1
Božo Repe je bil rojen leta 1956 v Spodnjih Gorjah pri Bledu. Je redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1999-2000 je bil predstojnik Oddelka za zgodovino. Od leta 2009 vodi programsko skupino Slovenska zgodovina. Njegovo
raziskovalno področje so sodobna slovenska, južnoslovanska in srednjeevropska zgodovina.
Ukvarja se tudi z vprašanji pouka zgodovine v šoli in je avtor ali soavtor enega
osnovnošolskega (tudi prilagojene različice za pouk v madžarščini), dveh srednješolskih (vsi so bili večkrat ponatisnjeni) in enega univerzitetnega učbenika ter več drugih učnih gradiv.
Leta 1994 je bil kot predavatelj in aktivni udeleženec na štiritedenskem seminarju o izobraževanju na UCLA ter eden od zunanjih ocenjevalcev za nacionalne standarde pouka državljanske vzgoje in podobnih predmetov v ZDA. V okviru nevladne organizacije Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe že leta aktivno sodeluje pri pripravi učnih gradiv in izobraževanju učiteljev v Jugovzhodni Evropi. Doslej je bil mentor 412 diplomantom na starem programu, 16 na prvi bolonjski in enemu na magistrskem bolonjskem študiju, 25 magistrantom in 15 doktorandom.
Raziskovalno se posveča predvsem naslednjim sklopom: položaj Slovencev v različnih državnih tvorbah, pri čemer je nekaj temeljnih del posvetil zlasti kraljevini Jugoslaviji in socialistični Jugoslaviji; primerjava položaja slovenskega naroda z drugimi; razpad Jugoslavije, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije (o čemer je prav tako napisal nekaj temeljnih del);
vprašanja demokracije, parlamentarizma in civilne družbe; razmerje med konservativizmom in modernizmom, vsakdanje življenje in kultura, biografije pomembnejših političnih
osebnosti, zgodovina diplomacije. Veliko pozornosti namenja tudi vprašanjem zgodovinopisja, oblikovanju zgodovinske zaveti in uporabi zgodovine v javnosti (na tem področju je tudi sodelavec SJM). V zadnjem obdobju se intenzivno posveča družbenim procesom v samostojni Sloveniji. Po Cobissu presega 1500 bibliografskih enot. Je avtor ali soavtor 17 znanstvenih in 6 strokovnih monografij 38 izvirnih in 16 preglednih znanstvenih člankov, 39 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji in 128 v strokovnih monografijah;
34 znanstvenih prispevkov na konferenci (1.06 i n 1.08), 26 enciklopedičnih gesel (med njimi obsežno geslo o zadnjih balkanskih vojnah za prestižno Encyclopedia of Human Rights;
Oxford, New York: Oxford University Press, 2009); okrog 100 strokovnih in več kot 70 poljudnih člankov. Njegovi članki in knjige so bili v različnih jezikih objavljeni v več kot šestnajstih državah. Med odmevnejšimi deli so: Obračun s Perspektivami (Ljubljana 1990);
»Liberalizem« v Sloveniji (Ljubljana 1992); The Repluralization of Slovenia in the 1980s (soavtor, University of Washington, Seattle 2000); Slovenci v osemdesetih letih (Ljubljana 2001); Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije (Ljubljana 2002); Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (tri knjige, Ljubljana 2002-2004); Oris sodobne obče in slovenske zgodovine (soavtor, Ljubljana 2003); Rdeča Slovenija. Tokovi in obrazi socializma (Ljubljana 2003), Prelom. Svet in Slovenci 1914-1918 (soavtor, Ljubljana 2005, knjiga je leta 2012 izšla tudi v ruskem prevodu); Wieser Geschichte, Europäischer Osten: Slowenien (soavtor,Celovec, 2006); Kriza. Svet in Slovenci od konca prve svetovne vojne do srede tridesetih let (soavtor, Ljubljana 2008); Resistance, Suffering, Hope. The Slovene Partisan Movement 1941-1945 (soavtor in sourednik, Ljubljana, Trst 2008); Pred časom. Portret Staneta Kavčiča (soavtor, 2009), O feldmaršalu Svetozarju Boroeviću de Bojni (soavtor, 2010): Between myths and ideology: some views on Slovene contemporary historiography (Ljubljana,2010).
2
Bil je gostujoči profesor na univerzi Vytatus Magnus v Kaunasu (Litva), s predavanji pa je gostoval tudi na drugih univerzah in inštitutih, med drugim na dunajski, bratislavski in graški univerzi, na univerzi Karla Velikega v Pragi in na Norwegian university of Science and Technology v Trondheimu. Študijsko je večkrat raziskoval na Österreichische Ost-und Südosteuropainstitut na Dunaju in na Institut d’histoire du temps présent v Parizu. Bil je vodja slovenskega dela slovensko-makedonske raziskovalne skupine, ki je izdala dvojezičen zbornik Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji (1999), nekaj časa pa tudi vodja slovenskega dela slovensko-avstrijske komisije, ki je izdala delo Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert (2004). Trenutno sodeluje v več mendarodnih projektih (Mauthausen Survivors Research Project", Historisch-
Kulturwissenschaftliche Fakultät, Institut für Zeitgeschichte, Universität; The Joint History Project: History of Southeast Europe since 1945, ki ga izvaja mednarodna nevladna organizacija Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe s sedežem v Solunu; Varietes of Democracy, ki ga izvajata Univeza v Gothenburgu, Švedska in Kellog Institute, University of Notre Dame, ZDA). Kljub temu, da za humanistiko ni celovitega načina ugotavljanja citiranja, na njegovo odmevnost kažejo že delno dosegljivi citati: po »Google učenjak« je kot avtor citirani vsaj 170 krat, po »Wos« bazi 27 krat in po »Sistory« 60 krat. Med najbolj citirana dela po »Wos« sodita knjiga Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije in Rdeča Slovenija ter članek Vloga slovenskega punka pri širjenju svobode v samoupravnem socializmu sedemdesetih.
Je kolumnist revije Mladina, občasno pa objavlja prispevke tudi v dnevnih časopisih in na medijskih spletnih straneh ter sodeluje pri pripravi dokumentarnih oddaj in filmov. Za domače in tuje medije je dal blizu devetdeset intervjujev.
