izpostavljena šte- vilnim okužbam. Ti otroci imajo nespecifične znake okužbe, zato je pomemb- no, da jim damo primeren antibiotik. Počakamo dva do tri dni in če je klinična slika stabilna, prenehamo z antibiotikom. Najpogostejša napaka je predolgo jemanje antibiotika. Dokazano je, da imajo otroci, ki predolgo uživajo antibio- tike, slabše izide zdravljenja,« je pojasnila prof. dr. Metka Derganc, dr. med.

Asist. dr. Tadeja Pintar, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana: »Na naši kliniki se dnevno srečujemo z vidika zdra- vljenja z zelo zahtevnimi bolniki – bolniki z rakom, po presaditvi organov itd.

Poraba antibiotikov je velika. Ker so naše strokovne zdravniške specialnosti usmerjene na druga področja, se vedno posvetujemo z infektologi. Pripravili smo tudi interna priporočila za preudarno rabo antibiotikov pri posameznih bolezenskih stanjih pacientov. S tem smo uspeli zmanjšati rabo antibiotikov.«

Martina Ravnikar, mag. farm., iz Lekarne UKC Ljubljana: »Porabo antibiotikov v Lekarni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana skrbno spremljamo in s podatki redno sezna- njamo Komisijo za antibiotike UKC Ljubljana.

Ob tem spremljamo, če je bil antibiotik predpi- san ustrezno glede na diagnozo. Poraba v UKC Ljubljana je med letoma 2013 in 2014 padla za 6 odstotkov, v letošnjem letu pa beležimo po- rast porabe.«

(14)

AKTUALNO

14 v Sloveniji potrebujemo

NACIoNALNI ProgrAm ZA DemeNCo V prihodnjih dvajsetih letih se bo

število oseb z demenco podvojilo

Demenca je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva. v Slove- niji za boleznijo trenutno trpi več kot 32 tisoč posameznikov. Demenca ni normalen pojav staranja, je pa povezana predvsem s starejšo populacijo, ki se tudi pri nas hitro veča.

Strokovnjaki zato opozarjajo na vzpostavitev Nacionalnega programa za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo.

Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so t. i. višje živčne

funkcije, med katere sodijo spomin, govor, orientacija, presoja,

abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje itd. okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne

aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno

propadanje možganskih celic.

Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so t. i. višje živčne funkcije, med katere sodijo spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje itd. okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno propadanje mož- ganskih celic. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč.

Zanje skrbi vsaj trikrat toliko ljudi.

(15)

AKTUALNO 15

Asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja (Nevrolo- ška klinika, UKC Ljubljana) poudarja: »Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času

demence več ni sposoben. Bolnik

postopoma psi- hično in telesno

propada in je v zadnjem sta-

diju demence popol noma

odvisen od pomoči dru-

gih. Demenca ni normalen

pojav staranja, res pa je, da staranje pri vseh ljudeh v možganih povzroča spremembe, za- radi katerih starejši ljudje nekoliko izgubijo spomin in se niso zmožni več hi- tro učiti in prilagajati. Te spremembe pa ne vpliva- jo na zmožnosti normal- nega delovanja v dnevnih aktivnostih. V kolikor sami opazimo oziroma nas dru- gi opozorijo, da smo zače- li pozabljati, je potrebno čim prej obiskati zdrav- nika. Zgodnje odkrivanje bolezni je namreč izje- mnega pomena, saj so zdravila, ki so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, bolj učinkovita, hkrati pa je izjemnega pomena, da zdravimo oziroma odkri- jemo stanja, ki le posne- majo demenco in lahko imajo dobro prognozo.« In dodaja: »Epidemije te bo- lezni se bojimo predvsem zato, ker ne poznamo vzrokov zanjo. Demenca je povezana predvsem s starejšo populacijo, ki se tudi v Sloveniji hitro veča.

Mi pa nimamo zdravil, ki bi ozdravila to bolezen, ne razvitih mrež pomoči na domu. Pa tudi čakalna doba je pri nevrologu ali psihiatru veliko predolga. Slovenska javnost žal še vedno pre- malo pozna izjemne social- ne, zdravstvene in ekonom- ske vidike te bolezni, ki nas brezkompromisno čaka v času stalnega povečevanja deleža starejšega prebival- stva. Zato v najkrajšem mo- žnem času tudi v Sloveniji

potrebujemo Nacionalni program za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo.«

Demenca traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena naj- dražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja (Nevrološka klinika, UKC Ljubljana), opozarja: »V Slove- niji imamo na eni strani odlično vzpostavljeno mednarodno sodelovanje in sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju, zavidljivo obravnavo demenc na pedagoškem nivoju, organizirano združenje bolnikov, po drugi strani pa se soočamo z zaskrbljivim pomanjkanjem organizirane mreže centrov za kognitivne motnje ter soočamo s kadrovskim pomanjkanjem na področju zdravstva in socialne oskrbe. Pacienti zelo težko pridejo do di- agnoze oziroma ustrezne obravnave. Zato nujno potrebujemo Nacionalni program za demenco, saj je Slovenija na epidemijo demenc pripravljena izrazito slabše kot primerljive države.«

Alzheimer Europe (AE) in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spo- minčica sta od 2. do 4. septembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirala jubilejno, 25. konferenco Alzheimer Europe. Tema konference je bila Demenca: prenos strategij in raziskav v prakso. Udeležilo se je je več kot 600 delegatov, predavalo pa približno 160 predavateljev iz več kot 60 držav. Častni pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor.

Zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja za to bolezen,

se bo v prihodnjih dvajsetih letih število

oseb z demenco podvojilo.

Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za po- moč pri demenci Spominčica poudarja: »Izjemno ponosni smo, da letos gostimo jubilejno, 25. Konferenco Alzheimer Europe, ki so se je udeležili številni ugledni strokovnjaki. Bolnikov z demenco je vsak dan več, zato seveda ni čudno, da je organizacija Alzheimer Europe lani na svojem 23. Kongresu na Malti dala pobudo, da se demenca uvrsti med prioritete javnega zdravstva. To pobudo je podprlo vseh 37 držav članic, tudi Slovenija. Upamo, da je naslednji korak pri nas sprejetje Nacionalnega programa za demenco. V Evropi smo namreč redki, ki programa še nimamo kljub temu, da gre za pomemben dokument, ki celostno ureja področje demence, od prepoznavanja, zgodnje diagno- ze do zdravljenja in pomoči svojcem pri skrbi za bolnike v domačem okolju in varovalnih oddelkih za starejše občane. Za pomoč osebam z demenco na domu in njihovim svojcem, ki so pri tej bolezni pogosto podvrženi izgorevanju, Spominčica izvaja program Živeti z demenco doma, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehaniz- ma. Naši usposobljeni prostovoljci – družabniki bodo obiskali družine z osebami z demenco in jim na domu nudili razbremenitev in aktivno druženje z osebami z demenco. Vabimo družine, da se za več informa-

cij obrnejo na nas.«

(16)

AKTUALNO

16

Distonije so nevrološke motnje gibanja, ki prizadenejo različne dele telesa in povzročajo nehoteno krče- nje mišic. gre za kronično bolezen, ki pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov, njihovo samopo- dobo, družbene interakcije in vsak- danje življenje.

Distonija je nevrološka motnja gibanja, za katero je značilno dolgotrajno krčenje mišic, ki običajno povzroči ponavljajoče se nehoteno zvijanje in nenormalno telesno držo. Pri vsa- kem gibu, ki ga naredimo, mišice običajno v parih delujejo usklajeno. Pri nevroloških mo- tnjah gibanja, kot je žariščna distonija, pa je ta usklajenost med mišičnimi skupinami motena.

Pojavi se krčenje mišic, ki ga bolniki pogosto ne morejo nadzorovati, zato se telo ali glava zvije v zakrčen, nenaraven položaj.

»Distonije nastanejo zaradi neravnovesja ke- mičnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) v glo- bokem in prastarem delu možganov, ki ga ime- nujemo bazalni gangliji. Lahko jih razdelimo v dve veliki skupini: v t. i. primarne, kjer so izra- ziti mišični krči edina motnja, in v sekundarne, kjer so krči posledica neke druge bolezni ali stranski učinek nekaterih zdravil. Veliko disto- nij iz prve skupine je posledica obolelega gena in so torej dedne. Delimo jih tudi na distonije pri otrocih in na distonije pri odraslih. Tiste pri otrocih pogosto zajamejo celo telo, pri odraslih pa jih je več omejenih le na en del telesa, npr.

oči, glasilke, obraz, vrat, okončine,« je razložil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.

KAKO DISTONIJE DIAGNOSTIcIRAMO?

»Distonije spadajo med tiste bolezni, ki jih naj- bolj zanesljivo diagnosticira izkušen nevrolog, enako kot pred stotimi leti, torej s kliničnim pre- gledom bolnika. Slikanja in aparature tukaj niso tako pomembne,« je na novinarski konferenci poudaril prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

PREVALENcA BOLEzNI

»Številke o pogostosti se zelo razlikujejo, odvi- sne so od starosti bolnika, od etničnih korenin.

Ena od raziskav je npr. pokazala, da je pogostost

otroških distonij med newyorškimi Aškenazi Judi 111/milijon, pogostost distonij med odrasli- mi pa od 600/milijon v Severni Angliji do 3000/

milijon v Italiji. V Sloveniji epidemiološke študije še ni bilo narejene, za Evropo pa se ocenjuje, da ima distonijo okoli 500.000 ljudi, mnogi od njih so otroci in mladi.«

OBRAVNAVA BOLNIKOV z DISTONIJAMI

»Menim, da je prepoznavanje motenj gibanja, med katere spada tudi distonija, razen tremorja oziroma tresenja, ob katerem večina zdravnikov

in laikov pomisli na Parkinsonovo bolezen, sla- bo. Pa ne velja to samo za naše okolje. Splošno je znano, da se diagnoza bolnikom postavi do- kaj pozno po začetku simptomov, kajti čakalna doba na pregled pri specialistu za motnje gi- banja je dolga, nato pa bolnika čaka še vrsta preiskav. Tukaj postavljam v ospredje problem čakalnih vrst v specializiranih ambulantah,« je povedala Nina Zupančič Križnar, dr. med., spe- cialist nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.

»Ko je bolnik enkrat v »kolesju« naše obravnave, je zdravljenje individualno, bolj prizadetim bolni- kom omogočamo »hitro« obravnavo. Nevrolog s posebnim znanjem na področju motenj gibanja z nevrološkim pregledom ugotovi, za katero vr- sto motnje gre in običajno že ob prvem pregle- du predpiše ustrezna zdravila,« je še poudarila Nina Zupančič Križnar, dr. med.

DIAGNOSTIKA IN zDRAVLJENJE

»Pri nas nudimo bolnikom vso diagnostiko in vse vrste zdravljenja, to pomeni da so na voljo vsa zdravila, injekcije toksina botulina in tudi operativno zdravljenje – globoka možganska stimulacija. Zelo je pomembno tudi t. i. nefar- makološko zdravljenje, fizioterapija in delovna terapija, ki pa je bolnikom žal težje dostopna,«

je povedala Nina Zupančič Križnar, dr. med.

»Uspeh zdravljenja je odvisen od vrste distonij.

Imamo distonije, ki so zelo lepo odzivne na zdra- vila, le prepoznati jih moramo. Velikokrat gre za otroke, ki imajo le nenavadno hojo. Pri nekaterih distonijah lahko vsaj delno pomagamo z injekci- jami botulina – predvsem pri tistih, ki zajamejo le del telesa – vrat, oči, nogo ... Spet pri drugih lahko izboljšanje ali celo popolno ozdravitev do- sežemo z vstavitvijo elektrod v bazalne ganglije.

Na žalost pa ostane nekaj distonij, pri katerih ne pomaga nobeno zdravljenje,« je še dodal prof.

dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.