• Rezultati Niso Bili Najdeni

KAKOVOSTNO IN USPEŠNO SODELOVANJE VRTCA S STARŠI

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "KAKOVOSTNO IN USPEŠNO SODELOVANJE VRTCA S STARŠI "

Copied!
38
0
0

Celotno besedilo

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

URŠKA LESKOVEC

KAKOVOSTNO IN USPEŠNO SODELOVANJE VRTCA S STARŠI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA

URŠKA LESKOVEC

Mentorica: doc. dr. MARCELA BATISTIČ ZOREC

KAKOVOSTNO IN USPEŠNO SODELOVANJE VRTCA S STARŠI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(3)

ZAHVALA

Pri pisanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorici doc. dr. Marceli Batistič Zorec za vse nasvete, strokovno pomoč in ažurnost.

Zahvalila bi se rada tudi mami Darinki in fantu Andreju, ki sta me v času študija in pisanja naloge spodbujala in podpirala.

(4)

POVZETEK

V teoretičnem delu sem najprej opredelila sodelovanje vrtca s starši ter oblike in načela sodelovanja s starši. Osredotočila pa sem se na sodelovanje s starši po metodologiji Korak za korakom. Opisala sem značilnosti te metodologije, analizirala, kako gleda na družino in skupnost in komunikacijo med vrtcem in družino, ter opisala strategije sporazumevanja s starši.

S pomočjo polstrukturiranega intervjuja sem raziskovala stališča in izkušnje strokovnih delavcev glede sodelovanja s starši s poudarkom na podobnostih in razlikah med običajnim vrtec in vrtcem, ki dela po pristopu Korak za korakom. Zanimalo me je, kakšno je vključevanje staršev v načrtovanje življenja in dela v vrtcu, ali se po mnenju strokovnih delavcev pojavljajo težave in dileme pri sodelovanju s starši in kakšne so ter ali so starši po mnenju strokovnih delavcev zadovoljni z oblikami sodelovanja z vrtcem. Rezultate sem kvalitativno obdelala.

Ugotovila sem, da se med Vrtcem Idrija, ki dela po metodi Korak za korakom, in Vrtcem Cerkno pojavljajo razlike predvsem pri neformalnih oblikah sodelovanja, in sicer da Vrtec Idrija nudi več neformalnih oblik sodelovanja s starši kot Vrtec Cerkno. Ugotovila pa sem tudi, da se v obeh vrtcih starši najbolj udeležujejo pogovornih ur.

Ključne besede: sodelovanje s starši, vzgojitelji predšolskih otrok, metodologija Korak za korakom.

(5)

SUMMARY

In the theoretical part, I first defined the cooperation between the kindergarten and the parents, as well as the forms and principles of cooperation with parents. However, I focused on cooperation with parents using the Step by Step methodology. I described the characteristics of this methodology, how it looks at family and community and communication between kindergarten and family, and described the strategies for communicating with parents.

Through a semi-structured interview, I explored the views and experiences of professionals regarding working with parents, focusing on the similarities and differences between a regular kindergarten and a kindergarten using the Step by Step approach. I was curious about the involvement of parents in the planning of life and work in kindergarten, whether in the opinion of professionals there are problems and dilemmas in cooperation with parents and what those are, and whether the parents in the opinion of professionals are satisfied with the forms of cooperation with kindergarten. I processed the results qualitatively. I have found out that there are differences between the Idrija Kindergarten, which works according to the Step by Step methodology, and the Cerkno Kindergarten, mainly in informal forms of cooperation, namely that the Idrija Kindergarten offers more informal forms of cooperation with parents than the Cerkno Kindergarten. I also found that in both kindergartens, parents are most likely to attend talk hours.

Keywords: cooperation with parents, kindergarten teachers, Step by Step methodology.

(6)

Vsebina

1 UVOD ...1

2 SODELOVANJE VRTCA S STARŠI IN PARTNERSTVO S STARŠI ...2

3 OBLIKE IN NAČELA SODELOVANJA S STARŠI ...4

4 SODELOVANJE S STARŠI PO METODOLOGIJI KORAK ZA KORAKOM ...5

4. 1. ZNAČILNOSTI METODOLOGIJE KORAK ZA KORAKOM ...5

4. 2 KOMUNIKACIJA MED VRTCEM IN DRUŽINO ...6

4. 3 STRATEGIJE SPORAZUMEVANJA S STARŠI ...7

4. 4 DRUŽINA IN SKUPNOST ...7

5 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI ... 11

6 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 12

7 METODA RAZISKOVANJA ... 12

8 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 13

8. 1. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI ... 13

8. 2 VKLJUČEVANJE STARŠEV V NAČRTOVANJE ŽIVLJENJA IN DELA V VRTCU .. 14

8. 3 AKTIVNO VKLJUČEVANJE STARŠEV V VZGOJNO DELO ... 15

8. 4 SPROTNA (VSAKODNEVNA) KOMUNIKACIJA S STARŠI ... 15

8. 5 ODZIVNOST IN ZADOVOLJSTVO STARŠEV ... 16

8. 6 TEŽAVE IN DILEME V SODELOVANJU S STARŠI ... 17

8. 7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJE S STARŠI ... 17

9 SKLEPNE UGOTOVITVE ... 18

10 VIRI IN LITERATURA ... 20

11 PRILOGE... 21

11. 1 INTERVJUJI S STROKOVNIMI DELAVCI VRTCA IDRIJA ... 21

11. 2 INTERVJUJI S STROKOVNIMI DELAVCI VRTCA CERKNO ... 27

(7)

1 1 UVOD

V diplomskem delu sem podrobneje raziskala področje sodelovanje med vrtcem in starši, saj je to področje, ki je za nas strokovne delavce vrtca posebej pomembno, ker vsakodnevno komuniciramo s starši otrok.

Sodelovanje vrtca s starši pomembno vpliva na otrokov razvoj. Cilj vrtca pri sodelovanju s starši je, da vzpostavimo dobro medsebojno komunikacijo, dopolnjujemo družinsko in institucionalno vzgojo ter s tem dvignemo kakovost življenja in dela v vrtcu. Vzgojitelji in starši morajo vzpostaviti odnos, kjer bodo starši občutili, da so njihovi otroci v vrtcu varni, sprejeti in cenjeni. Pomembno je, da so v načrtovanje življenja in dela v vrtcu vključeni tudi starši.

Vzgojitelj mora pri svojem delu upoštevati in spoštovati pravice staršev, ki so zapisane v Kurikulumu za vrtce (1999).

V diplomskem delu bom predstavila oblike in načela sodelovanja s starši. Osredotočila se bom na sodelovanje s starši pri metodologiji Korak za korakom in opisala značilnosti te metodologije, nato pa poudarila podobnosti in razlike sodelovanja s starši v primerjavi s Kurikulumom za vrtce.

V empiričnem delu diplomske naloge bom preučevala kakovost sodelovanja s starši v vrtcu, ki dela po metodologiji Korak za korakom, in v običajnem vrtcu. Cilj raziskave je s pomočjo intervjujev s strokovnimi delavci ugotoviti, kakšne so podobnosti in razlike v sodelovanju s starši med običajnim vrtcem in vrtcem, ki dela po metodologiji Korak za korakom.

(8)

2 I TEORETIČNI DEL

2 SODELOVANJE VRTCA S STARŠI IN PARTNERSTVO S STARŠI

»Sodelovanje med vrtcem in starši je pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje«

(Kurikulum za vrtce, 1999, str. 24). Sodelovanje vrtca s starši je usklajen sistem delovanja, ki je pomemben predvsem zaradi otrokovega razvoja, saj mu zagotavlja zdrav, skladen in kakovosten razvoj (Lepičnik Vodopivec, 2012). Po Kurikulumu za vrtce (1999) imajo starši pravico do postopnega uvajanja otrok v vrtec in ga lahko vključijo v različne programe, ti pa morajo biti staršem javno dostopni. Prav tako imajo starši pravico sodelovati z vzgojiteljem pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu ter do sprotne izmenjave informacij. Vzgojitelj mora spoštovati kulturo družine, identiteto, jezik, vrednote in prepričanja ter upoštevati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Te pravice staršev morajo biti zapisane tudi v publikaciji vrtca, katere namen je starše informirati in seznanjati z njihovimi pravicami in tudi odgovornostmi (Kurikulum za vrtce, 1999). Pri sodelovanju vrtca s starši so pomembni medsebojni odnosi oziroma sodelovanje med vzgojiteljem in starši, ker je v predšolskem obdobju otrok veliko bolj povezan in odvisen od svojih staršev kot pa pozneje. Ob kakovostnem sodelovanja vrtca s starši pa je tudi največ možnosti, da vzgojitelji posredno vplivajo na stališča staršev (Lepičnik Vodopivec, 2012). Cilj sodelovanja je vzpostaviti dobro medsebojno komunikacijo, dopolniti družinsko in institucionalno vzgojo, dvigniti kvaliteto življenja in dela v vrtcu, pridobiti medsebojno zaupanje in skupno reševati probleme (Užmah, 2010).

Demokratično sodelovanje med starši in vzgojitelji je tisto sodelovanje, kjer si vzgojitelji in starši izmenjujejo svoje poglede in iskreno sodelujejo (Jensen in Jensen, 2011).

Če med vzgojitelji in starši ni komunikacije, potem se tudi medsebojni odnosi ne morejo razviti.

Odnos med vzgojiteljem in staršem mora biti sodelujoč, vsak udeleženec v tem odnosu pa nosi svoj del odgovornosti (Čeh Svetina, 2016). Ker je vsaka družina drugačna, moramo pri komunikaciji upoštevati vse okoliščine, da bo komunikacija naravna, nevsiljiva in bodo tudi občutljivi pogovori lažji. Pomembno je, da vzgojitelji s starši vzpostavijo odnos, v katerem starši občutijo, da so vsi na istem bregu in želijo pomagati otroku pri njegovih težavah (prav tam). »Dialog med starši in vzgojitelji je dialog, ki poteka v okviru profesionalnega odnosa«

(Jensen in Jensen 2011, str. 79). Kakovostno in uspešno sodelovanje med vrtcem in starši nastane le kot rezultat zaupanja med vzgojiteljem in staršem. Če je sodelovanje med vzgojiteljem in staršem kakovostno in uspešno, otrok to zazna in to ugodno vpliva na njegov razvoj, kar potrjujejo tudi raziskave. Programi, v katere so tudi starši aktivno vključeni in sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, prinesejo veliko boljše rezultate, ki se manifestirajo v razvoju vseh udeležencev (Žnidaršič, v Željeznov Seničar, 2012). »Za otroka so njegovi starši prvi naravni vzgojitelji, strokovni delavci v vrtcu pa so prvi, ki otroka sprejmejo iz neposrednega družinskega okolja in mu predstavijo zunanji družabni svet«

(Jenšterle, 2018, str. 62). Vez med starši in vzgojitelji se okrepi, ko starši začutijo vzgojiteljevo skrb za otroka (Žnidaršič, v Željeznov Seničar, 2012).

Če želimo, da je sodelovanje med vrtcem in domom oziroma starši uspešno in kakovostno, Epstein predlaga: usposabljanje za starševstvo, učinkovito komuniciranje, vključevanje članov

(9)

3

družin kot prostovoljcev, posredovanje informacij, kako se otrok uči doma, sprejemanje odločitev in sodelovanje s skupnostjo (Željeznov Seničar, 2012).

V sodobni literaturi namesto sodelovanja avtorji govorijo o partnerstvu med vzgojitelji in starši.

Žnidaršič (v Željeznov Seničar, 2012) opisuje razliko med sodelovanjem in partnerstvom. Pri sodelovanju gre za dve osebi, ki sta različni in participirata, ampak ostajata vsak na svoji strani.

Sodelovanje se nanaša na pozicijo moči; v primeru vrtca je pozicija vzgojitelja nad starši oziroma družino. »Bistveni element partnerstva pa je enakovredno mnenje ene in druge smeri, komplementarni vidik – demokratičnost, aktivno vključevanje« (prav tam, str. 10, 11). S pristno komunikacijo, medsebojnim zaupanje ter medsebojnimi in skupnimi aktivnostmi se uresničuje partnerstvo med vzgojiteljem in starši (Žnidaršič v Željeznov Seničar, 2012).

Pri grajenju partnerstva med vrtcem in družino je pomembno, da je vzgojitelj profesionalec in zagovornik strokovnega znanja, vzgojitelj ne sme obupati, ampak mora iskati nove rešitve.

Pomembno je, da so pogovori s starši strokovni, vzgojitelj mora spoštovati in upoštevati različne družinske kulture in sprejeti vsakega otroka kot pomembnega ter spoštovati in upoštevati interese posamezne družine. Pri grajenju partnerstva je pomembno tudi, da vzgojitelj redno ustno in pisno informira starše vključenih otrok (Žnidaršič v Željeznov Seničar, 2012).

V sodobni literaturi (Željeznov Seničar, 2012) je predstavljeno sedem nivojev vključevanja staršev v življenje vrtca, in sicer:

 starši, ki so kot aktivni partnerji vključeni in predani ideji sodelovanja med vrtcem ter podpirajo svoje otroke;

 starši, ki sprejemajo odločitve v svetu vrtca ali vodstvenemu timu;

 starši, ki predstavljajo zagovornike vrtca;

 starši, ki aktivno sodelujejo z institucijo kot prostovoljci;

 starši, ki podpirajo vez med vrtcem in domom in se zavedajo obveznosti v odnosu do vrtca;

 starši, ki se želijo izobraževati;

 starši, ki niso aktivni, ampak podpirajo vzgoje in izobraževalne cilje vrtca in spodbujajo otroka k učenju.

Sodelovanje vrtca s starši se je skozi čas spreminjalo. Tako lahko proces sodelovanja s starši časovno in okvirno razdelimo na tri obdobja. Do leta 1970 se starši niso vključevali v življenje in delo vrtca, saj so bili v tistem času vzgojitelji tisti, ki so najbolj vedeli, kako ravnati z otroki, starše pa je bilo o tem treba predvsem poučiti. Po letu 1970 je bila obveznost staršev sodelovati z vzgojitelji. Starši so se vključevali minimalno, predvsem pa zato, da bi pomagali pridobiti materialne dobrine za vrtce. Po letu 1980 pa so se začele pojavljati korenite spremembe. Starši so se začeli intenzivneje povezovati z vrtci in so se pričeli vključevati v življenje in delo vrtca (Lepičnik Vodopivec, 2012).

(10)

4

3 OBLIKE IN NAČELA SODELOVANJA S STARŠI

Poznamo več delitev oblik sodelovanja s starši. Ena izmed teh je delitev na individualno in skupinsko sodelovanje. Individualno obveščanje oziroma sodelovanje je pogovor, ki poteka med vzgojiteljem in starši. Za to obliko se odločimo, ko želimo starše informirati o posameznem otroku ali pojavu, ko želimo najti skupne rešitve nastalega problema, ko se želimo o nečem dogovoriti (Lepičnik Vodopivec, 2012). To obliko sodelovanja se izvaja predvsem pri vsakodnevnem sprejemanju otrok v vrtec in oddajanju otrok staršem. Skupinska oblika sodelovanja pa je namenjena sodelovanju vzgojitelja s skupino staršev vseh otrok. Ta oblika sodelovanja je uporabna, kadar se je o neki stvari potrebno hitro dogovoriti z vsemi starši, kadar je potrebno z vsemi starši obravnavati neko problematiko in kadar želimo pokazati dosežke vzgojnega dela (prav tam).

Druga delitev je delitev na formalne in neformalne oblike sodelovanja. Formalne oblike sodelovanja so načrtovane in organizirane ter potrebujejo poseben prostor ter odmerjen čas.

Zanje je značilna pretežno enosmerna komunikacija vzgojitelja s starši in frontalno podajanje informacij. K tem oblikam sodelovanja spadajo tiste, ki so predpisane in jih opredeljuje zakonodaja, npr. sodelovanje staršev v svetu vrtca in v svetu staršev, roditeljski sestanki, govorilne oziroma pogovorne ure in pisna sporočila (prav tam).

Neformalne oblike sodelovanja vrtca s starši so vse tiste oblike, ki se razvijajo kot posledica večje odprtosti vrtca do staršev in ki so običajno načrtovane bolj sproščeno. Med neformalne oblike sodelovanja s starši sodijo uvajanje otrok v vrtec, dan odprtih vrat, šola za starše, skupni projekti in delavnice ter tako imenovani pogovor na vratih (prav tam).

N. Užmah (2010) pa oblike sodelovanja s starši deli na strokovna srečanja, kamor spadajo roditeljski sestanki, individualne govorilne ure, izobraževalni roditeljski sestanki, predavanja za starše in šola za starše. Druga oblika sodelovanja pa so druženja s starši, kamor spadajo npr.

jesenski piknik, čarobni december, norčavi pust, družinsko obarvan marec, zaključek leta, izleti s starši in predstavitev poklicev staršev.

Če želimo, da je sodelovanje s starši kakovostno in uspešno, upoštevamo naslednja načela sodelovanja s starši: načelo demokratičnosti, funkcionalnosti, integrativnosti, načelo spoštovanja zasebnosti, učinkovite rabe časa, koristnosti in načelo preudarnosti (Lepičnik Vodopivec, 2012). Pri načelu demokratičnosti je pomembno, da sodelovanje vzgojitelja s starši sloni na humanih odnosih in demokratičnosti. Na komunikacijo s starši je vzgojitelj vedno pripravljen ter svoje trditve in predloge podkrepi z dokazi, znanjem in argumenti. Vzgojitelj odnos do staršev gradi na spoštovanju. Pri načelu funkcionalnosti je pomembno, da se vzgojitelj na sodelovanje s starši pripravi temeljito, torej vsebinsko, tehnično in metodično, ter starše premišljeno vabi k sodelovanju. »Načelo integrativnosti terja, da v starših, ki so oblikovane osebnosti, zbudimo željo, da bi si pridobili še nova globlja spoznanja o otroku in njegovi vzgoji« (prav tam, str. 24). Ko vzgojitelj sodeluje s starši, je zelo pomembno medsebojno spoštovanje. Vzgojitelj vse informacije, ki so namenjene staršem, sporoča v neposrednem stiku z njimi in brez prisotnosti drugih. Čas za sodelovanje s starši je navadno omejen zaradi prezaposlenosti staršev. Zato vzgojitelji izrabijo čas za sodelovanje s starši zjutraj, ko otroke pripeljejo v vrtec, in ko jih pridejo iskat; ta čas je namenjen sprotni izmenjavi informacij, ne pa za pomembnejše informacije. Za take pogovore vzgojitelji posebej načrtujejo pogovore v

(11)

5

popoldanskem času, ko se delovni čas staršev že izteče (prav tam). Načelo koristnosti zavezuje vzgojitelja, da staršem ne posreduje informacije o določenem otroku oziroma o celotni skupini, ne da bi vzgojitelj pri tem dodal svoje mnenje. Pri sodelovanju vzgojitelja s starši je pomembno, da je vzgojitelj preudaren ter da sta njegovo ravnanje in delovanje ustrezna, saj je vzgojitelj tisti, ki daje pobudo za sodelovanje, in bo le tako pripomogel k dobremu, ustreznemu in uspešnemu sodelovanju (prav tam).

4 SODELOVANJE S STARŠI PO METODOLOGIJI KORAK ZA KORAKOM

»Metodologija Korak za korakom [v nadaljevanju KZK] razvija odnos do vseživljenjskega izobraževanja, saj bodo otroci v demokratičnih družbah nujno učenci vse življenje« (Stokes Szanton, 2001, str. 13). V zgodnjem otroštvu metodologija KZK upošteva tri bistvene sestavine: individualne izkušnje, vpliv igre na izbiro in učenje ter sodelovanje z družinami.

Filozofija KZK je, da se bodo otroci najbolje razvijali takrat, ko je razvoj posledica lastnega učenja in izkušenj. Raziskovanje jim omogoča vzpodbudno razvojno in učno okolje. Vloga vzgojitelja oziroma strokovnega delavca je opredelitev ciljev za posamezne otroke, in sicer v skladu z njihovimi interesi, zmožnostmi in potrebami (prav tam). Metodologija KZK temelji na razvojnem pristopu, ki je prvenstveno zasnovan na teorijah Jeana Piageta, Erika Eriksona in Leva Vigotskega. Razvojna perspektiva daje okvir za razumevanje in spoštovanje otrokovega naravnega razvoja (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000). Metodologija sloni na treh načelih predšolske vzgoje, in sicer na konstruktivizmu, razvojno primerni praksi in progresivni pedagogiki (prav tam). Cilj metodologije KZK je, da bi vsak otrok razvil zmožnosti, da bo domiseln in kreativen ter bo znal uporabljati različne vire, skrbel za družbeno in naravno okolje, iskal in reševal probleme ter bo kritičen mislec in bo sposoben izbirati. Metodologija KZK ustvarja učno okolje, ki postavlja otroka v središče kurikularnega načrtovanja, s tem pa otrokom pomaga graditi njihovo razumevanje fizičnega sveta, socialnih in kulturnih informacij, logike in matematike, pisane in govorjene besede. Ker metodologija KZK sloni na prej omenjenih načelih predšolske vzgoje, s tem zagotavlja, da imajo otroci dovolj časa za raziskovanje, možnosti izbirati aktivnosti, v katerih bodo sodelovali, možnost učiti se po različnih poteh, na voljo imajo varen prostor, v katerem lahko uporabljajo svoja čutila, delajo napake in rešujejo spore ter prostor, kjer lahko razstavljajo svoja dela (prav tam).

4. 1. ZNAČILNOSTI METODOLOGIJE KORAK ZA KORAKOM Individualne učne izkušnje

Otrok, ki je po razvoju in rasti enkratna osebnost, se preko individualnih učnih izkušenj razvija in raste na svoj lasten način. Okolje mora biti oblikovano tako, da se odziva na otrokove individualne interese in njegovo razvojno stopnjo. Okolje, ki je usmerjeno na otroka, je dinamično in izzivajoče. Vzgojitelj pripravi didaktična sredstva, ki ustrezajo otrokovim individualnim interesom in razvojni stopnji (Stokes Szanton, 2001). Dejavnosti se izvajajo v malih skupinah po igralnih kotičkih z namenom, da bi se možnost individualizacije še povečala.

Individualizacija poteka že takrat, ko si otrok sam izbere kotiček, v katerem se bo igral. Z izbiro igralnih kotičkov se otroci učijo odločati in razvijati svoje lastne interese in sposobnosti.

Izbiranje, sprejemanje odločitev in odgovornosti, reševanje problemov, komunikacija z drugimi v okolju in delo z individualnimi cilji so v ospredju v okviru metodologije Korak za korakom (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000).

(12)

6 Učenje z igro in izbiro

Igra je način življenja otrok, na kar opozarjajo tudi raziskave o vplivu otroške igre (Johnson, Christie, Yawkey, 1987 v Stokes Szanton, 2001). »Igra omogoča: individualno igranje z igračami; enostavno asociativno igro enega otroka z drugim; dramsko igro z drugimi otroki ob uporabi gledaliških pripomočkov in skupinske igre, ko so otroci zrelejši« (Stokes Szanton, 2001, str. 15). Otroci svoje sposobnosti, kot so sodelovanje in razvijanje samospoštovanja v odnosih z drugimi in s seboj, oblikujejo preko igre. Prav tako preko igre oblikujejo odnos do telesnih, miselnih in socialnih izzivov. Da v igri uporabljajo vsa svoja čutila, pa jim omogočajo sredstva, ki so na voljo v igralnici in do katerih imajo ves čas dostop (prav tam).

Sodelovanje družin v pristopu KZK

Pri metodologiji KZK je pomembna in poudarjena participacija družin, saj ima prav družina največji vpliv na otroka. Ker je družina primarni vzgojitelj otrok, strokovni tim, ki dela po metodologiji KZK, vzpodbuja družine k participaciji v vseh dejavnostih, kjer je potrebna prisotnost staršev (Stokes Szanton, 2001). »Metode vključevanja so različne od družine do družine, odvisne od individualnih pogojev in možnosti. Skupno načelo je iskanje in ponudba različnih možnosti sodelovanja« (prav tam, str. 17). Vsak starš si želi najboljše za svojega otroka, zato je pomembno, da vzgojitelj ponudi možnost, da imajo starši pomembno vlogo v otrokovem vzgojno-izobraževalnem procesu (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000). Za vrtec, ki izvaja metodologijo KZK, je značilna soba za starše, kjer staršem nudi ugodne možnosti za pridobivanje ustreznih informacij o programu in razvoju otrok, priročnike in drugo tiskano gradivo, ki bi zanimalo družine (Stokes Szanton, 2001).

»Cilj metodologije Korak za korakom so torej oblikovanje podpore v lokalni skupnosti, kjer žive družine otrok iz vrtca, ter povezovanje strokovnega tima s člani te skupnosti« (Stokes Szanton, 2001, str. 17).

4. 2 KOMUNIKACIJA MED VRTCEM IN DRUŽINO

Ob vključitvi otroka v vrtec je naloga vzgojitelja, da starše seznani z ustreznimi informacijami, strokovnim osebjem, organizacijo in prostori vrtca. Vzgojitelj staršem pove, da bo vrtec težil k razvoju vrednot in kulturnih značilnosti, ki jih razvija vsaka družina. Pomembno je poudariti, da so starši v vrtcu dobrodošli, kadarkoli to želijo. Vzgojitelj naj staršem že na uvodnem srečanju razloži pomen različnih srečanj, obvestil in oglasne deske. Vzgojitelj staršem predstavi publikacijo vrtca in jih seznani z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Staršem ponudi različne možnosti in oblike sodelovanja (Stokes Szanton, 2001).

Osnovna naloga in odgovornost strokovnih delavcev vrtca je dobra komunikacija ter sporazumevanje z družinami in njihovimi otroki. Zato je priporočljivo, da vzgojitelj pozna različne tehnike sporazumevanja. Pomembno je, da si vzame dovolj časa in truda za komunikacijo s starši. Pri tehniki aktivnega poslušanja je pomembno, da vzgojitelj pazljivo in pozorno sledi temu, kar mu sporočajo starši. Pomemben je očesni stik, da vzgojitelj prikimuje in vzpodbuja. Zelo pomembna je tudi nebesedna komunikacija oziroma govorica telesa. Odprta vprašanja staršem omogočajo povedati nekoliko več o otroku in njegovih navadah. Vzgojitelj mora biti vedno odkrit in staršem posredovati informacije, saj se le tako gradi most zaupanja med vzgojiteljem in staršem (prav tam).

(13)

7

Zelo pomembno pa je, kako poteka komunikacija med vzgojiteljem in staršem, ko govorijo o neprijetnih zadevah, kot so ločitev ob odhodu staršev, kulturne značilnosti ali premagovanje ljubosumnosti. Vzgojitelj mora razumeti stisko otroka ob odhodu staršev, zato naj poskrbi, da se bodo počutili varne in zadovoljne. Staršem predlaga, da otrok od doma prinese svojo najljubšo igračo in mu tako pomaga olajšati stisko oziroma prehod iz družine v vrtec. Reakcija otrok je odvisna tudi od tega, kako reagirajo starši. Nekateri starši so ob ločitvi žalostni, preplašeni in imajo občutke krivde; naloga vzgojitelja ob tem je, da staršem pokaže, da jih razume, in jim zagotovi, da bodo za njihove otroke dobro skrbeli. Ob vključitvi otroka v vrtec je pomembno, da starši vzgojitelja seznanijo o otrokovih značilnostih, kot je prehranjevanje, o tem, kakšen odnos in želje imajo v zvezi z disciplino otrok, kakšne so njihove zdravstvene navade (prav tam).

4. 3 STRATEGIJE SPORAZUMEVANJA S STARŠI

Če želimo zajeti vse podrobnosti in drugačnosti posameznih družin, se poslužujemo različnih oblik komuniciranja, pri tem pa smo pozorni tudi na čas za uporabo ustrezne strategije sporazumevanja (Stokes Szanton, 2001).

Strategije neuradnega sporazumevanja

S starši komuniciramo ob prihodu in odhodu otroka. Pri tem pogovoru vzgojitelji staršem poročajo o vsakodnevnih dejavnostih ali pa jih spomnijo na določene dogodke. Ta čas nikakor ni namenjen za pogovor o problemih v zvezi z otrokom (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000). K strategijam neuradnega sporazumevanja spada tudi pisna komunikacija, to so razni zapiski in zvezki. Oglasne deske prav tako spadajo k strategijam neuradnega sporazumevanja.

Preko oglasne deske starše povabimo na pogovorne ure in roditeljske sestanke ter poročamo o dnevnih dejavnostih v skupini. Oglasna deska naj bo urejena tako, da bodo obvestila v povprečni višini oči odraslega človeka. Na oglasni deski so lahko tudi osebna obvestila npr.

zahvala staršu za material. Obvestila naj bodo kratka in jasna (prav tam).

Strategije uradnega sporazumevanja

Strategija uradnega sporazumevanja, ki je najbolj značilna za metodologijo KZK, so obiski na domu otroka. Vzgojitelji otroka obiščejo na domu, ko se otrok vključi v vrtec, drugi obiski pa so načrtovani proti koncu šolskega leta. S tem, ko vzgojitelj obišče otroka na domu, vzpostavi stik z družinami, da se med seboj čim bolje spoznajo in vzpostavijo zaupanje. Obiski na domu niso koristni samo za družine, temveč tudi za vzgojitelje. S tem, ko vzgojitelji obiščejo otroka na domu, bolje spoznajo družinske razmere, kulturno okolje, želje in odnose v družini (Stokes Sznaton, 2001).

4. 4 DRUŽINA IN SKUPNOST

Za otrokovo učenje in razvoj je bistvenega pomena močno partnerstvo med vzgojitelji, družinami in drugimi člani skupnosti (Tankersley, Brajković, Handžar, Rimkiene, Sabaliauskiene, Trikić in Vonta, 2013). »S prepoznavanjem vlog družine in socialnega okolja pedagog gradi povezave med vrtcem ali šolo ter družino ali skupnostjo in tako spodbuja neprekinjeno dvosmerno komunikacijo« (prav tam, str. 42). Vzgojitelj upošteva in spoštuje različne tipe družin, družinska ozadja, življenjski slog in druge značilnosti družin. V knjigi Od

(14)

8

teorije k praksi (prav tam) so opisana tri ključna načela, ki jih vzgojitelj upošteva pri svojem delu in pri sodelovanju s straši.

Pedagog spodbuja partnerstvo z družinami in omogoča raznolike priložnosti za družine in člane skupnosti za vključevanje v otrokov razvoj in učenje

Odnosi med strokovnimi delavci in starši naj bi bili vzajemni, čemur pa ni vedno tako. Nekateri pedagogi menijo, da družine otrok ne bi smele dvomiti o njihovih odločitvah. Pomembno je, da so odnosi vzajemni; kjer sta moč in odgovornost vzgojitelja in staršev porazdeljeni, si ti med seboj delijo svoje znanje, spretnosti, kulturo in običaje. Če vzgojitelj upošteva razlike med družinami, so pristopi za sodelovanje s starši različni. J. Epstein (v Tankersley in drugi, 2013) navaja šest načinov vključevanja družin, ki lahko izboljšajo sodelovanje med vzgojitelji in starši, in sicer starševstvo, komunikacija, prostovoljstvo, dejavnost otrok in družinskih članov doma, odločanje in sodelovanje s skupnostjo (prav tam).

»Pedagog vabi in sprejme družinske člane v oddelek ter odkriva različne poti za sodelovanje vseh družin v vzgojno-izobraževalnem procesu ter v življenju učeče se skupnosti« (prav tam, str. 46). Proces sodelovanja je dvosmeren, zato mora vzgojitelj poiskati načine, kako v delo vključiti družinske člane, starši pa morajo čutiti, da jim je vrtec naklonjen in jih sprejema.

Največji oviri pri vključevanju družin v življenje in delo vrtca sta pomanjkljivo načrtovanje in slabo medsebojno razumevanje. Če želi vzgojitelj napredovati v praksi in pri sodelovanju, mora najprej ugotoviti ovire, ki onemogočajo sodelovanje staršev, in šele nato poišče druge načine vključevanja staršev. Le tako bo vzgojitelj šel korak naprej in vzpostavljal kakovostne prakse sodelovanja s starši. Če vzgojitelj in starši sodelujejo, je otroku omogočeno, da vzpostavlja pozitivne in čustveno varne odnose z odraslimi, se počuti varno ter se socialno in čustveno razvija (prav tam).

Pedagog člane družine vključuje v skupno sprejemanje odločitev o otrokovem učenju in razvoju ter socialnem življenju v oddelku (prav tam). Za sprejemanje skupnih odločitev o otrokovem učenju in razvoju je potrebno zaupanje med vzgojiteljem in starši, kar se doseže z učinkovito komunikacijo. Razvojna mapa oziroma portfolio je eden izmed načinov, da starši pridobijo uvid v otrokov razvoj, pomaga jim, da starši in vzgojitelji skupaj razvijajo določene učne cilje. Če želi vzgojitelj napredovati v praksi in izboljšati sodelovanje s starši, postane njihov zaveznik in upošteva tudi njihove ideje in prispevke o učenju in razvoju njihovih otrok (prav tam).

Pedagog vključuje družinske člane v sprejemanje odločitev, ki se nanašajo na različna okolja, v katerih se otroci učijo. Starši otrok, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o vsebini in izvedbi programa ter oblikovanja oddelčnega učnega okolja. Vzgojitelj starše oziroma družine spodbuja k dejavni vključitvi sprejemanja odločitev znotraj oddelka ali na ravni vrtca. Ko vzgojitelj zagotovi, da družine in strokovni delavci vrtca razumejo, da je odgovornost za otrokov razvoj plod skupnih prizadevanj, vzgojitelj napreduje in naredi korak naprej v praksi. Če so starši vključeni v sprejemanje odločitev o otrokovem učnem okolju, je otrokom omogočeno, da postanejo samozavestnejši, izboljšajo samopodobo in so bolje vključeni v učenje (prav tam).

(15)

9

Pedagog uporablja formalne in neformalne priložnosti za komuniciranje in izmenjavo informacij z družinami

Da bo vzgojitelj uspešen pri sodelovanju s starši, mora biti komunikacija učinkovita. Ta naj vsebuje pozorno poslušanje skrbi, ki jih izražajo starši, njihovo upoštevanje in oblikovanje določenih akcij, ki prispevajo k njihovemu odpravljanju. Da bo komunikacija s starši učinkovitejša, se vzgojitelj seznani z družinsko kulturo in jo poskuša razumeti (Tankersley in drugi, 2013).

Pedagog redno komunicira z družinami o otrocih, njihovem učenju in razvoju, kurikulumu ter dogodkih v oddelku. Vzgojitelj starše redno obvešča o tem, kaj se dogaja v oddelku. Ker so si ljudje med seboj različni, bo vzgojitelj komunikacijo moral prilagajati. Individualiziranje komuniciranja poteka na različne načine, in sicer ko starši otroka pripeljejo v vrtec ali ko ga pridejo iskat, z organiziranjem dneva odprtih vrat, s prilagodljivim časovnim razporedom in z raznolikimi kanali komuniciranja, z objavljanjem dnevnih, tedenskih ali mesečnih priprav in z izvajanjem individualnih srečanj s starši (prav tam).

Pedagog redno komunicira z družinami, da bi čimbolj spoznal otrokovo družinsko okolje in tako dobil globlji vpogled v njegova močna področja, interese in potrebe. Starši svojega otroka najbolje poznajo, zato lahko vzgojitelju posredujejo informacije o njegovih odnosih z drugimi, interesih in potrebah. Vzgojitelj lahko, če ga povabijo, obišče otroka tudi na domu in ga tako še bolje spozna (prav tam).

Pedagog družinam zagotavlja priložnosti za medsebojno učenje in podporo. Ker so si družine med seboj različne in ima vsaka družina svojo zgodovino, izkušnje in tradicijo, se lahko zaradi teh razlik učijo drug od drugega in skupaj rastejo, to pa vzgojitelj doseže tako, da poskuša organizirati, da družine otrok, ki so vključeni v oddelek, skupaj preživljajo čas ter si izmenjujejo občutke, misli in poglede (prav tam).

Pedagog zagotavlja zaupnost podatkov o otrocih in družinah. Vzgojitelj je dolžen spoštovati pravice do zasebnosti vsake posamezne družine in mora varovati zaupnost vseh informacij, ki jih pridobi med strokovnim delom (prav tam).

Pedagog uporablja vire iz skupnosti in družinske kulture, da bi obogatil razvoj in učne izkušnje otrok

Za oblikovanje in ohranjanje okolij, ki omogočajo optimalen razvoj otrok na vseh področjih, je ključnega pomena sodelovalno partnerstvo med družinami in vrtcem (Tankersley in drugi, 2013).

Pedagog krepi učenje in socializacijo otrok, tako da otroke vključuje v življenje skupnosti in člane skupnosti v življenje institucije. Ključni dejavnik dobrega počutja otrok je podporna skupnost soseske, kjer se otroci učijo in razvijajo interakcijo z drugimi. Vzgojitelj otrokom omogoča priložnosti za vključevanje v življenje skupnosti, tako da jih vzpodbuja k sodelovanju v humanitarnih akcijah, povezovanju z domom starejših občanov ipd. (prav tam, str. 61).

Pedagog družinam pomaga pri pridobivanju informacij, virov in storitev, potrebnih za spodbujanje učenja in razvoja otrok. Pedagog staršem priskrbi vire in informacije o razvoju in

(16)

10

jim nudi podporo ter pomaga pri najpomembnejši in najtežji nalogi – biti starš (prav tam, str.

62).

Pedagog vedenje o skupnostih in družinah otrok uporablja kot sestavni del kurikuluma in njihovih učnih izkušenj. S tem, ko pedagog vključuje in uporablja vedenje o skupnostih in družinah otrok, je otroku omogočeno, da svoje učenje povezuje z življenjem v skupnosti ter postane ponosen nase in na svojo družino, saj razume, da so dom, vrtec in skupnost povezani (prav tam).

Pedagog staršem in družinskim članom ponuja informacije in ideje o oblikovanju domačega spodbudnega učnega okolja in pomaga krepiti starševske kompetence. Naloga vzgojitelja je, da staršem pomaga pri nadgrajevanju njihovih starševskih kompetenc, da bodo podpirali otrokov razvoj in učenje (prav tam, str. 64).

(17)

11 II EMPIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI

Pomemben vidik kakovosti predšolske vzgoje je sodelovanje med starši in vrtcem. Prav to sodelovanje prispeva k dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje (Kurikulum za vrtce, 1999). Po Kurikulumu za vrtce (1999) imajo starši pravico do postopnega uvajanja otrok v vrtec in ga lahko vključijo v različne programe, ti pa morajo biti staršem javno dostopni. Prav tako imajo starši pravico sodelovati z vzgojiteljem pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in pravico do sprotne izmenjave informacij. Vzgojitelj mora spoštovati kulturo družine, identiteto, jezik, vrednote in prepričanja ter upoštevati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Te pravice staršev morajo biti zapisane tudi v publikaciji vrtca, ki starše informira in seznanja z njihovimi pravicami in tudi odgovornostmi (prav tam).

Oblike sodelovanja s starši razdelimo na formalne in neformalne oblike sodelovanja. K formalnim oblikam sodelovanja spadajo sodelovanje staršev v svetu vrtca in v svetu staršev, roditeljski sestanki, govorilne oziroma pogovorne ure in pisna sporočila. Med neformalne oblike sodelovanja pa spadajo uvajanje otrok v vrtec, dan odprtih vrat, šola za starše, skupni projekti, delavnice in »pogovor na vratih« (Lepičnik Vodopivec, 2012).

V vrtcih, ki delujejo po programu Korak za korakom, je velik poudarek na sodelovanju s starši.

»Metodologija Korak za korakom je nastala na podlagi prepričanja, da je vključenost družinskih članov v program bistvenega pomena pri vzpodbujanju in razširjanju učenja v oddelku in pri samostojnem ustvarjanju in učenja doma« (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000, str. III- 2). Oblike sodelovanja s starši v metodologiji KZK opisujejo kot strategije sporazumevanja s starši. Te pa se delijo na neuradne in uradne načine sporazumevanja. Med uradne načine sporazumevanja spadajo obiski na domu. Med neuradne načine sporazumevanja pa spadajo čas prihoda in odhoda, zapiski in zvezki, oglasne deske, okrožnice (prav tam). Ker vrtci, ki delajo po metodologiji KZK, v Sloveniji sodijo v sistem javnih vrtcev, izvajajo tudi druge oblike sodelovanja s starši, kot so svet staršev, svet vrtca, roditeljski sestanki, govorilne oziroma pogovorne ure, pisna sporočila, uvajanje otrok v vrtec, šola za starše, skupni projekti in delavnice.

Med javnimi vrtci in javnimi vrtci, ki uporabljajo metodologijo KZK, je torej razlika v tem, na kakšen način sodelujejo s starši, zato bom v diplomskem delu preučevala kakovost sodelovanja s starši v teh vrtcih ter jo primerjala s sodelovanjem s starši v običajnem vrtcu. Cilj raziskovalnega dela je ugotoviti, ali in kje se pojavljajo podobnosti in razlike v kakovosti sodelovanja s starši v Vrtcu Idrija in Vrtcu Cerkno.

(18)

12 6 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Ali in kako se po mnenju strokovnih delavcev starši vključujejo v načrtovanje življenja in dela v vrtcu?

2. Ali se po mnenju strokovnih delavcev pojavljajo težave in dileme pri sodelovanju s starši in kakšne so?

3. Ali so po mnenju strokovnih delavcev starši zadovoljni z oblikami sodelovanja z vrtcem?

4. Kakšne so podobnosti in kakšne so razlike v sodelovanju s starši med običajnim vrtcem in vrtcem, ki dela po pristopu KZK?

7 METODA RAZISKOVANJA

Raziskava je izvedena v skladu s kvalitativno raziskovalno paradigmo. Uporabljena je kavzalno-neeksperimentalna metoda raziskovanja.

Vzorec

V raziskavo so vključeni trije strokovni delavci Vrtca Idrija ( dve vzgojiteljici in ena svetovalna delavka) in trije strokovni delavci Vrtca Cerkno (dve vzgojiteljici in pedagoška vodja)

Postopek in tehnike zbiranja podatkov

Podatke sem zbrala s tehniko polstrukturiranega intervjuja. Z vsakim intervjuvancem posebej sem se dogovorila za kraj in čas srečanja ter za možnost snemanja pogovora. Intervjuje sem zvočno snemala.

Obdelava podatkov

Zbrane podatke sem uredila in določila enote kodiranja. Nato sem določila kategorije, čemur sta sledili analiza in interpretacija podatkov.

(19)

13 8 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 8. 1. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI Vrtec Idrija

Vse tri strokovne delavke vrtca Idrija so kot formalne oblike sodelovanja s starši naštele pogovorne ure, roditeljske sestanke in obiske na domu otroka. Dve strokovni delavki sta pod formalne oblike sodelovanja našteli še svet zavoda in svet staršev. Ena vzgojiteljica pa je k formalnim oblikam dodala še šolo za starše. Kot neformalne oblike sodelovanja so naštele praznovanje rojstnih dni, okraševanje vrtca, jesenovanje, predstavitev poklicev, prinašanje različnih materialov ter knjižne in raziskovalne nahrbtniki. Ena izmed strokovnih delavk je kot obliko sodelovanja izpostavila, da starši prebirajo oglasne deske in tako sledijo aktualnim temam v vrtcu, na podlagi tega pa v vrtec prinašajo razno literaturo na to temo. Dve strokovni delavki sta kot obliko sodelovanja izpostavili pisna obvestila za starše, ki so značilna za metodologijo KZK.

Vse tri strokovne delavke so povedale, da se starši najbolj udeležujejo pogovornih ur, dve strokovni delavki pa sta poleg pogovornih ur izpostavili tudi roditeljske sestanke. Ena strokovna delavka je poleg roditeljskih sestankov in pogovornih ur navedla še praznovanje rojstnih dni.

Vse tri strokovne delavke pravijo, da se starši najmanj udeležujejo predavanj za starše, kot razlog za neudeležbo pa so navedle preobremenjenost staršev.

Vse tri strokovne delavke vrtca Idrija so pritrdile, da se v vrtcu Idrija izvaja obiske na domu otroka, vendar so izpostavile, da se je ta oblika sodelovanja pogosteje izvajala v preteklih letih.

Ena izmed strokovnih delavk je povedala, da obiska na domu ni imela že približno dve leti, je pa dodala, da se je ta oblika sodelovanja bolj spremenila v to, da starši domov povabijo vse otroke oddelka, in sicer v okviru praznovanja rojstnih dni v dopoldanskem času. Ena izmed strokovnih delavk pri tej obliki sodelovanja vidi prednost, če ima otrok težave pri uvajanju v vrtec in če starši izrazijo željo. Meni, da če vzgojiteljica obišče otroka na domu, potem ta otrok vzgojiteljico bolje sprejme, ker jo vidi v svoji domači okolici. Preostali dve strokovni delavki pa kot prednost te oblike sodelovanja navajata, da otroka spoznaš v njegovem domačem okolju.

Dve strokovni delavki sta kot slabost navedli, da se tisti otroci, h katerim vzgojiteljica in pomočnica nista prišli na obisk, počutijo žalostne in zapostavljene. Vendar je pri tem ena strokovna delavka izpostavila, da obisk na domu ni nujno dobeseden, torej da vzgojiteljica in pomočnica obiščeta družino na domu. Lahko se dogovorijo tudi drugače, na primer, da se skupaj odpravijo v park ali gozd, saj gre predvsem za druženje v popoldanskem času. Tretja strokovna delavka pa pravi, da pri tej obliki sodelovanja ne vidi nobene slabosti.

Ko vzgojitelj obišče otroka na domu, vzpostavi stik z družino, bolje se spoznajo in vzpostavijo zaupanje. Vzgojitelj z obiskom na domu spozna družinske razmere, kulturno okolje ter želje in odnose v družini (Stokes Szanton, 2001). Ta oblika sodelovanja spada k uradnim strategijam sodelovanja s starši v metodologiji KZK.

Vrtec Cerkno

Strokovna delavka G. je povedala, da v Vrtcu Cerkno staršem ponujajo roditeljske sestanke, ki jih imajo v začetku in na koncu šolskega leta, pogovorne ure, ki jih izvajajo vsak mesec, kostanjev pikni in zaključno druženje ob koncu šolskega leta. Starši pa so v letošnjem šolskem

(20)

14

letu sodelovali tudi pri laufariji. Če starši želijo, pa lahko otrokom predstavijo svoj poklic.

Strokovna delavka G. je povedala, da se pri njih starši ne udeležujejo praznovanja rojstnih dni v dopoldanskem času. Strokovna delavka J. glede je oblik sodelovanja s starši naštela pogovorne ure, roditeljske sestanke, uvodne razgovore za starše otrok, ki bodo prvič vstopili v vrtec, predavanja za starše in razna popoldanska srečanja, kot so ogledi gledaliških predstav s starši, izlet. Strokovna delavka T. pa je na vprašanje, katere oblike sodelovanja ponuja staršem, odgovorila, da staršem ponujajo pogovorne ure, roditeljske sestanke, kostanjev piknik in praznično popoldansko druženje. Ker je strokovna delavka v letošnjem letu delala z najmlajšimi otroki, pri njih letos niso imeli zaključnega druženja ob koncu šolskega leta.

Strokovna delavka J. je povedala, da se starši najbolj udeležujejo pogovornih ur, roditeljskih sestankov in kostanjevega piknika. Pravi, da se starši najmanj udeležujejo predavanj za starše:

sicer je v začetku leta interes zelo velik, vendar čez leto upada. Najbolj obiskane oblike sodelovanja pa so obisk gledaliških iger in skupinskih druženj. Strokovna delavka T. pa je povedala, da so se starši udeleževali vseh oblik sodelovanja, ki jih ponuja vrtec.

Strokovna delavka G. je kot razlog za udeležbo na pogovornih urah navedla predvsem, da starše starejših otrok, ki so pred vpisom v šolo, zanima otrokov razvoj. Izpostavila je, da so v Vrtcu Cerkno šele sedaj začeli dajati večji poudarek na sodelovanju s starši, in opaža, da so starši zadovoljni in se radi udeležujejo srečanj. Strokovna delavka J. je kot razlog za neudeležbo na predavanjih navedla, da imajo starši veliko obveznosti. Izpostavila je, da je v današnjem času veliko bolj prisoten splet, kjer starši lahko dobijo ogromno informacij. Strokovna delavka T. pa je menila, da je razlog, da se starši udeležujejo srečanj, predvsem iskren odnos med vzgojiteljico in starši.

8. 2 VKLJUČEVANJE STARŠEV V NAČRTOVANJE ŽIVLJENJA IN DELA V VRTCU

Vrtec Idrija

Vse tri strokovne delavke Vrtca Idrija so povedale, da starše na uvodnem roditeljskem sestanku povabijo, da se vključijo v načrtovanje življenja in dela v vrtcu. Strokovna delavka D. je izpostavila, da je v letošnjem šolskem letu na pomoč priskočil oče otroka, ki jim je pripravil vizualizacijo vesolja. Če so starši aktivno vključeni ter sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, to prispeva k razvoju vseh udeležencev vzgojnega procesa (Željeznov Seničar, 2012).

Vrtec Cerkno

Strokovna delavka G. Vrtca Cerkno je povedala, da se starši ne vključujejo v načrtovanje življenja in dela v vrtcu. Tudi strokovna delavka J. Vrtca Cerkno je povedala, da se starši ne vključujejo v življenje in delo v vrtcu, vendar pa je želja ravnatelja, da bi se starši vanj pričeli vključevati. Strokovna delavka T. starše ob začetku šolskega leta na uvodnem roditeljskem sestanku povabi k sodelovanju, vendar se v letošnjem šolskem letu niso odzvali, medtem ko so v preteklem šolskem letu starši predlagali obisk lutkovnega gledališča, kar so tudi izvedli.

(21)

15

8. 3 AKTIVNO VKLJUČEVANJE STARŠEV V VZGOJNO DELO Vrtec Idrija

Vse tri strokovne delavke so na vprašanje, ali se starši vključujejo v vzgojo, delno pritrdile. V nekaterih oddelkih se vključujejo v vzgojno delo tako, da predstavijo poklic ali da pridejo v dopoldanskem času v vrtec na praznovanje rojstnega dne svojega otroka. Strokovna delavka B.

je izpostavila, da jih je v letošnjem letu deklica povabila k sebi domov na dan praznovanja dneva družine. Tam so si ogledali staro hišo, črno kuhinjo in živali. Ista strokovna delavka je dodala, da so v njihovem oddelku starši tisti, ki organizirajo zaključno druženje.

Vrtec Cerkno

Strokovni delavki G. in J. sta pritrdili, da se starši vključujejo v vzgojno delo v oddelku. V enem izmed oddelkov Vrtca Cerkno, kjer so obravnavali temo orodja, so povabili starše in nato iz lesa izdelovali orodja, v drugem oddelku pa so v popoldanskem času otroci skupaj z očeti izdelovali lesene košarice. Strokovna delavka J. je povedala, da se starši v dopoldanskem času redko vključujejo v vzgojno delo, pri strokovni delavki T. pa se starši nikoli ne vključijo v vzgojno delo v oddelku.

Sklepam, da je aktivno vključevanje starše bolj odvisno od posameznega vzgojitelja in tudi staršev otrok v oddelku kot od tega, ali vrtec dela po metodi Korak za korakom. Tudi po mnenju strokovnjakov je v procesu sodelovanja s starši pomembno, da gre za dvosmeren proces, zato mora vzgojitelj poiskati načine, kako v delo vključiti družinske člane, starši pa morajo čutiti, da jim je vrtec naklonjen in jih sprejema (Tankersley in drugi, 2013).

8. 4 SPROTNA (VSAKODNEVNA) KOMUNIKACIJA S STARŠI Vrtec Idrija

Vse tri strokovne delavke so povedale, da sprotna oziroma vsakodnevna komunikacija s starši poteka na vratih igralnice pri prihodu in odhodu otroka domov, samo strokovna delavka D. je poleg pogovora na vratih izpostavila tudi oglasno desko. Strokovna delavka A. je pri tej obliki komunikacije videla tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Slabost je predvsem v tem, da pogovor na vratih poteka vpričo otroka. Kot boljšo idejo je izpostavila pisna obvestila za starše otrok do tretjega leta starosti. Starši preko pisnih obvestil izvedo, koliko je njihov otrok pojedel za zajtrk in kosilo ter koliko časa je spal, in na podlagi teh obvestil lahko npr. sklepajo, zakaj je otrok slabe volje. Ista strokovna delavka je kot težavo pri sprotni komunikaciji izpostavila, da nima pregleda nad igralnico in nad tem, kaj počnejo otroci, ko se pogovarja s starši. Strokovna delavka D. pri tej obliki komunikacije ni videla težav.

Vrtec Cerkno

Vse tri strokovne delavke so izpostavile, da sprotna oziroma vsakodnevna komunikacija s starši poteka na vratih igralnice. Strokovna delavka T. pravi, da se poslužuje tudi pisnih obvestil za starše, ki so značilne za metodologijo KZK. Povedala je, da je bila pred tem zaposlena v Vrtcu Idrija, ki izvaja metodologijo KZK, in so se ji zdela pisna obvestila za starše zelo koristna, zato se je odločila, da bo s tem nadaljevala tudi v Vrtcu Cerkno.

(22)

16

Vzgojitelj naj starše redno obvešča o tem, kaj se dogaja v oddelku. Ker pa so si ljudje med seboj različni, bo vzgojitelj komunikacijo moral prilagajati različnim staršem. Individualiziranje komuniciranja poteka na različne načine, in sicer ko starši otroka pripeljejo v vrtec ali ko ga pridejo iskat, z organiziranjem dneva odprtih vrat, s prilagodljivim časovnim razporedom in z raznolikimi kanali komuniciranja, z objavljanjem dnevnih, tedenskih ali mesečnih priprav in z izvajanjem individualnih srečanj s starši (Tankersley in drugi, 2013). Čas za sodelovanje s starši je navadno omejen zaradi prezaposlenosti staršev. Zato vzgojitelji izrabijo čas za sodelovanje s starši zjutraj, ko otroka pripeljejo v vrtec, in ko ga pridejo iskat. Ta čas je namenjen sprotni izmenjavi informacij, ne pa pomembnejšim informacijam (Lepičnik Vodopivec, 2012).

8. 5 ODZIVNOST IN ZADOVOLJSTVO STARŠEV Vrtec Idrija

Strokovna delavka A. je glede zadovoljstva in odzivnosti staršev izpostavila, da so starši zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem, dokler ne pride do konflikta. Glede odzivnosti pa je povedala, da je starše potrebno opominjati, da do časa prinesejo izpolnjene dokumente.

Strokovna delavka B. je izpostavila, da sta s sodelavko dobili povratne informacije in so starši zadovoljni z njihovim sodelovanjem. Strokovna delavka D. pa je povedala, da so starši odzivni, berejo oglasne deske in sledijo dogajanju v vrtcu.

Glede razlik med starši sta strokovni delavki B. in D. izpostavili, da med njimi ne vidita razlik, nekateri so bolj in drugi manj odzivni, medtem ko je strokovna delavka A. menila, da so mame bolj dosledne kot očetje. Strokovni delavki B. in D. sta izpostavili, da so starši zadovoljni in hvaležni za sodelovanje. Strokovna delavka A. pa je bila mnenja, da so najbolj zadovoljni tisti starši, pri katerih otroci nimajo vzgojnih težav, do negativne reakcije pa pride denimo, če gre za otroka s posebnimi potrebami.

Vrtec Cerkno

Strokovni delavki G. in T. sta glede odzivnosti in zadovoljstva staršev povedali, da so starši zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem in da do časa oziroma do roka vrnejo izpolnjene dokumente, medtem ko je strokovna delavka J. trdila drugače, tj. da se starši ne držijo roka vrnitve dokumentov.

Strokovni delavki G. in T. sta povedali, da ne opazita nobenih razlik v odzivnosti in zadovoljstvu staršev. Strokovna delavka J. pa je menila, da se nekateri starši odzivajo prav na vse, redno hodijo na pogovorne ure in roditeljske sestanke, spet drugi starši pa bi se raje vsemu izognili.

Kakovostno in uspešno sodelovanje med vrtcem in starši nastane le kot rezultat zaupanja med vzgojiteljem in staršem (Željeznov Seničar, 2012). Pomembno je, da vzgojitelji s starši vzpostavijo odnos, v katerem starši občutijo, da so vsi na istem bregu in želijo pomagati otroku pri njegovih težavah (Čeh Svetina. 2016).

(23)

17

8. 6 TEŽAVE IN DILEME V SODELOVANJU S STARŠI Vrtec Idrija

Strokovni delavki A. in D. sta povedali, da do sedaj nista imeli težav in dilem pri sodelovanju s starši, medtem ko je strokovna delavka B. povedala, da je že naletela na težave s starši, vendar tega ne želi izpostavljati.

Vrtec Cerkno

Strokovna delavka G. in T. v svoji poklicni karieri še nista imeli nobenih težav in dilem v sodelovanju s starši. Strokovna delavka J. pa je kot težavo predstavila vpis otrok v vrtec.

Nekateri starši preko telefona ali osebno izražajo svoje nezadovoljstvo ob tem, da njihov otrok ni bil sprejet v vrtec.

Pri sodelovanju med vrtcem in starši pa se lahko pojavijo tudi ovire, kot so lastne izkušnje staršev in tradicija; vzgojiteljev odnos do staršev; brezposelnost ali preobremenjenost staršev in stiske otrok; ambiciozni starši; zmanjšana motivacija za sodelovanje lahko predstavlja nezaupanje v vrtce, še posebno staršev manj uspešnih otrok (Žagar, 2016). Pri grajenju partnerstva med vrtcem in družino je pomembno, da je vzgojitelj profesionalec in zagovornik strokovnih odločitev. V primeru nestrinjanja vzgojitelj ne sme obupati, ampak mora iskati nove rešitve. Pomembno je tudi, da so pogovori s starši strokovni (Željeznov Seničar, 2012).

8. 7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE KOMUNIKACIJE S STARŠI Vrtec Idrija

Strokovna delavka B. je menila, da je bil njen način sodelovanja s starši v letošnjem letu uspešen, saj so starši na zaključnem srečanju izrazili svoje zadovoljstvo glede medsebojnega sodelovanja. Strokovna delavka A. pa je izpostavila predvsem komunikacijo na vratih, ki naj bi je bilo čim manj. Predlagala je, da bi starši in strokovni delavci čim bolj izkoriščali pogovorne ure ali pa se slišali po telefonu v času počitka. Težava, ki jo je potrebno odpraviti, so predvsem pogovori na ulicah ali na družabnem omrežju Facebook, vodstvo pa naj bo tisto, ki naj starše spodbuja k formalnim oblikam sodelovanja. Strokovna delavka D. pa je na vprašanje glede predlogov za izboljšanje komunikacije s starši menila, da se vsako stvar da izboljšati. Odkar dela v vrtcu, teži k temu, da se stvari ne ponavljajo preveč, in poskuša iskati nove ideje.

Vrtec Cerkno

Strokovna delavka G. je izpostavila, da je pomembna usklajenost med vzgojiteljico in pomočnico. Strokovna delavka J. je izpostavila, da se dogajajo premiki pri sodelovanju s starši:

do nedavnega so bile v vrtcu Cerkno na pogovornih urah prisotne samo vzgojiteljice, v letošnjem letu pa so uvedli spremembo, in sicer da je na pogovornih urah poleg vzgojiteljice prisotna tudi pomočnica vzgojiteljice. Kot predlog za izboljšavo je dodala, da bi se začetnih roditeljskih sestankov udeležilo tudi vodstvo vrtca. Strokovna delavka T. pa trenutno ne bi spremenila ničesar pri komunikaciji s starši; če bi se pojavila težava v komunikaciji, bi probleme reševala na konkretnem primeru.

Pri sodelovanju vzgojitelja s starši je pomembno, da je vzgojitelj preudaren in da sta njegovo ravnanje in delovanje ustrezna, saj je vzgojitelj tisti, ki daje pobudo za sodelovanje. Tako bo

(24)

18

vzgojitelj pripomogel k dobremu, ustreznemu, kakovostnemu in uspešnemu sodelovanju (Lepičnik Vodopivec, 2012).

9 SKLEPNE UGOTOVITVE

Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali in kako se po mnenju strokovnih delavcev starši vključujejo v življenje in delo vrtca. V Vrtcu Idrija so strokovne delavke povedale, da se starši vključujejo v načrtovanje življenja in dela v vrtcu, ena izmed strokovnih delavk je izpostavila, da jim je oče otroka pripravil vizualizacijo vesolja. V Vrtcu Cerkno pa se starši v delo v vrtcu ne vključujejo aktivno, vendar je ena izmed strokovnih delavk povedala, da je želja ravnatelja, da bi se to spremenilo. Če starši in vzgojitelji med seboj usklajeno sodelujejo, otroku zagotavljajo skladen, zdrav in kakovosten razvoj (Lepičnik Vodopivec, 2012). Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku (Kurikulum za vrtce, 1999). Metodologija KZK vzpodbuja družine k participaciji v vseh dejavnostih, kjer je potrebna prisotnost staršev (Stokes Szanton, 2001). V Vrtcu Idrija, ki dela po metodologiji KZK, starše vključujejo v življenje in delo vrtca. Metode vključevanja pa so različne od družine do družine, odvisne so od individualnih pogojev in možnosti (prav tam).

Pomembno je, da vzgojitelj ponudi možnost sodelovanja, s katerim imajo starši pomembno vlogo v otrokovem vzgojno-izobraževalnem procesu (Hansen, Kaufmann in Burke Walsh, 2000). Vzgojitelj na prvem uvodnem srečanju poudari, da so starši v vrtcu dobrodošli, kadarkoli to želijo (Stokes Szanton, 2001). Proces sodelovanja je dvosmeren, zato mora vzgojitelj poiskati načine, kako v delo vključiti družinske člane, starši pa morajo čutiti, da jim je vrtec naklonjen in jih sprejema (Tankersley in drugi, 2013). Starši otrok, ki so vključeni v vzgojno- izobraževalni proces, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o vsebini in izvedbi programa ter pri oblikovanju oddelčnega učnega okolja. Če so starši vključeni v sprejemanje odločitev o otrokovem učnem okolju, je otrokom omogočeno, da postanejo samozavestnejši, izboljšajo samopodobo in so bolje vključeni v učenje (prav tam).

Pri drugem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali se po mnenju strokovnih delavcev pojavljajo težave in dileme pri sodelovanju s starši in kakšne so. V Vrtcu Idrija sta dve strokovni delavki povedali, da do sedaj nista imeli nobenih težav in dilem pri sodelovanju s starši, medtem ko je ena povedala, da je na težave pri sodelovanju s starši že naletela, vendar jih ni želela izpostaviti. V Vrtcu Cerkno pa je strokovna delavka J. kot težavo pri sodelovanju s starši predstavila, da se ji pritožujejo starši, katerih otrok ni bil vpisan v vrtec. Cilj sodelovanja vrtca s starši je vzpostaviti dobro medsebojno komunikacijo, dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgoje, dvigniti kakovost življenja in dela v vrtcu, pridobiti medsebojno zaupanje ter skupno reševati probleme (Užmah, 2010). Demokratično sodelovanje je tisto sodelovanje, pri katerem si starši in vzgojitelji izmenjujejo svoje poglede in iskreno sodelujejo (Jensen in Jensen, 2011). Pomembno je, da vzgojitelj s starši vzpostavi odnos, v katerem starši občutijo, da so vsi na istem bregu in želijo pomagati otroku pri njegovih težavah (Čeh Svetina, 2016). Kakovostno in uspešno sodelovanje med vrtcem in starši nastane le kot rezultat zaupanja med vzgojiteljem in staršem (Željeznov Seničar, 2012

Pri tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali so po mnenju strokovnih delavcev starši zadovoljni z oblikami sodelovanja z vrtcem. V obeh vrtcih so strokovne delavke mnenja, da so starši zadovoljni z njihovim sodelovanjem. Vendar sem mnenja, da bi morali, če bi želeli

(25)

19

bolje oceniti zadovoljstvo staršev pri sodelovanju z vzgojitelji, o tem povprašati tudi starše. S pristno komunikacijo, medsebojnim zaupanjem ter medsebojnimi in skupnimi aktivnostmi se uresničuje partnerstvo med vzgojiteljem in starši (Željeznov Seničar, 2012). Pri grajenju partnerstva med vrtcem in družino je pomembno, da je vzgojitelj profesionalec in zagovornik strokovnega znanja, vzgojitelj ne sme obupati, ampak mora iskati nove rešitve (prav tam). Če želimo, da je sodelovanje s starši kakovostno in uspešno, upoštevamo načela sodelovanja s starši. Pomembno je, da sodelovanje vzgojitelja s starši sloni na humanih odnosih in demokratičnosti. Vzgojitelj se mora temeljito, torej vsebinsko, tehnično in metodično, pripraviti na sodelovanje s starši ter jih k sodelovanju vabiti premišljeno. Ko vzgojitelj sodeluje s starši, je pomembno medsebojno spoštovanje. Vzgojitelj vse informacije, ki so namenjene staršem, sporoča v neposrednem stiku z njimi in brez prisotnosti drugih. Pri sodelovanju vzgojitelja s starši je pomembno, da je vzgojitelj preudaren in da sta njegovo ravnanje in delovanje ustrezna, saj je vzgojitelj tisti, ki daje pobudo za sodelovanje, in bo le tako pripomogel k dobremu, ustreznemu, kakovostnemu in uspešnemu sodelovanju (Lepičnik Vodopivec, 2012).

Pomembno je, da vzgojitelj uporablja formalne in neformalne priložnosti za komuniciranje in izmenjavo informacij z družinami (Tankersley in drugi, 2013). Da bo vzgojitelj uspešen pri sodelovanju s starši, mora biti komunikacija učinkovita. Vsebuje naj pozorno poslušanje skrbi, ki jih izražajo starši, njihovo upoštevanje in oblikovanje določenih akcij, ki prispevajo k njihovem odpravljanju (prav tam).

Pri četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sodelovanju s starši med Vrtcem Idrija in Vrtcem Cerkno. V obeh vrtcih staršem ponujajo enake formalne oblike sodelovanja: roditeljske sestanke, govorilne ure in predavanja za starše. V Vrtcu Idrija pa poleg naštetih oblik sodelovanja staršem ponujajo tudi obisk na domu. Razlika med vrtcema Idrija in Cerkno je tudi, da v Vrtcu Idrija v dopoldanskem času skupaj s starši praznujejo otrokov rojstni dan, v popoldanskem času pa imajo še jesenovanje in okraševanje vrtca. Podobnost med vrtcema je, da se po odgovorih strokovnih delavk starši najbolj udeležujejo pogovorih ur. Vseh šest strokovnih delavk obeh vrtcev je povedalo, da sprotna oz.

vsakodnevna komunikacija poteka na vratih igralnice ob prihodu in odhodu otrok. Ena izmed strokovnih delavk Vrtca Cerkno se poslužuje pisnih obvestil, ki so značilna za metodologijo Korak za korakom. Ugotavljam torej, da se med vrtcema Idrija in Cerkno pojavljajo tako razlike kot tudi podobnosti.

(26)

20 10 VIRI IN LITERATURA

Čeha Svetina, T. (2016). Koraki do staršev – Kako vzpostaviti sodelovanje s starši in kako ga ohraniti? V Kramar, M. (ur.), Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 14–

18). Ljubljana. Educe.

Hansen, A. K., Kaufmann, R. K. in Burke Walsh, K. (2000). Korak za korakom. Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke (za otroke od treh do šestih let starosti). Pedagoški inštitut.

Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ. Ljubljana.

Jensen, E. in Jensen. H. (2011). Dialog s starši. Ljubljana. Inštitut za sodobno družino.

Jenšterle, L. (2018). Družina – učne situacije v vrtcu in sodelovanje s starši. V Kramar, M.

(ur.), Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 59–64). Ljubljana. Educe.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.

Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana. Pedagoška Fakulteta.

Stokes Szanton, E. (2001). Korak za korakom. Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Pedagoški inštitut. Razvojno–raziskovalni center pedagoških iniciativ. Ljubljana.

Tankersley, D., Brajković, S., Handžar, S., Rimkiene, R., Sabaliauskiene, R., Trikić, Z. in Vonta, T. (2013) Od teorije k praksi; Vodnik po pedagoških področjih kakovosti ISSA.

Pedagoški inštitut.

Užmah, N. (2010). Sodelovanje strokovnih delavcev vrtca s starši. V Horvat, L., Kramar, M., Batistič, M., Ferjančič, J., Krapše, T., Jaušovec, N., Vauhnik, J. in Budnar, M. (ur.). (2010).

Pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji (str. 21–24). Ljubljana. Educe.

Žagar, M. (2016). Uspešno sodelovanje med starši in vzgojitelji. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9CE9WWX7/704fd90b-134a-42f5-9b50-

ee1f706fba5e/PDF

Željeznov Seničar, M. (2012). Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami«. MiB. d. o. o.

Ljubljana.

(27)

21 11 PRILOGE

11. 1 INTERVJUJI S STROKOVNIMI DELAVCI VRTCA IDRIJA Strokovna delavka A.

1. Oblike sodelovanja s starši (formalne in neformalne):

Katere oblike sodelovanja ponujate staršem?

»Staršem ponujamo uvajanje, uvodni roditeljski sestanek, pogovorne ure, rojstne dneve, šolo za starše, pisna obvestila za otroke do starosti treh let, okraševanje vrtca, jesenovanje, obiske na domu otroka, predstavitev poklicev, prinašanje različnih materialov, svet zavoda in svet staršev. Imajo pa vzgojiteljice tudi knjižne nahrbtnike, raziskovalne nahrbtnike.«

Katerih oblik se starši najbolj udeležujejo in katerih najmanj?

»Najbolj se udeležujejo pogovornih ur, najmanj udeležbe pa je na predavanjih za starše.«

Kaj je po vašem mnenju razlog za (ne)udeležbo staršev?

»Za neudeležbo staršev je razlog preobilica vsega, starši imajo že tako dovolj obveznosti. Poskrbeti morajo za varstvo otrok in pokriti službene obveznosti. Razlog za udeležbo pa je sama potreba staršev, vsak starš pri sebi razmišlja, kaj rabi, in če se mu nekaj zdi koristno in pomembno, se bo udeležil raznih oblik sodelovanja.«

Vrtec, ki izvaja KZK:

Ali izvajate obisk na domu otroka?

»Da, vendar redko.«

Kako vidite to obliko sodelovanja, kakšne so njene prednosti in slabosti?

»Največja prednost je ta, da otrok, ki ima težave pri uvajanju v vrtec, vzgojiteljice lepše sprejme, ker jih vidi v svoji domači okolici, ki mu je blizu in se bolje počuti. Slabost bi bila v primeru, ko se starši ne počutijo, da bi povabili strokovne delavce v svoj dom, zaradi različnih razlogov. In takrat lahko otrok občuti žalost, da sta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice odšle k vsem drugim otrokom na dom, samo k njemu ne. Obisk na domu pa … ni nujno, da otroka obiščemo na domu, lahko se s starši dogovorimo, da gredo skupaj v park ali v gozd, gre predvsem za dogovor v popoldanskem času. Obisk na domu je bolj kot ne samo ime oblike sodelovanja.«

2. Vključevanje staršev v načrtovanje življenja in dela v vrtcu:

Ali se starši vključujejo v načrtovanje? Če da, kako. Navedite primer!

»Da. Ko se starši na začetku leta udeležijo uvodnega roditeljskega sestanka, imajo možnost oblikovanja letnega delovnega načrta in dejavnosti čez celo leto.«

3. Aktivno vključevanje staršev v vzgojno delo:

Ali se starši občasno vključujejo v vzgojno delo v oddelku? Če da, kateri starši?

Navedite vse primere iz tega šolskega leta!

»Starši se vključujejo v vzgojno delo v oddelku s predstavitvami poklicev, v sklopu določene teme se vzgojiteljice povežejo s starši. Sem bi sodilo tudi to, da starši lahko predlagajo teme za šolo za starše, kar se je izkazalo kot zelo dobro. Starši se vključujejo v vzgojno delo tudi tako, da pridejo na praznovanje rojstnega dne, kar je že ustaljena praksa.«

(28)

22 4. Sprotna (vsakodnevna) komunikacija s starši:

Kako poteka sprotna (vsakodnevna) komunikacija s starši? Ali imate pri tem kako težavo? Kaka dobra izkušnja – primer?

»Vsakodnevna komunikacija poteka na vratih igralnice. Ta oblika komunikacija je dobra in ni dobra, poteka vpričo otroka in drugih staršev, potrebno je biti previden, kaj poveš staršem. Boljša ideja so pisna obvestila, ki jih imajo otroci do treh let starosti, kjer gre za neko diskretnost, starš pa še vedno izve pomembne stvari, ki so se zgodile tisti dan. Dober primer so pisna obvestila za otroke do treh let starosti. Starš iz teh obvestil izve, koliko je pojedel za zajtrk in kosilo, koliko časa je spal in na podlagi tega lahko tudi starši sklepajo, na primer zakaj je otrok slabe volje.«

5. Odzivnost in zadovoljstvo staršev:

Kako ocenjujete odzivnost in zadovoljstvo staršev pri sodelovanju z vrtcem?

»Dokler ne pride do nekega konflikta, so starši zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem.

glede odzivnosti pa je potrebno starše opominjati, da do časa prinesejo izpolnjene papirje. Ker je vrtec neobvezen, ga tako tudi jemljejo, in dokumentacije ne jemljejo tako resno, kot je na primer v šoli.«

Razlike med starši: kateri se vam zdijo bolj odzivni in kateri manj? Zakaj?

»To je zelo razdeljeno in težko izpostavim nek zaključek. Vseeno pa mislim, da so mame bolj dosledne kot očetje.«

Kateri starši se vam zdijo zadovoljni in kateri ne? Zakaj? (Primeri!)

»Najbolj so zadovoljni tisti starši, pri katerih otroci nimajo vzgojnih težav. Ko pa pride težava, kot je na primer otrok s posebnimi potrebami, tam pa pride do neke negativne konotacije.«

6. Težave in dileme v sodelovanje s starši:

Ali ste, odkar delate v vrtcu, naleteli na kakšne težave in dileme pri sodelovanju s starši? Katere so te dileme in težave?

»Ne.«

7. Predlogi za izboljšanje komunikacije s starši:

Kaj bi lahko izboljšali sami oz. s sodelavko v oddelku pri komunikaciji s starši?

Kaj bi se moralo spremeniti na ravni vrtca in kaj na širši (lokalni ali državni ravni)?

»Izpostavila bi predvsem to komunikacijo na vratih, ki naj bi je bilo čim manj, in bolj izkoriščati pogovorne ure ali pa da se slišijo v času počitka. Na ravni vrtca bi lahko vodstvo starše spodbujalo k formalnim oblikam sodelovanja. Izpostavila bi predvsem pogovore na ulicah ali na družabnem omrežju Facebook, ki ni primerno za komuniciranje s starši glede otroka.«

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Te so vezane na sodelovanje s starši in s strokovnimi delavci ter na neposredno delo z otroki (posredovanje napotkov staršem za delo z otrokom, sodelovanje staršev

Rezultati raziskave so pokazali, da so po mnenju staršev in strokovnih delavk naloge vrtca, da ta nudi pomo č pri celoviti skrbi za otroke, izboljša kvalitete življenja družin

V empiričnem delu s kvalitativno raziskavo na vzorcu šestih staršev analiziram, katerega vzgojnega sloga se poslužujejo intervjuvani starši; kakšno stališče imajo

Raziskovala sem, ali strokovni delavci v vrtcu poznajo psihoanalitično teorijo in psihoanalitični vzgojni koncept vrtca, kakšna so stališča strokovnih delavcev do

Vzgojitelji in starši sodelujejo z drugimi predvsem v oblikah sodelovanja, kot sta svet staršev in svet vrtca, ter na različnih skupinskih delavnicah in predavanjih, ki

Prvega raziskovalnega vprašanja, ali se po mnenju strokovnih delavcev v vrtcu pri dvojezičnih otrocih začne govor razvijati kasneje kot pri enojezičnih, ne morem ne

Obiski vrtca v (potujočo) knjižnico, spodbujajo tudi družinsko branje; Knjižnica otroka uči pozitivnega odnosa do knjige; Knjižničarji pripomorejo k spodbujanju

Pri participaciji otrok pri načrtovanju dnevne rutine v vrtcu me je zanimalo tudi, ali se odgovori strokovnih delavcev razlikujejo glede na njihovo izobrazbo8. Na to raziskovalno