ISSN 1855-3346
Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Univerza za tretje življenjsko obdobje
Letno poročilo 2008
1 PROLOG
V poročilu predstavljamo zgolj nekatera pomembnejša prizadevanja in dosežke Univerze za tretje življenjsko obdobje v letu 2008. Univerza pa je živo tkanje, plod samoorganiziranosti članov študijskih skupin, njihovih hotenj, zmožnosti in odločitev.
Mnogoterih dejavnosti študijskih skupin, ki so spremljale študij njihovih članov, nismo mogli popisati.
Iz poročila je moč razbrati, da ostajamo zvesti svojemu temeljnemu javnemu poslanstvu: boljšati življenje starejših odraslih ob pomoči kulture in izobraževanja. Pri tem pa razvijamo spoznavne, doživljajske, kulturne, socialne, ekonomske in druge zmožnosti starejših.
Svoje delo podpiramo z obilico raziskovanja, ki ga opravljajo sodelavci Univerze, strokovnjaki veh vrst, študenti andragogike, socialnega dela, družbenih ved, ekonomije itd. V ta namen smo postavili specialno knjižnico, opravljamo mentorsko delo za študente, ki prihajajo k nam iz Slovenije in evropskih držav.
Zavedamo se, da je dejavno staranje zgolj prazen izrek, če ne vemo, kaj naj bi to bilo.
Zato smo v preteklem letu odprli Svetovalnico za dejavna poznejša leta; gre za integrirano svetovanje; psihološko svetovanje, zaposlitveno svetovanje in učno ter izobraževalno svetovanje.
Poleg izobraževanja in kulture v poznejših letih življenja pa se nas dotikajo tudi vsa druga vprašanja starejših, ki pogosto postanejo predmet izobraževanja (vključenost starejših v družbo, zaposlovanje starejših, vključenost ali izključenost starejših iz poslovanja bank, sodelovanje starejših v organiziranem prostovoljnem delu, mesta, prijazna ljudem in seveda tudi starejšim, vloga starejših potrošnikov, vključevanje starejših v e-gospodarstvo, e-javno upravo, e-komunikacijo). Na te in druge teme sodelujemo v družbeni razpravi. Smo svetovalci v domačih in tujih ustanovah.
Vprašanja starejših pa ne lebdijo nekje v zraku proč od vprašanj drugih generacij. Na univerzi se generacije povezujejo ob skupnem delu; nastajajo vezi med različnimi generacijami starejših, povezujejo se starejši z nemalokrat mlajšimi mentorji, povezujejo se prostovoljci vseh let. Med njimi so naši slušatelji, študenti andragogike, socialnega dela in družbenih ved.
Izobraževanje za poznejša leta življenja je tesno povezano z življenjem samim, z vsemi področji življenja, morda bolj kot kdajkoli prej na življenjski daljici. Zato je v poročilu govor o izobraževanju starejših za osebnostno rast (več znanja, spretnosti, psihološka preobrazba), o izobraževanju za večanje zaposljivosti in zaposlovanje in izobraževanju za nove, drugačne »profesionalne« prostovoljske vloge, vloge, ki zahtevajo nenehno učenje in izobraževanje.
Zahvaljujemo se za podporo sofinancerjem, donatorjem in sponzorjem: Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS, Mestni občini Ljubljana, Evropski komisiji in CMEPIUS-u, Finančnemu mehanizmu EGP in Norveškemu finančnemu mehanizmu, Kapitalski družbi, onim, ki ste nam odstopili del svoje dohodnine, in predvsem številnim prostovoljcem ter doc. dr. Dušani Findeisen, dosedanji dolgoletni predsednici in sodelavki, za njeno dolgoletno razvojno in upravno delo.
Prof. dr. Ana Krajnc Predsednica
2 VSEBINSKO KAZALO
Prolog
Dejavnost Društva v lokalnem prostoru ali v dobro tega prostora
I. Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje - Univerza za tretje življenjsko obdobje - Kdo smo?
II. Temeljna dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje
III. Organizirano prostovoljstvo in vzgoja javnih osebja ustanov za sprejem starejših prostovoljcev
IV. Druge občasne dejavnosti za slušatelje in mentorje V. Nekateri nastopi in delovanje slušateljev v javnosti VI. Predstavitveni in strokovni nastopi v javnosti
Dejavnost Društva v slovenskem in mednarodnem prostoru VII. Dejavnost društva na vseslovenski ravni
VIII. Raziskovalno spremljanje dejavnosti Univerze
IX. Mentorstvo raziskovalne, andragoške, geragoške in druge narave X. Sodelovanje z nevladnimi in vladnimi organizacijami
XI. Mednarodno sodelovanje XII. Sodelovanje z javnimi občili XIII. Sklepna beseda
Zaposleni in zunanji sodelavci v letu 2008 Finančno poročilo
Priloge
Priloga A Študijski programi, skupine, slušatelji v letih 2006, 2007, 2008 Priloga B Mentorji
Priloga C Javna kampanja, literatura in viri
Priloga D Prispevek k izdelavi podlage za AGE za lobiranje na področju prostovoljstva Priloga E Odlomki iz spletnih novic
Priloga F S čeveljci na čajanko Priloga G Iz vabila
3 I. DRUŠTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - KDO SMO?
Univerzi za tretje življenjsko obdobje smo postavili temelje s prostovoljnim delom prve mentorice in prvih slušateljev v letu 1984 - z dvoletnim eksperimentalnim programom v okviru takratnega Centra za intenzivno učenje tujih jezikov na Vilharjevi cesti v Ljubljani.
Univerzo sta leta 1986 uradno ustanovila Filozofska fakulteta v Ljubljani in Andragoško društvo Slovenije. Sprva je delovala kot sekcija Andragoškega društva Slovenije, kasneje kot samostojno prostovoljno, neprofitno društvo strokovnjakov na področju izobraževanja odraslih in starejših odraslih ter na področju socialnega varstva starejših.
Od prvih začetkov Univerza počiva na delu strokovnjakov in prostovoljcev. Četudi so nekateri imeli pomisleke glede prostovoljstva, danes vemo, da Univerza brez tega ne bi obstojala, da bi bilo učenje, ki nam ga vsem ponuja, precej manjše. Zato smo prostovoljstvo postavili kot temeljno načelo, skupaj z uveljavljanjem pozitivnega pogleda na starost in staranje itd. Poslanstvo Univerze je javno in odslikava potrebe starejših odraslih, pa tudi družbe.
Sprva je bila Univerza namenjena vračanju kulture v izobraževanje in boljšanju življenja starejših. S pojavom številnih družbenih prekinitev in posledične družbene neenakosti ter ob premiku od prostočasnosti izobraževanja starejših predvsem na področju kulture in družboslovja k izobraževanju starejših za osebnostno rast in sodelovanju starejših v družbi, se je v zadnjih trinajstih letih preoblikoval tudi temeljni namen Univerze za tretje življenjsko obdobje.
In kaj je naš namen?
- s pomočjo izobraževanja in kulture spodbujati, boljšati, omogočati povezovanje in samo organiziranost starejših, starejših s posebnimi potrebami in upokojenih;
- s pomočjo izobraževanja in kulture ustvarjati okoliščine za osebnostno rast starejših, starejših s posebnimi potrebami in upokojenih, za njihovo vključenost v družbo, dejavno starost, solidarnost in sodelovanje z drugimi generacijami;
- analizirati in raziskovati izobraževanje in druga vprašanja starejših, starost in staranje tako z osebnega kakor družbenega vidika ter nasledke raziskovanja širiti v strokovni in širši javnosti;
- predstavljati starejše, starejše s posebnimi potrebami in upokojene ter zagovarjati njihove interese v javnosti in v odnosu do lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ustanov.
- razvijati vezi med rodovi ob pomoči medgeneracijskega izobraževanja in s povezovanjem mentorjev različnih starosti
Naša načela, naše poslanstvo
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je po svoji naravi nepridobitna.
Temelji na prostovoljnem delu, sodelovanju in prispevanju.
Svojo pravico do učenja, delovanja, ustvarjanja in druženja dolgujemo verigi vseh, ki so svoje napore vgradili v njeno postavitev in razvoj, zato je Univerza obča in neodtujljiva last.
4 Slušatelji, mentorji in sodelavci Univerze svoje znanje, izkušnje, kulturo in spoznanja izmenjujemo med seboj in po svojih močeh prispevamo k ustvarjalnemu delovanju svoje študijske skupine in Univerze v celoti.
Na Univerzi smo in z njo sodelujemo zato, ker si želimo pridobiti znanje zase in za skupnost, si medsebojno pomagati in spreminjati pogled na starost.
Zavezujemo se, da bomo na Univerzi in v javnosti skrbeli za razvijanje pozitivnega odnosa do starosti in staranja ter do izobraževanja starejših.
Univerza je odprta odraslim v njihovih poznejših letih in dolgotrajno brezposelnim starejšim ne glede na njihovo starost, stopnjo formalne izobrazbe, politično, narodnostno ali versko pripadnost.
Sekciji Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje
Razvoj Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje in družbene spremembe, so narekovali preoblikovanje organiziranosti Društva v dve sekciji.
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Sekcija Univerza za tretje življenjsko obdobje združuje samopomočne izobraževalne skupine, študijske krožke in druge samoorganizirane skupine starejših, starejših s posebnimi potrebami in upokojenih, ki temeljijo na načelih prostovoljstva, proste izbire, vzajemnosti, medsebojne pomoči, izmenjavi znanja, izkušenj in kulture med njihovimi člani in pod vodstvom usposobljenega voditelja ali mentorja.
V javnosti deluje ta sekcija pod imenom Univerza za tretje življenjsko obdobje, v plačilno-pravnem prometu pa uporablja ime in pečat društva.
Delovanje sekcije Univerza za tretje življenjsko obdobje omogočajo člani Društva, slušatelji, animatorji, mentorji, prostovoljci, zaposleno osebje in zunanji strokovnjaki.
Posamezne dejavnosti v okviru sekcije Univerze za tretje življenjsko obdobje vodijo voditelji skupin oziroma mentorji.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Predmet delovanja sekcije Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je spodbujanje nastanka novih univerz po Sloveniji, koordiniranje in informiranje teh univerz, strokovna in svetovalna podpora mreži 39 univerz po Sloveniji, organizacija in soorganizacija ter izvedba izobraževalnih in svetovalnih srečanj ter drugih izmenjav med univerzami.
Mreža slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje se je razvila v največjo mrežo v izobraževanju odraslih pri nas (za njo se uvrščata mreža študijskih krožkov, sledi ji mreža ljudskih univerz). V preteklem letu sta se ustanovili dve novi univerzi. Zdaj ta mreža šteje 39 univerz za tretje življenjsko obdobje deluje v 37 krajih po Sloveniji:
Ajdovščina, Celje, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Jesenice, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Ltija, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Piran, Ptuj, Postojna, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Rogaška Slatina, Sevnica, Slovenska Bistrica, Šentjur, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Velike Lašče in Žalec.
5 Sekcija deluje samostojno pod vodstvom predsednice, zaslužne profesorice dr. Ane Krajnc. Delo te sekcije je v letu 2008 koordinirala Rajka Bračun Sova.
II. TEMELJNA DEJAVNOST UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Univerza ima več programov, eden med njimi je temeljni, na katerega se naslanjajo vsi drugi.
Samoorganizirane, samopomočne izobraževalne skupine - študijski krožki – so temeljna dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je konec maja 2008 zaključila štiriindvajseto študijsko leto in v oktobru 2008 vstopila v svoje petindvajseto leto delovanja. V letnem obdobju od konca maja do začetka septembra so se vrstile vmesne dejavnosti kot so študijski obiski Ljubljane, poletna univerza na Cresu ipd.
S študijskim letom 2008/09 je število študijskih krožkov naraslo na 291 samoorganiziranih in samopomočnih skupin, v katerih se je kontinuirano izobraževalo ter si medsebojno pomagalo 3516 slušateljev (glej Priloge). V različnih skupinah smo skupaj beležili 4746 udeležencev. Skupine je vodilo 113 mentorjev. Univerzi je pri delu njenega sedeža kontinuirano pomagalo 30 prostovoljcev in 291 prostovoljcev animatorjev skupin.
Nekateri slušatelji so bili vpisani v eno, drugi v dve, nekateri tudi v tri skupine. V posameznih skupinah so se srečevali od 2 uri do 6 ur tedensko. Na njihovo željo so bili deležni osebnega in skupinskega svetovanja, še posebej znotraj skupin za obravnavo medsebojnih odnosov in v Svetovalnici za dejavna poznejša leta. Svetovalnica je odprta od ponedeljka do petka, na sedežu Univerze, Poljanska 6, Ljubljana.
Temeljna oblika učenja in druženja je študijski krožek, ki ga vodi usposobljen/a mentor/ica.
V študijskem letu 2008/09 deluje 291
samoorganiziranih študijskih krožkov
Programi skupin z vidika temeljne vsebine
Temeljni študijski programi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v letu 2008 so bili:
Angleški jezik, Antropologija in filozofija, Arheologija, Človek in njegove pisave, Čudoviti svet ugank, Družine in kako v njih živimo, Etnologija, Francoski jezik, Geografija (Slovenije, sveta), Hortikultura, Italijanski jezik, Keramika, Kitajska kultura in umetnost, Kitajski jezik, Književnost, Kultura bivanja, Kultura obnašanja, Likovna
6 umetnost in ženske, Medsebojni odnosi in sporazumevanje, Narava - znana neznanka, Neevropske kulture, Nemški jezik, Podnebje včeraj, danes in jutri, Program za varovanje zdravja, Psihologija osebnosti, Računalništvo, Rad/a imam gledališče, Restavratorstvo, Ruski jezik in književnost, Slikarstvo, Spoznajmo svoje mesto, Spoznavanje klasične glasbe, Starodavna modrost za vsakdanje življenje, Svetovne religije in verstva, Španski jezik, Umetnost pripovedovanja, Umetnostna zgodovina, Ustna zgodovina domačega vsakdana, Ustvarjalno pisanje, Slovenska zgodovina, Svetovna zgodovina.
Strokovna in administrativna podpora
Temeljna dejavnost in drugi posamezni programski sklopi ter dejavnosti Univerze zahtevajo obsežno strokovno in administrativno podporo. To zagotavlja premajhno število strokovnjakov v primerjavi s standardi, ki veljajo v zahodnih evropskih državah.
Stalna strokovna in administrativna, pa tudi dobra računovodska podpora, zahteva od sodelavcev poznavanje zgodovine in kulture Univerze, njeno posebno naravo neprofitne organizacije in zavezanosti delovanju v javno dobro; spremljanje evropskih in slovenskih pravnih dokumentov ter občasno sodelovanje pri njihovem nastajanju (Lizbonska deklaracija, Strategija vseživljenjskosti izobraževanja, Strategija varstva starejših in kakovostne starosti, Strategija razvoja Slovenije, Koalicijska pogodba itd.) nedorečene zakonodaje, ki ureja civilno družbo (zakoni in postopki so žal velikokrat nasprotujoči si, tako da se jim ni moč slepo podrediti). Sami ali s pomočjo pravnih strokovnjakov in ob pomoči svetovalcev iz tujine poskušamo vsakokrat opozoriti na nesmisle in težave ter vplivati na rešitve, kajti sicer bi bilo naše delovanje onemogočeno.
Priprave na novo študijsko leto začenjamo v mesecu maju, vzporedno z evalvacijo tekočega študijskega leta; oblikovanje morebitnih dopolnilnih pravilnikov, po katerih se je pokazala potreba sredi novo nastalih situacij med študijskim letom, priprava razlagalnega in informacijskega gradiva za mentorje in animatorje študijskih skupin, priprava blagajniških potrdil, oblikovanje urnikov, osvežitve spletne strani, zahvale obstoječim mentorjem in animatorjem za njihovo dragoceno delo, vzpostavljanje sodelovanja z novimi mentorji, urejanje najemnih prostorov, pogajanja z najemodajalci, nakup in vzdrževanje učnih pripomočkov za tekoče delo študijskih skupin in predvsem vsebinska priprava novega študijskega leta in novih študijskih programov v sodelovanju z zunanjimi sodelavci.
V juniju in juliju smo v grobem opredelili potrebe Univerze in v sodelovanju z računalničarji pričeli razvijati nove spletne aplikacije. V ta namen smo razvili novo podatkovno bazo (podatki o slušateljih po spolu, starosti, stopnji formalne izobrazbe, udeležba v skupinah, v katere in v koliko skupin so vključeni, zbirali druge za statistično obdelavo in raziskovanje pomembne podatke, omogočili iskanje podatkov po več kriterijih;
imenu mentorja ali mentorice, po imenu animatorja ali animatorice, po prvem vpisu na univerzo itd). Urejali smo obračunsko bazo po številu izvedenih ur srečanj, po najemni ceni prostora na uro, po lokaciji itd. Obe bazi bomo nazadnje združili po internetu s pomočjo nove spletne aplikacije. Delo je konceptualno, postopno, a upamo, da ga kmalu v grobem privedemo h kraju. Zadnja faza tega projekta bo usposabljanje animatorjev za uporabo razvitega računalniškega programa za sprotno osvežitev podatkov o vpisanih itd. Na sedežu Univerze bomo tedaj le preverjali točnost vpisov, podatki bodo dosegljivi in verljivi, komunikacija z mentorji, animatorji, slušatelji pa je že zdaj precej lažja. Delno je razvoj te aplikacije z donacijo podprla Kapitalska družba. Za donacijo se ji še enkrat toplo zahvaljujemo.
V avgustu so, tako kot vsako leto, potekale intenzivne priprave na vpis. Potrdili smo dogovore z mentorji, pogodbe z najemodajalci, urnike, dokončno smo izdelali gradivo, ki ga potrebujemo pri vpisu (urniki, vpisni listi, študijske izkaznice, predstavitev izobraževalnih programov, navodila animatorjem, navodila mentorjem, polstrukturirani
7 intervju za spremljanje potreb in zanimanj novih slušateljev). Z raziskovalnega vidika je delo pri vpisu dragoceno.
V avgustu smo izvedli uvajalno delavnico za slušatelje prostovoljce, ki so se v septembru vključili v delo na sedežu Univerze in pomagali pri vpisu. Skupina slušateljev prostovoljcev je skrbela za splošno informiranje obiskovalcev (poslanstvo in koncept Univerze za tretje življenjsko obdobje, vsebine, cilji in namen izobraževalnih programov, delovanje samoorganiziranih študijskih skupin itd.) in pomagala pri administrativnem delu (kopiranje, kuvertiranje, računalniška obdelava podatkov ipd.).
Vpis v novo študijsko leto (2008/09) je potekal v septembru, delno tudi v oktobru in novembru. Novi slušatelji se vključujejo tudi med letom. Psihološko, zaposlitveno in andragoško svetovanje smo nudili več sto slušateljem, svetovali in uvajali smo prostovoljne animatorje pri njihovem delu v skupinah, uvajali skupine in njihove voditelje v delo, evidentirali prosta mesta v skupinah in jih zapolnjevali, oblikovali in vodili različne datoteke, pripravljali in obdelovali statistične podatke.
Analiza vpisa. Iz elektronskih novic: Znajo angleško in »vihtijo« računalnik, 12. september 2008, Ljubljana
Od 1. do 12. septembra smo zaposleni, slušatelji prostovoljci, mladi študenti andragogike in germanistike med prvim valom vpisov veliko svetovalnih ur posvetili novim slušateljem, ki se prvič vpisujejo med nas. V poprečju jim je 63 let, kar pomeni, da mnogi angleško že obvladajo. 60 % med njimi ima elektronski naslov, kar pomeni, da uporabljajo računalnik.
Tako se potrebe po začetnem učenju angleščine in računalništva malce umirjajo. Raste pa potreba po programih o medsebojnih odnosih, pa tudi volja do poznavanja umetnostne zgodovine se vrača. Letos smo uvedli nekaj novih, tokrat naravoslovnih, programov.
Pospešeno raste zanimanje za umetnost pripovedovanja ter opravljanje prostovoljnega dela, z novim znanjem pa tudi za izobraževanje, ki vodi med kulturne mediatorje v slovenskih muzejih. Pa še nekaj utrinkov s preverjanja motivov: "Rekli so mi: babi, ti si sicer tako odločna, računalnika se pa ne dotakneš! Pa sem si rekla, da se bom nekaj že naučila. Tako več ne gre." (G.B., 75). "Jaz sem praktik, moj sin pa študira filozofijo, nič več ga ne razumem. Ja, zato sem se vpisal, da mu bom lahko sledil." (H.J.,68). "Prišel sem vpisat svojo babico", je dejal mladenič, star komaj 16 let.
V septembru smo izvedli izobraževalno srečanje za nove mentorje, ki sta ga vodili Alijana Šantej in prof. dr. Ana Krajnc. Tema srečanja je bila Vloga mentorja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Seminarja se je udeležilo 11 mentorjev.
Skupinski portret z mentorico
Člani študijskega krožka Ustna zgodovina domačega vsakdana v prostem pogovoru
8 Skrbniško smo vodili pogodbe s sofinancerji, pripravljali poročila, sodelovali s sponzorji, svetovali obiskovalcem Univerze in knjižnice, sodelovali z javnimi občili, spremljali delovanje sorodnih organizacij in se z njimi povezovali. Nudili smo podporo projektom tako v domačem kot v evropskem prostoru.
Drugo: svetovanje in vodenje prostovoljnih animatorjev pri njihovem delu v skupinah, uvajanje skupin in njihovih mentorjev/voditeljev v delo, evidentiranje prostih mest v študijskih skupinah in sprotno zapolnjevanje prostih mest, oblikovanje in vodenje baz podatkov, priprava in obdelava statističnih podatkov.
Pomemben del našega dela je tudi vzdrževanje osebnih stikov z mentorji, animatorji, svetovanje, posredovanje in pomoč v primeru bolezni, svetovanje glede medsebojnih odnosov v skupini.
Analiza vpisov v študijsko leto 2008/2009
Analiza vpisov, ki so potekali septembra, izraža rahel upad na področju računalniškega opismenjevanja, saj se univerzi priključujejo nove generacije starejših, ki so računalnik uporabljale na delovnem mestu in potrebujejo predvsem nadaljnje usposabljanje in manj opismenjevanje na tem področju.
Potrebe po znanju angleškega jezika so še zmeraj velike. Umetnostna zgodovina ima pomembno mesto. Število skupin za medsebojne odnose se je zmanjšalo na področju transakcijske analize, zaradi omejenih možnosti mentorjev. Raste pa udeležba v razmeroma novi študijski skupini Družine in kako v njih živimo.
Namen Univerze pa ni zgolj zadovoljevati potrebe starejših odraslih po splošni usposobljenosti, ki naj kasneje poveča vse druge. Naša potreba je pripravljati starejše na zdajšnje in prihodnje družbene spremembe, zato bomo v prihodnje namenili manj jezikovnega izobraževanja novim skupinam in se bomo še bolj posvetili izobraževanju starejših za različne vloge v civilni družbi (družini, društvih, lokalni skupnosti itd.), izobraževanju in usposabljanju za življenje v ekonomski krizi, izobraževanju starejših za povratek na trg dela in izobraževanju za nove prostovoljske vloge v javnih ustanovah.
Doslej so v programih prevladovale družboslovno obarvane študijske skupine. Zato smo v preteklem letu napor vložili v razvoj novih naravoslovnih programov: Podnebje včeraj, danes in jutri v sodelovanju z Umanotero in program Narava – znana neznanka v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. V ta namen smo osebno navduševali posamezne slušatelje, vodili kampanjo za prepričevanje javnosti, ki običajno spremlja razvoj novih programov na Univerzi.
Računalniško opismenjevanje bomo zvezali z nekaterimi izobraževalnimi ali svetovalnimi projekti, ki smo jih že pričeli snovati v povezavi z ZAWIV, Learning in Later Life v Ulmu in delno z delovno skupino znotraj Sveta za sožitje generacij in kakovostno starost.
III. ORGANIZIRANO PROSTOVOLJSTVO IN VZGOJA JAVNIH USTANOV ZA SPREJEM STAREJŠIH PROSTOVOLJCEV
Zasnovali smo širši pilotski program, ob njem javno kampanjo in ga seveda raziskovalno spremljali. Gre za razvoj Modela tematskega izobraževanja za organizirano prostovoljstvo v javnih ustanovah: mediatorji v kulturi, umetnost pripovedovanja kot pot v prostovoljstvo, izobraževanje za organizirano prostovoljno delo v javnih
9 ustanovah in izobraževanje ustanov za sprejem prostovoljcev in ustvarjanje novih prostovoljskih vlog starejših. Nadaljevali smo s programom Ustna zgodovina vsakdanjega življenja in s programom Umetnost pripovedovanja. Vsi trije programi vodijo v organizirano prostovoljstvo slušateljev, v nove prostovoljske vloge, temelječe na pridobivanju znanja. Spoznanja iz teh pilotskih programov je doc. dr. Dušana Findeisen predstavila tudi na drugem Prebivalstvenem forumu v mesecu novembru v Bruslju.
Program Mediatorji v kulturi je namenjen slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki obiskujejo študijske krožke zgodovine, umetnostne zgodovine, antropologije, arheologije in sorodnih humanističnih ved. Slušatelji prostovoljci v Narodnem muzeju Slovenije sodelujejo na razstavi Slovenski jezik: identiteta in simbol (Kratka zgodovina Slovencev). Znanje, potrebno za delo kulturnega mediatorja, si slušatelji pridobijo s pomočjo mentorja in s samostojnim študijem literature. Kulturni mediator nadzoruje razstavne prostore, informira obiskovalce o muzeju in jih usmerja, na njihovo željo obiskovalcem razstavo obrazloži in jih vodi po razstavi. V muzej je bilo vključenih 15 prostovoljnih kulturnih mediatorjev.
V letu 2008 smo spremljali programe v muzejih, kjer smo jih vpeljali že v letu 2007, tako v Narodnem muzeju Slovenije kot v Arhitekturnem muzeju Ljubljana.
Program pa smo na novo vzpostavili v Muzejih radovljiške občine in 11. februarja izvedli uvodni izobraževalni seminar za prihodnje prostovoljce in muzejsko osebje ter povabljeno javnost. V Loškem muzeju Škofja Loka smo prav tako izvedli uvajalni seminar, ki je potekal 12. februarja. Loški muzej in skupina z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki sta prejela priznanje ACS za leto 2008. Na seminarju sta ob koordinatorici Rajki Bračun Sova sodelovala tudi naša slušatelja kulturna mediatorja Janez Platiše in Marija Erker.
Program kulturnih mediatorjev smo oblikovali in odprli tudi v naši partnerski ustanovi Mestni knjižnici Ljubljana, ki jo zastopa mag. Marijan Špoljar kot koordinator kulturnih mediatorjev v tej ustanovi. Uvajalni seminar pa je Rajka Bračun Sova s sodelavci slušatelji izvedla 3. aprila 2008. Povezali smo se z Umetnostno galerijo Maribor in s Slovenskim železniškim muzejem, kjer načrtujemo vzpostavitev programa kulturnih mediatorjev.
Program je spremljala široka kampanja za prepričevanje javnosti. Naš namen pri tem je bil ne zgolj informirati, marveč tudi vplivati na destigmatizacijo prostovoljstva - to naj bi zahtevalo tudi znanje - in ljudi v poznejših letih življenja ter njihove dejavne vključenosti v družbo.
Program smo nadalje predstavili udeležencem projekta Ostani aktiven, bodi prostovoljec, ki ga koordinira Slovenska filantropija. Dvakrat smo obiskali Narodni muzej Slovenije, enkrat pa Loški muzej Škofja Loka. Predstavitev je stekla tudi na Dnevu odprtih vrat Univerze v Tednu vseživljenjskega učenja.
Program in kulturne mediatorje smo predstavili tudi članom Univerze za tretje življenjsko obdobje v Zagrebu, ki so bili pri nas na študijskem obisku. Predstavitev je potekala v Narodnem muzeju Slovenije.
10 Kulturni mediatorji vstopajo v različne vloge, so tudi
»pomožni kustosi«. Na priponki, ki jo nosijo, pa je zapisano, da so »prostovoljni kulturni mediatorji«. Ti v muzeju opravljajo različna dela.
Narodni muzej Slovenije, april 2008
Vprašanje kulturne mediacije smo vnesli v program konference z mednarodnim sodelovanjem: Med delom, izobraževanjem in upokojitvijo: evropske strategije za večanje zaposlenosti starejših, maj 2008. Konferenco je finančno delno podprl Urad vlade RS za komuniciranje in evropske zadeve. Konferenco je s svojim delom podprla Alenka Hebar.
Slušatelji, kulturni mediatorji in javnost so se zbrali na muzejskem večeru Korespondenca arhitekta Dušana Grabrijana, ki ga je organiziral Arhitekturni muzej Ljubljana 16. decembra 2008. Rajka Bračun Sova je v uvodnem nagovoru predstavila poslanstvo programa Mediator v kulturi.
Pripovedništvo kot pot v prostovoljstvo
Umetnost pripovedovanja je ime skupine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Osnovna vsebina te je spoznavanje veščin in tehnik pripovedovanja zgodb, upoštevajoč poslušalce in okoliščine v katerih se ti nahajajo. Člani skupine iščejo možnosti in načine, kako branje in pripovedništvo vplesti v različna okolja (vrtce, šole, bolnišnice, knjižnice, domove starejših občanov). Skupina je letos prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za svoje delo. Člani študijskega krožka so se povezali z več partnerskimi organizacijami: z Vrtcem Zalog, Osnovno šolo v Zalogu, Onkološkim inštitutom v Ljubljani, Vrtcem Šentvid, Knjižnico Otona Župančiča, Društvom slovenskih pisateljev, nastopili so na Sejmu pripovedništva v parku Zvezda, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, na Filozofski fakulteti in drugod. Načrtujejo pa še druge povezave, ki bi jim omogočile prenos pridobljenega znanja v različna okolja in različnim ciljnim skupinam. Elizabeta Živkovič, najaktivnejša članica skupine, je sodelovala tudi v kampanji ne-odvisen.si (javna kampanja proti drogam).
Prostovoljstvo na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Univerza za tretje življenjsko obdobje se povezuje z Onkološkim inštitutom v Ljubljani in za prostovoljstvo odgovorno mag. Klelijo Štrancar, kjer prostovoljno delo razumejo kot dopolnjujoč element pri skupni skrbi za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov v času njihovega bivanja v bolnišnici. Prostovoljci spremljajo bolnike, so njihovi družabniki, poslušalci in sogovorniki. Vključijo se v različna področja delovanja in sicer:
usmerjanje in spremljanje obiskovalcev, delo na recepciji, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter terapevtske programe. Onkološki inštitut vse prostovoljce predhodno
11 vključi v program usposabljanja, slušatelji pa se izobražujejo na Univerzi za pridobivanje različnih socialnih in drugih veščin.
Skupni projekt Unicef-a Slovenije in Univerze: Punčke iz cunj
Punčka iz cunj je projekt, s katerim Unicef že nekaj let zbira sredstva za cepljenje otrok proti šestim nalezljivim otroškim boleznim v nerazvitih predelih sveta. Punčka predstavlja otroka, ki za svoje preživetje potrebuje cepivo. Ročno izdelane punčke je mogoče kupiti oz. »posvojiti«
za določen znesek, saj se geslo akcije glasi: »Posvoji punčko in reši življenje otroka«. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se že četrto leto redno tedensko srečuje skupina slušateljic prostovoljk, ki izdelujejo punčke iz cunj.
Slušateljice Univerze
sodelujejo kot prostovoljke v projektu UNICEF Punčka iz cunj. Pripravile so
samostojno prodajno
razstavo v četrtni skupnosti Ljubljana-Center.
Ljubljana, marec 2009
Projekt Pedagoške fakultete v Ljubljani, projekt mentorstva nezaposlenim mentorirancem nad 50 let.
Slušatelji Marko Živec, Boža Kavčič in Mateja Kovačič so postali mentorji nezaposlenim.
Kakšne so bile njihove izkušnje? Takšne, kot smo jih na Univerzi predvideli tudi v teoretičnem besedilu, ki ga je doc. dr. Dušana Findeisen prispevala v članku Kdo je lahko mentor starejšim odraslim za publikacijo Pedagoške fakultete Mentorstvo študentom v zrelih letih: »Mentor vstopa z mentorirancem v odnos, ki se ne omejuje na prenos znanja. Če je mentor strokovnjak na nekem področju, potem lahko mentoriranca tudi omejuje, če to ni, je odnos dosti širši. Mentor ne sme in ne more narediti stvari namesto mentoriranca, a podloži svoje rame, da se nanj mentoriranec opre«. Nekateri mentorji so v projektu spoznali tudi sebe in svojo željo, da bi znanje, ki ga imajo, prenašali na druge.
Prostovoljno delo slušateljev na sedežu Univerze
Pri jesenskih pripravah na novo študijsko leto je prostovoljno sodelovala skupina slušateljev. Skrbeli so za splošno informiranje obiskovalcev (poslanstvo in koncept Univerze za tretje življenjsko obdobje, vsebine izobraževalnih programov, delovanje samoorganiziranih študijskih skupin itd.) in pomagali pri administrativnih delih (kopiranje, kuvertiranje, vnašanje podatkov v računalnik ipd.).
12 IV. DRUGE OBČASNE DEJAVNOSTI ZA SLUŠATELJE IN MENTORJE
Delavnice, predavanja
Skozi študijsko leto so se zvrstile učne delavnice z različnimi vsebinami: Umetnost fotografiranja (3), Kultura pisnega sporočanja (1), Zavijanje daril (1), Kaligrafsko pisanje novoletnih voščilnic (1). V delavnicah je sodelovalo skupaj 124 slušateljev.
Ali v zrelih letih res potrebujemo toliko zdravil?
Ljubljana, 20. oktober 2008, v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana. Prof. dr. Metka Budihna je prikazala procese staranja po 65 letu, ko upadejo vitalna kapaciteta pljuč, medcelična voda, v kateri se topijo hormoni in tako vstopajo v celice. V starosti se povečajo maščobe, zmanjša se pretočnost organov in posledično tudi presnavljanje zdravil. Prof. Budihna je opozorila na kopičenje zdravil, še posebno v starem organizmu in na to, da mora anestezist pred operacijo vedeti, katera zdravila nekdo jemlje. Majda Povše Konda, predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje - sofinancerja projekta Univerze »Ali v zrelih letih res potrebujemo toliko zdravil«, je opozorila na ugotovitev, da z zdravili ravnamo slabo. Doc. dr. Dušana Findeisen je odnos do bolezni, bolečine, delov telesa, zdravnika, recepta in jemanja zdravil obravnavala antropološko. Ta projekt, raziskavo in izobraževalno srečanje Univerze je koordinirala in organizirala Alenka Hebar.
V. NEKATERI NASTOPI IN DELOVANJE SLUŠATELJEV V JAVNOSTI
Pripovedniki ljubljanske Univerze na 13. slovenskih dnevih knjige Park Zvezda, 22.-25. april.
Že trinajsto leto zapored je Društvo slovenskih pisateljev organiziralo Slovenske dneve knjige. Med 21. in 25. aprilom se je na glavnem prizorišču v ljubljanskem parku Zvezda odvijal knjižni sejem z vrsto koncertov, predstavitev in kulturno zabavnim programom.
Nastopili so tudi člani študijskega krožka Umetnost pripovedovanja z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Člani tega krožka so dejavni prostovoljci, ki se s pravljico in igro vključujejo v vrtce, šole, knjižnice, na festivale ipd. Vodi jih doc.
Tomaž Gubenšek.
Študijski obisk zagrebške Univerze za tretje življenjsko obdobje, 24. april 2008
V aprilu smo imeli na obisku slušatelje zagrebške Univerze za tretje življenjsko obdobje. Rajka Bračun Sova in Alijana Šantej sta jim predstavili poslanstvo, dejavnosti in izobraževalne programe ljubljanske Univerze ter programe organiziranega prostovoljnega dela, v katere se vključujejo slušatelji. Kulturni mediatorji so jim v Narodnem muzeju Slovenije predstavili razstavo avtorice dr. Maje Žvanut »Slovenski jezik: identiteta in simbol – kratka zgodovina Slovencev«, člani študijskega krožka
»Spoznajmo svoje mesto« pa so kolege zagrebške Univerze popeljali na študijski ogled Ljubljane.
13 Univerza v Zagrebu je sprva delovala po modelu Slovenske univerze. Ob letošnjem obisku so bili gosti iz Zagreba deležni vodstva ljubljanskih kolegov in
znanja, ki so si ga ti pridobili v študijskem krožku
Spoznajmo svoje mesto Ljubljana, april 2008
S čeveljci na čajanko, Galerija Loterija Slovenije, 14. maj – 6. junij 2008
Tako so poimenovali svojo razstavo člani študijskih krožkov za keramiko, ki so v maju pripravili razstavo izdelkov iz žgane gline v Galeriji Loterije Slovenije in v Mestni knjižnici Ljubljana, kjer so razstavljali skupaj s člani likovnih skupin.
Tkanje vezi med
generacijami - skupinski potret slušateljice, babice z vnučki - pomembna
socializacijska in kulturna izkušnja ob Dnevu odprtih vrat Univerze
Mestna knjižnica Ljubljana, maj 2008
14 VI.PREDSTAVITVENI IN STROKOVNI NASTOPI UNIVERZE V JAVNOSTI
Med delom, izobraževanjem in upokojitvijo; evropske strategije za večanje zaposljivosti starejših, 13. maj 2008, Ljubljana
»Med delom, izobraževanjem in upokojitvijo; evropske strategije za večanje zaposljivosti starejših« je prva v nizu konferenc, s katerimi želimo v javnosti problematizirati nekatera vprašanja ljudi v poznejših letih. Zakaj smo pričeli prav s to temo? Na to, da se delovna sila stara, da se razmerje med mladimi in starimi delavci spreminja - da to prinaša vrsto nalog tudi izobraževalcem - na to opozarjamo že več kot petnajst let! Ali tedaj poznamo nekatere skupne značilnosti mladih, srednje starih in starejših delavcev? Ali znamo oblikovati zaposlitveno politiko, ki bo generacije povezala in jih naredila občutljive za sodelovanje? Ali vemo, kako ustvariti ljudem prijetna delovna mesta z veliko možnosti formalnega in neformalnega povezovanja, veliko izobraževanja za vse generacije, sredi česar se sleherni dan brusi kultura posamezne osebe ob kulturi kolektiva in je vsak dan na preizkušnji vse, kar nekdo prinese s seboj:
vrednote, prepričanja, znanje? Naše lastne in tuje raziskave so pokazale, da so starejši pripravljeni delati dlje predvsem, če jim je delovno mesto prijazno. Finančne spodbude, o katerih razmišljajo politiki, so premalo! Prvo konferenco v nizu je delno podprl Urad Vlade za komuniciranje. Program je koordinirala Alenka Hebar ob pomoči Sanje Knežević in slušateljice prostovoljke Dragice Krnc.
Univerza temelji na raziskovanju in javnem delovanju v slovenskem in evropskem prostoru.
Predmet javne obravnave so različna družbena vprašanja ljudi v poznejših letih življenja.
Konferenca Med delom, izobraževanjem in upokojitvijo iz niza konferenc Univerze v javnosti
Ljubljana, maj 2008
Sodelovanje mlade in srednje generacije z upokojenci, 5. junij 2008, Škofja Loka
Na okrogli mizi, ki so jo organizirali Zveza društev upokojencev Slovenije, Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske in Društvo upokojencev Škofja Loka, so sodelovali: dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka), Angelca Žiberna (ZDUS), Janez Šolar (Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske), Borjana Koželj (Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka), Mirko Duić (Društvo upokojencev Škofja Loka), Marjana Hlupič (Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka), Irena Jerman Jere (ZDUS), Rajka Bračun Sova (Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje) in predstavnici mladih. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je od prvega trenutka dalje nacionalni medgeneracijski projekt, kjer se srečujejo generacije mladih, srednje starih in različne generacije starih.
15 Festival za tretje življenjsko obdobje, 30. september, 1. in 2. oktober 2008,
Cankarjev dom
Festival je potekal v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije in podjetja Infos v Cankarjevem domu. Tam smo sodelovali na različne načine, najprej v programskem odboru (Rajka Bračun Sova, Dušana Findeisen). Zasnovali smo program Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih univerz, program smo tudi izvajali v partnerstvu z drugimi univerzami in v obliki naslednjih dejavnosti.
Vedoželjnost ob stojnici Univerze
Sodelovali smo pri zasnovi in izvedbi Festivala za tretje življenjsko obdobje.
30. september, 1. in 2.
oktober 2008,Cankarjev dom, Ljubljana
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje 30. september, 1. in 2. oktober, 1. preddverje
Okrogla miza
Kultura - dejavnik socialne integracije starejših 30. september, ob 15.15 uri, Štihova dvorana Moderatorica: Rajka Bračun Sova, UTŽO Ljubljana
Lutkovna predstava Čarobna jasa
1. oktober, ob 11.30 uri, Linhartova dvorana Dramska skupina Žar, UTŽO Ajdovščina
Literarna točka
Besede sporočajo, glas nas doseže 1. oktober, ob 14.00 uri, dvorana M1
Nastop članov študijskega krožka Umetnost pripovedovanja pod mentorstvom doc.
Tomaža Gubenška, UTŽO Ljubljana
Okrogla miza
Izobraževanje starejših in dejavno staranje 2. oktober, ob 9.00 uri, dvorana M1
Moderatorica: doc. dr. Dušana Findeisen, UTŽO Ljubljana
Predstavitev
Medgeneracijsko sožitje: predstavitev primera dobre prakse 2. oktober, ob 9.30 uri, odprti oder
Moderatorica: Marija Masnec, UTŽO Žalec
16 Fotografska razstava
Srečal sem tudi zaposlene in dejavne starejše 30. september, 1. in 2. oktober, 1. preddverje člani slovenskih UTŽO
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje je mentor Vasja Doberlet v sodelovanju z Rajko Bračun Sova in doc. dr. Dušano Findeisen ter s skupino slušateljev pripravil fotografsko razstavo podob, ki so jih prispevali slušatelji iz vse Slovenije, podob starejših zaposlenih.
Srečal sem tudi zaposlene in dejavne starejše - razstava za boljše razumevanje koncepta dejavne starosti.
Natečajna fotografija avtorice Ive Gasar.
30. september, 1. in 2.
oktober 2008,Cankarjev dom, Ljubljana
Naslednja obsežna prireditev v letu 2008 je bil tudi Dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal v Tednu vseživljenjskega učenja. Naše predstavitve/sodelovanje slušateljev je teklo na različnih lokacijah v Ljubljani in po Sloveniji.
V muzeju s prostovoljnimi mediatorji v kulturi 19. - 25. maj, različne lokacije:
- Primož Trubar 1506-1586, zgodovinska razstava Narodni muzej Slovenije - Metelkova ulica vsak dan, 20.-25. maj, 14.00-18.00
- Slovenski jezik: identiteta in simbol, zgodovinska razstava Narodni muzej Slovenije - Prešernova ulica
vsak dan, 19.-25. maj, 14.00-18.00
- Loška krajina, v podobah zapisana, slikarska razstava Loški muzej v Škofji Loki
vsak dan, 20.-25. maj, 14.00-18.00 - Čebelarska zbirka
- "Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan", razstava Muzeji Radovljiške občine
vsak dan, 20.-23. maj, 10.00-13.00 in 15.00-18.00
Dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje, 22. maj,2008
Univerza za tretje življenjsko obdobje v sodelovanju s KOŽ Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje, Kersnikova 2, Ljubljana:
- 15.00 Ljubljana - starejšim prijazno mesto (žariščna skupina)
Uvodna beseda prof. Janeza Koželja, podžupana Mestne občine Ljubljana Žariščna skupina, moderirala jo je doc. dr. Dušana Findeisen
17 Žariščna skupina Ljubljana – starejšim prijazno mesto - skupaj s podžupanom prof.
Koželjem in doc. dr. Dušano Findeisen razmišlja o
Ljubljani in njeni vredni podobi.
Dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje
Mestna knjižnica Ljubljana, maj 2008
- 16.30-16.45 Knjižnica Otona Župančiča se predstavi, Marijan Špoljar, KOŽ - 17.00-17.30 Predstavitev likovne razstave "Živeti ustvarjalno"
Mentorji in ustvarjalci
- 17.45-18.15 Ustna zgodovina kot metoda zapisovanja življenjskih zgodb Mentorica Tjaša Pavšič in člani študijskega krožka
- 18.30-19.00 Univerza za tretje življenjsko obdobje - zakaj in za koga Alijana Šantej, vodja Univerze
Celodnevna priložnost za medsebojno spoznavanje in prepoznavanje, za gradnjo novega znanja. Maraton dogodkov in zares odprtih vrat.
Dan odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje v Mestni knjižnici Ljubljana Ljubljana, maj 2008
Program dneva odprtih vrat je koordinirala Maša Bizovičar.
18 VII. DEJAVNOST DRUŠTVA NA VSESLOVENSKI RAVNI
Mreži slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje se pridružuje nova univerza
Letos se mreži 39 slovenskih univerz pridružuje nova univerza za tretje življenjsko obdobje v Litiji. V 24-ih letih smo na Univerzi oblikovali svoj model izobraževanja starejših. Po tem modelu in delno z našo pomočjo se je razvilo 39 univerz za tretje življenjsko obdobje v 37-ih krajih po Sloveniji. Te se povezujejo v neformalno mrežo slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje. Njen razvoj in delovanje usklajuje Svet slovenskih univerz (več: www.univerza3.si, rubrika Slovenska univerza).
Srečanja Sveta Slovenskih univerz
4. seja Sveta: (Mestna hiša Ljubljana), 17. april
5. seja Sveta, predstavitev projekta Starejši - nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine (UTŽO Velenje), 14. november
Druge dejavnosti sekcije Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Zasnova in posredovanje, zbiranje in obdelava anket Medgeneracijsko sožitje. Avtorica prof. dr. Ana Krajnc, podporne dejavnosti Maja Furlan.
Udeležba Rajke Bračun Sova na 10. obletnici delovanja UTŽO Trebnje 14. oktober in priložnostni nagovor.
Za mrežo UTŽO smo izdelali pristopne izjave, urejali članarino, opravljali koordinacijo starih in novih članic, vršili obveščanje, vodili izobraževanje mentorjev, informiranje, elektronske novice.
Koordinacija dejavnosti UTŽO na 8. Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu
Drevo Univerze za tretje življenjsko obdobje
Žalec, 9. maj 2008. Doc. dr. Dušana Findeisen se je skupaj s predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje v Žalcu Marijo Masnec in slušatelji te Univerze udeležila otvoritve drevoreda. V krajšem priložnostnem govoru je na povabilo župana Lojzeta Posedela predstavila vlogo prebivalcev v lokalnem razvoju, vprašanje solidarnosti med rodovi, ki se ji v Žalcu zavzeto posvečajo, in solidarnosti, ki je botrovala tudi nastanku Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Kadar smo ljudje preveč prepuščeni sami sebi in preveč neodvisni, pozabljamo na dolg preteklim generacijam in zgubljamo predanost prihodnjim. Solidarnost pa nas povezuje z njimi. V Žalcu so zasadili drevesa, ki naj solidarnost simbolizirajo: drevo občinskih svetnikov, drevo Ljudske univerze Žalec, drevo osnovnih šol, drevo Univerze za tretje življenjsko obdobje in mnoga druga drevesa.
Mentorji voditelji se izobražujejo
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodijo skupine - študijske krožke mentorji in ne »predavatelji«. Glavna vloga predavatelja je posredovanje študijske snovi, medtem ko je vzpostavljanje odnosa med študenti in mentorjem veliko globlji od odnosa s predavateljem. Predavatelj se poglablja predvsem v vsebino predavanja, pozornost posveča učni temi ali stroki, mentor pa naj bi posvečal pozornost zlasti študentom.
Namen izobraževanja za mentorje je predstaviti mentorjem njihovo vlogo v izobraževanju starejših ter spoznati motivacijo in značilnosti izobraževanja starejših, ki
19 mu pravimo izobraževanje kot način življenja. V letu 2008 smo zasnovali nov program izobraževanja za mentorje. Mentorje smo vabili tudi na druge izobraževalne dogodke.
Knjižnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje
Gradivo se je v letu 2008 povečalo za 137 naslovov. Zaradi majhnega obsega razpoložljivih sredstev smo večino gradiva in naslovov pridobili na konferencah, ki smo se jih udeležili kot vabljeni predavatelji, komentatorji ali drugače. Knjižnica služi raziskovalcem, slušateljem in mentorjem, pa tudi drugim posameznikom, ki preučujejo različna vprašanja starejših, bodisi osebna, bodisi družbena, še posebno pa študentom fakultet, ki prihajajo na organizirano študijsko prakso. Pregled knjižničnega gradiva je dostopen na spletni strani: www.ksu.si.
Priznanja ACS – priprava podlage za kandidaturo
Dve študijski skupini v mreži slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje sta prejeli priznanje za svoje delo: Skupina Umetnost pripovedovanja z Univerze za tretje življenjsko obdobje je dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije (podlago za kandidaturo je pripravila doc. dr. Dušana Findeisen) in skupina kulturnih mediatorjev z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki.
Šola za starše
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sofinanciralo izobraževanje za starše. Izobraževanje in svetovanje, ki ga v okviru skupin za medsebojne odnose izvajamo tudi za stare starše - predmet tega izobraževanja so predvsem potrebe otrok, sporazumevanje, varna mladost, zasvojenost ipd., smo v letu 2008 razširili na njihove otroke in nekatere naše mlade mentorje. Spoznali smo namreč, da odrasli otroci prihajajo k svojim staršem po novo znanje, ki ga ti pridobivajo na Univerzi, da za to znanje vlada veliko zanimanje. Potrebe otrok se zadovoljujejo v družini, zato je vredno obogatiti znanje starih staršev in staršev. Izobraževanje, usposabljanje in svetovanje za vlogo starša je potekalo v nizu delavnic od aprila do junija.
VIII. RAZISKOVALNO SPREMLJANJE DEJAVNOSTI UNIVERZE Ste pripravljeni na prostovoljstvo?
Rezultati ankete kažejo na to, da je odnos do prostovoljstva načeloma pozitiven.
Obstaja pa negotovost glede še nepoznanih oblik prostovoljstva in pred tem, da bi bilo treba prostovoljstvo opravljati »profesionalno« in si pridobiti novo znanje v ta namen.
To govori v prid javni kampanji, ki naj spreminja zdajšnji odnos in briše strah. 42,94 % letošnjih »vpisnikov« je pripravljenih delati prostovoljno v projektih, ki jih razvija Univerza. Največ anketiranih bi želelo izdelovati punčke iz cunj (25,88 %) v sodelovanju z UNICEF-om. Približno enak odstotek vprašanih (25,30 %) bi znanje, pridobljeno na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, uporabilo za branje ali pripovedovanje zgodb v vrtcih, osnovnih šolah, bolnišnicah ali domovih starejših občanov. Odstotek le-teh bi bil še nekoliko večji, če ne bi bilo za sodelovanje pri tej obliki prostovoljnega dela potrebno obiskovati študijski krožek Umetnost pripovedovanja. 21,18 % vprašanih bi v okviru prostovoljnega dela sodelovalo z Onkološkim inštitutom Ljubljana, a mnoge bi prostovoljno delo na Onkološkem inštitutu preveč duševno obremenilo. 10,59 % vprašanih pa bi bilo pripravljenih znanje, ki ga bodo pridobili na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, uporabiti za kulturno mediacijo v muzejih in v projektih, kot je mentorstvo brezposelnim starejšim.
20 Žariščna skupina slušateljev UTŽO - da bi pojasnili širše učinke izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju, 4. april 2008, Ljubljana
Julija Pirnat in dr. Klemen Širok sta v sodelovanju s Fakulteto za menedžment v Kopru vodila žariščno (fokusno) skupino na UTŽO v Ljubljani. O tem, da je izobraževanje lahko način življenja starejših, o tem, kako jim učenje spreminja življenje in kako spreminja njih same, kako spreminja življenje njihovim družinam in drugim skupnostim, ter o tem, kako se znanje pretaka od njih k vrstnikom ter k vsem drugim generacijam, so analitično razglabljali starejši udeleženci izobraževanja.
Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije »Starejšim prijazno mesto«, 19. april 2008
Univerza za tretje življenjsko obdobje v Velenju se je na našo iniciativo povezala z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doc. dr.
Neno Mijoč in skupino študentov andragogike, ki so srečanje v Velenju zasnovali.
Pogovora v raziskovalni žariščni skupini se je udeležil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Raziskovalno srečanje je bilo zanj priložnost, da »izmeri utrip«
svojega mesta. Velenjčani so dokaj zadovoljni z mnogimi zelenimi površinami. Iz starega parka bi veljalo ustvariti botanični park? Predlagajo, da bi ponovno oživili glasbeni paviljon, saj ima mesto bogato glasbeno kulturo za vse generacije. V skupini je tekla beseda še o prevozu, informiranju v občini, zaposlovanju starejših, njihovi družbeni participaciji, o njihovem sodelovanju pri odločanju v mestu.
Potrebno bi bilo vzpostaviti mehanizme za ustvarjanje družbene povezanosti in trdnosti. Izkazalo se je, da je s tem v zvezi veliko odprtih vprašanj.
Kultura starejših - popotnica mlajšim, 11. september 2008, Ljubljana
V Centru Evropa so se na tiskovni konferenci zbrali slušatelji Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, predstavniki vodstev nekaterih UTŽO, muzejski delavci, novinarji, predstavniki Ministrstva za kulturo RS in različni strokovnjaki. Rajka Bračun Sova je predstavila novi plakat, zgibanko in spletno stran ter vsebino in cilje projekta "Starejši - nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine". Sodelovali so še doc.dr. Dušana Findeisen z obravnavo temeljnih načel in vrednot ter družbenega poslanstva UTŽO, pa tudi koncepta dejavne starosti, ki preveva ta projekt.
Sodelovali so še Sonja Kogej Rus iz Slovenskega etnološkega društva, dr. Andrej Smrekar, predsednik Slovenskega muzejskega društva, Runer Jansen, predstavnik Veleposlaništva kraljevine Norveške v Sloveniji. Projekt je namreč podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V njem se združujejo Univerza za tretje življenjsko obdobje kot nosilka projekta, Slovensko muzejsko društvo in Slovensko etnološko društvo kot partnerja ter štirje pridruženi slovenski muzeji.
21 Skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Slovenskim etnografskim muzejem, Dolenjskim muzejem Novo mesto in Tehniškim muzejem Slovenije smo v projektu »Starejši - nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine«.
Kulturni mediatorji na uvodnem srečanju v Slovenskem etnografskem muzeju
Ljubljana, december 2008
IX. MENTORSTVO RAZISKOVALNE, ANDRAGOŠKE, GERAGOŠKE IN DRUGE NARAVE ŠTUDENTOM UNIVERZE V LJUBLJANI, UNIVERZE V KOPRU, UNIVERZE MAGNUS V KAUNASU
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in v njeni specialni knjižnici so se skozi leto zvrstili dodiplomski in podiplomski študenti. Ob našem somentorstvu ali mentorstvu so pri nas opravili andragoško prakso ali raziskovanje.
Sara Jager, študentka etnologije in kulturne antropologije se je vključila v raziskovalno delo študijskega krožka Ustna zgodovina domačega vsakdana, kjer je skupaj s člani skupine preučevala življenje nekdanjega ljubljanskega kopališča na Špici.
Polona Požeg in Marta Sečnik, študentki psihologije, sta preučevali vpliv metakognicije na oblikovanje spominov. V študijskih skupinah Univerze sta izvedli empirično raziskavo in kasneje rezultate predstavili slušateljem.
Anja Cimerman, Vanja Kretič, Sara Šmigoc, študentke andragogike, so pri nas pripravljale seminarsko nalogo s področja programiranja izobraževanja v študijskih krožkih. Hospitirale so pri več študijskih dejavnostih.
Laura Ličer, študentka geografije, je preučevala, kako in zakaj se starejši učijo geografije. Preizkusila se je v vlogi mentorice.
Polona Čebašek in Silva Ljubej sta se kot pripravnici na področju socialnega dela oglasili pri nas. Spoznavali sta delovanje Univerze: njeno poslanstvo, vsebino delovanja in cilje.
Urša Dokl se je posvečala raziskavi o socialnem kapitalu Univerze za tretje življenjsko obdobje
Erasmusovi študentki Elena Kondrotaite in Justina Liutkevičiute iz Litve sta pri nas bili na več kot deset konzultacijah, ki jih je vodila doc. dr. Dušana Findeisen. Pod njenim mentorstvom in mentorstvom doc. dr. Nene Mijoč s Filozofske Fakultete v Ljubljani sta pripravili seminarski nalogi: The role of mentors in study circles of older people at The Slovenian Third Age University (slov. Vloga mentorjev v študijskih krožkih na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje) in The Role of the Slovenian Third Age
22 University within knowledge based society (slov. Vloga Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v družbi znanja). Justina Liutkevičiute je pod mentorstvom doc.
dr. Dušane Findeisen tudi diplomirala z nalogo Education in later life in Slovenia - The Slovenian Third Age University and its mission (slov. Izobraževanje starejših odraslih v Sloveniji - Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje in njeno poslanstvo).
Diplomo je zagovarjala na Vytautas Magnus University, Faculty of Social Sciences, Department of Educology v Kaunasu. Pod vplivom te naloge in njenega nastopa so ustanovili tudi prvo univerzo za tretje življenjsko obdobje v tem mestu.
Julija Pirnat in Klemen Širok, podiplomska študenta, opravljata raziskavo na Fakulteti za menedžment v Kopru - »Odnos starejših udeležencev do izobraževanja in učenja. Vpliv izobraževanja na kakovost življenja. Ovire pri vključevanju v izobraževanje«.
X. SODELOVANJE Z NEVLADNIMI IN VLADNIMI ORGANIZACIJAMI
Sodelovanje razvijamo predvsem z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju starejših, in z organizacijami, v katerih se naši slušatelji vključujejo v prostovoljno delo. Tako se povezujemo z Institutom Antona Trstenjaka (prof. dr.
Jože Ramovš), Zvezo društev upokojencev Slovenije (dr. Mateja Kožuh Novak), Slovensko filantropijo (dr. Anica Mikuž Kos), UNICEF-om (mag. Maja Vojnovič), CNVOS (Jože Gornik) in drugimi. Z navedenimi in drugimi nevladnimi organizacijami nas povezuje trajnejše sodelovanje (npr. sodelovanje v programskem odboru za Festival za tretje življenjsko obdobje, v programskem odboru »Solidarnost rodov za trdno in trajnostno družbo« skupni projekti z UNICEF-om) ali sodelovanje v posamičnih akcijah in programih.
Bili smo člani mednarodnega programskega odbora za pripravo evropske vladne konference na temo »Solidarnost rodov za trdno in trajnostno družbo«(Ljubljana, 25. marec 2008), ki je potekala konec aprila 2008 na Brdu pri Kranju. Kot izvedenci smo se udeležili deset srečanj tega sveta. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v programski odbor povabilo predstavnike nevladnih organizacij kot so Age, European Youth Form, Zveza društev upokojencev Slovenije, Inštitut Antona Trstenjaka.
Seje Sveta za solidarno sožitje generacij in kakovostno starost
Doc. dr. Dušana Findeisen se je kot članica Sveta udeležila štirih sej, kjer so se srečali predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij na temo, ki je zajeta v poimenovanju Sveta. Namen seje je bil razmišljati o posameznih dokumentih, ki so v pripravi, še posebno o Akcijskem načrtu za kakovostno starost. Odprla so se še nekatera vprašanja o revščini starejših in socialni izključenosti, kamor spada tudi pomanjkanje dostopa do vrste storitev, nenazadnje do kulture in izobraževanja ali do pravnega varstva in prevoznih storitev. Na seji so prišli tudi do sklepa, da potrebujemo celostno strategijo spodbujanja prostovoljstva starejših in drugih rodov. Direktorica Statističnega urada Republike Slovenije mag. Irena Križman pa je poudarila pripravljenost Urada za zajetje in analizo podatkov s področja dejavnega staranja.
Standard kakovosti ISO 9001 v nevladnih organizacijah, 21. september 2008, Ljubljana
Alenka Hebar in Dušana Findeisen sta se udeležili podelitve prvih certifikatov kakovosti nevladnim organizacijam. Srečanje je potekalo v prostorih gostitelja
23 Informacijskega urada Sveta Evrope v Republiki Sloveniji, v organizaciji CNVOS, ki vodi tudi pripravljalne delavnice za razmislek o organizacijskih strukturah in procesih v nevladnih organizacijah. Certifikate so na srečanju podelili skupaj z Inštitutom za kakovost in meroslovje. Delo v nevladnih organizacijah je čedalje bolj zapleteno, nenazadnje tudi zaradi raznolikosti virov denarnega sklada (sredstev), zaradi sodelovanja zaposlenih in prostovoljcev, zaradi sodelovanja z mnogimi zunanjimi organizacijami in ustanovami.
Svetovalno vlogo imamo pri različnih ustanovah: pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer delujemo v Svetu za sožitje generacij, v programskem odboru konference Nove oblike solidarnosti in sodelovanja med generacijami, ki je bila aprila 2008 na Brdu pri Kranju, Ministrstvom za znanost, visoko šolstvo - Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvom za delo - Direktorat za zaposlovanje, kjer pripravljamo podlago za politiko dejavnega staranja, Ministrstvom za šolstvo in šport – Sektor za izobraževanje odraslih, za katerega pripravljamo podlago za letni razpis izobraževanja starejših odraslih.
Z Mestno občino Ljubljano oz. njenim Oddelkom za zdravje in socialno varstvo smo sodelovali pri izdaji publikacije Zdravo staranje ~ izziv za Mestno občino Ljubljana. Doc. dr. Dušana Findeisen je za publikacijo napisala prispevek na temo izobraževanja starejših kot oblike in načina dejavnega staranja.
Menedžment v nevladnih organizacijah: priročnik, december 2008, Žalec, Ljubljana, Ajdovščina
V sodelovanju s CNVOS, ob podpori Ljudske univerze v Žalcu, Ljudske univerze Ajdovščina, društva MOST ter Ministrstva za javno upravo RS smo v decembru izvedli tri izobraževalna srečanja za vodje in mentorje univerz za tretje življenjsko obdobje ter vodje različnih društev. Predstavili smo svoje posplošeno znanje na področju, znanje, ki se je nabralo v 25-tih letih delovanja Univerze, opredelili smo posebno naravo nevladne organizacije, njeno poslanstvo, pregledali razvojne stopnje takšne organizacije, strategije za obvladovanje sprememb, politiko zaposlovanja ipd. Sodelovali so doc. dr. Dušana Findeisen, prof. dr. Ana Krajnc, Alenka Hebar, Jože Gornik. Na ljubljanskem srečanju je mag. Helena Bešter, članica nadzornega odbora Kapitalske družbe, Univerzi predala donacijski ček v višini 10 000 evrov v podporo razvoju računalniškega sistema. Za zaupanje in podporo se zahvaljujemo.
Priročnik Menedžment v nevladnih organizacijah, ki smo ga napisali na podlagi teoretičnega in izkustvenega znanja, smo predstavili na seminarjih v Žalcu, Ljubljani in Ajdovščini.
Naše delo je z razumevanjem naših razvojnih usmeritev podprla Kapitalska družba.
Ljubljana, december 2008
24 XI. MEDNARODNO SODELOVANJE
AGE, Bruselj
Doc. dr. Dušana Findeisen je izvedenka za vprašanja zaposlovanja in učenja starejših pri evropski organizaciji AGE (Evropska platforma starejših), ki v Bruslju zastopa 18 držav in 25 milijonov starejših Evropejcev. V letu 2008 se je udeležila dveh rednih sej izvedeniške skupine za zaposlovanje in izobraževanje starejših in sodelovala pri izdelavi podlage Age za lobiranje na področju prostovoljstva (angl. AGE position paper on the benefits of volunteering for the promotion of active ageing, podala je komentarje na Predlog poročila Evropskega parlamenta Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o prihodnosti prebivalstva, poročevalka Francoise Castex (angl. Draft Report on the Demographic Future). Podala je pripombe na dopolnila AGE, na predlog poročila Evropskega parlamenta glede prenovljenega socialnega programa, poročevalec José Albino Silva Peneda (angl. European Parliament draft report on the renewed social agenda) in na številno drugo gradivo.
Mednarodna konferenca »Solidarnost rodov za trdno in trajnostno družbo«, april 2008, Brdo pri Kranju
Namen konference je bil premislek o vrednosti in pomenu koncepta solidarnosti v današnji družbi, o vlogi prostovoljstva, pa tudi o drugih oblikah vzajemnosti med generacijami, denimo o zagotavljanju dolgotrajne nege pripadnikom različnih generacij. Prof. dr. Ana Krajnc je sodelovala na konferenci s prispevkom, doc. dr.
Dušana Findeisen je pripravila vsebinsko podlago za nekatere delovne skupine.
Konference sta se udeležili še Alijana Šantej in Sanja Knežević.
2. Mednarodna konferenca o argumentiranju, govorništvu in razpravi ter pedagogiki krepitve moči, 12. aprila 2008
Doc. dr. Dušana Findeisen in doc.dr. Nena Mijoč sta predstavili prispevek z naslovom
»Recipročno in vzajemno učenje v študijskih krožkih na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje«. Prispevek opisuje učenje za osebnostno rast in delovanje v skupnosti, kjer so vsi udeleženci v skupini odgovorni za njeno delo in vsebino njenega delovanja. Vsi udeleženci so s svojim znanjem, izkušnjami in kulturo vir učenja drug drugemu. Študijske krožke smo sprva uvedli v Sloveniji na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Iz zbranih izkušenj je najprej zrasla mreža študijskih krožkov na Andragoškem centru Slovenije. Nastala pa je tudi Poletna andragoška šola za lokalni razvoj v Ajdovščini. Posebnost študijskih krožkov na Slovenskem je, da imajo poleg drugih tudi
»akcijske cilje«: iz učenja rastejo razstave, prevodi, študije, časopisi, lokalne prireditve, storitvene dejavnosti, nova društva itd.
Učenje - vez med rodovi?
Gradec, 30. in 31. maj 2008. Maša Bizovičar in doc. dr. Dušana Findeisen sta se odzvali povabilu Univerze Karl-Franzens v Gradcu in se udeležili mednarodnega simpozija na temo učenja med rodovi. Sodelovali sta v diskusijskih skupinah. Udeleženci simpozija so skušali odgovoriti na vprašanja: kako lahko učenje koristi starejšim, kako naj visokošolske ustanove razvijajo medgeneracijsko izobraževanje, bodisi same bodisi v povezavi z nevladnimi organizacijami; kakšno raziskovanje potrebujemo v podporo medgeneracijskim programom; katere dejavnosti socialnih partnerjev lahko podprejo razvoj medgeneracijskega učenja. Teme, ki se oblikujejo v medgeneracijskem visokošolskem programu, naj zanimajo vse generacije: civilna družba, trajnostni razvoj, vloga kulture in dostojanstvo generacij, zaposljivost, mentoriranje pripadnikov drugih rodov, zdravje, digitalna pismenost v informacijski družbi. Teme so torej skupne, gre
25 pa za izmenjavo pogledov med generacijami. Zanimivo bi bilo razmišljati tudi o pogledu starih in mladih na prihodnost.
Poletni tabor Evropske organizacije za kakovost (EOQ Summer Camp), Fribourg Na mednarodnem srečanju Evropske organizacije za kakovost v Fribourgu v Švici je doc. dr.
Dušana Findeisen sodelovala s predstavitvijo vprašanj vodenja nevladnih organizacij.
Udeleženci so se z vprašanji prebojnega menedžmenta na področju institucionalne skrbi za starejše - z ustanavljanjem domov starejših, kjer je vse, kar spominja na medicinsko skrb, skrito očem, kjer so domovi posnetek domačega doma in kjer vlada »kultura prikimavanja«
popolnega spoštovanja potreb in življenjskega ritma stanovalcev.
SEVIR, Verona
SEVIR spodbuja izobraževanje dejavnih starejših državljanov za prostovoljno svetovalno delo v občinskih svetih. Predavanje na srečanju izvedencev in vladnih predstavnikov (SEVIR) v Veroni je imela tudi doc. dr. Dušana Findeisen.
Mednarodni projekt IANUS
V evropskem projektu IANUS okvirni program Grundtvig (angl. European Guidelines for Later Learning in Intergenerational, Intercultural and ICT-based Settings) sta v letu 2008 sodelovali Rajka Bračun Sova in Sanja Knežević. Projekt je namenjen preučevanju bistvenih dejavnikov izobraževanja in učenja starejših odraslih (angl. Key Factor Collection in Learning in Later Life) in izdelavi smernic za razvoj programov za izobraževanje starejših odraslih. Obe sodelavki sta v mednarodno zakladnico znanja skupaj z doc. dr. Dušano Findeisen prispevali številna spoznanja s področja izobraževanja starejših odraslih. Med konferencami so tekle tudi konference po Skype-u. Več na spletni strani: www.ianusllp.com/partners.html
25.-26. januar, Gradec, Avstrija (Rajka Bračun Sova)
12.-14. junij, Jönkoping, Švedska (Rajka Bračun Sova in Sanja Knežević) Mednarodni projekt AESAEC, 9.-12. november 2008, Gradec
V AESAEC-u si prizadevamo za dejavno državljanstvo starejših. Alenka Hebar in doc. dr.
Dušana Findeisen sta sodelovali na uvodnem srečanju partnerjev v tem projektu, ki ga koordinira AUXILIUM iz Gradca. Tema projekta je spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva starejših. Kako bo potekalo delo? Tako da partnerji skupaj zasnujemo priročnik, ki bo govoril o vlogi evropskih institucij in njihovih politikah, ki vplivajo na vsakdanje življenje starejših državljanov Evrope, o dejavnem državljanstvu, starejših, njihovem položaju v družbi in sodelovanju generacij. »Mi se ne želimo posvetiti vprašanju dela starejših. Za nas Špance je pomembno družinsko življenje. Starejši so pomembni, ker mladi veliko delamo, od jutra do večera, in imamo majhne otroke. Tu vidimo njihovo vlogo«. »Kaj res?« smo dejali mi. »Ampak zdi se, da so to predvsem vaše potrebe, vas mlajših, kajti pomoč ne more biti edina vloga starejših.« Vprašanja starejših so vsekakor vprašanja kulturnih vzorcev življenja in tudi zato so mednarodni pogledi zanimivi. Več na spletni strani: www.aesaec.eu
Projekt SENIOR je namenjen izmenjavi slušateljev
V letu 2008 smo pričeli sodelovati kot nacionalni koordinatorji. Vodja projekta SENIOR.
je mag. Majda Ažman Bizovičar. Namenjen je izmenjavi med študenti različnih univerz, izmenjavi znanja s področja zgodovine (zastave in himne), zgodovinskega povezovanja Slovencev, Špancev, Fincev, Nemcev in Poljakov.
