UVODNIK LEADING ARTICLE
NOV PRISPEVEK H KAKOVOSTI OBZORNIKA ZDRAVSTVENE NEGE
Konec leta 1999 srno veselo praznovali vstop v novo tisočletje, čeprav so nas strokovnjaki prepri- čevali, da je eno leto prezgodaj. Številka 2000 je imela preveliko privlačno moč, da bi jo sprejeli kot navadno menjavo leta. Uradno pa srno stopili v no- vo tisočletje z letom 2001. Najbrž vse skupaj niti ni toliko pomembno, saj srno si končno tudi koledar ljudje postavili sami.
Velike prelomnice so kot nalašč za to, da se ozre- mo v preteklost in skušamo oceniti, kaj je bilo pozi- tivnega, da bi na tem gradili v prihodnosti. Če se pri Obzorniku zazremo nazaj, srno lahko ponosni na to, da Obzornik zdravstvene nege izhaja neprekinjeno že 34 let. Le nekaj je disciplin v zdravstvu, ki se lahko pohvalijo s svojo stanovsko publikacijo in s tako dolgoletnim izhajanjem. Iz zapiskov preteklih desetletij se lahko prepričamo, da ni bilo vedno lah- ko zagotoviti neprekinjenega izhajanja, vendar je iz- dajatelj - Društvo medicinskih sester Slovenije - imelo redno izhajanje revije za svojo prednostno na- logo. Prav tako paje veljalo načelo, daje vsaka me- dicinska sestra redna naročnica svoje strokovne re- vije.
V vseh teh letih so se vsebine v reviji spreminjale in tu di kakovostno in metodološko napredovale. K razvoju so mnogo prispevale posameznice in posa- mezniki, ki so vzporedno s pridobivanjem strokov- ne in univerzitetne izobrazbe objavljali svoje študij- ske in raziskovalne dosežke in jih posredovali širši javnosti.
Prispevek h kakovosti in večjemu pretoku stro- kovnih in znanstvenih informacij so objave visoko- šolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev, ki so v Obzorniku predstavljali svoja dela in študijska gra- diva dijakom in študentom.
Nedvomno je revija veliko pridobila s širjenjem kroga bralcev izven področij zdravstvene nege. Ta- ko so na primer v zadnjem času na naših straneh objavljali sociologi, zdravniki, socialni pedagogi, psihologi, teologi, pravniki in drugL Odprtost revije za ostale strokovnjake in discipline pomeni sočasno večje zanimanje ostalih znanstvenih področij za zdravstveno nego. Pri tem gre zahvalai med drugim odprtosti in akademski dovzetnosti članic in članov uredniškega odbora.
Z vse večjim izobraževalnim razvojem v zdrav- stveni negi in napredovanju v kakovosti objavljenih člankov se je s časom pojavila potreba po vrednote-
nju same revije in vrednotenju prispevkov. Da pa bi dosegli strokovno in znanstveno primerljivost in se enakovredno z ostalimi disciplinami uvrščali v stro- kovno-informacijski prostor v Sloveniji in v svetu, je potrebno slediti enotno izoblikovanemu sis ternu evalvacije in kategorizacije naših in mednarodnih revij. Merila (Merila za volitve v nazive, 1997; http/
www/uni-lj.si, 2000) razvrščajo revije v šest kate- gorij. Vsaka članica Univerze je pravila nekoliko prilagodila svojemu strokovnemu področju, vendar večjih odstopanj zaradi mednarodne primerljivosti ne more dopustiti.
Kam se razvrsti posamezna revija alikako visoko skupino doseže, je odvisno od kakovosti izvirnih znanstvenih prispevkov, od mednarodne uveljavlje- nosti in priznanosti in mednarodnega znanstvenega in uredniškega sodelovanja.
Uredniški odbor Obzornika zdravstvene nege je na svoji seji dne 14. 12. 2000 sprejel sklep o tem, da revija napreduje iz kategorije revij z uredniško re- cenzijo v kategorijo revij z zunanjo strokovno re- cenzijo. Za to si člani UO prizadevamo že nekaj ča- sao Veliko pobud je v zadnjem času prišlo s strani strokovnjakov, ki objave člankov vključujejo v svoje akademsko napredovanje. Bibliografski zapisi o pri- spevkih, objavljenih v Obzorniku zdravstvene ne- ge, so ustrezno ovrednoteni in vključeni v sloven- sko bibliografsko bazo COBlB (http://www.izun.si).
Želimo si, da bi bila revija opredeljena kot pomemb- na in odmevna znanstvena in strokovna periodična publikacija na zdravstvenem področju in bi bile ob- jave v njej visoko referenčne za napredovanje v znan-
stvene in strokovne nazive.
Pridobitev zunanje strokovne recenzije člankov pomeni prednost za razvijanje strokovnosti zdrav- stvene nege, boljše točkovanje člankov pri vredno- tenju bibliografskih enot posameznega avtorja in prednosti za točkovanje dela recenzentovo
Uredniški odbor je na omenjeni seji sprejel pred- log seznamarecenzentov, ki so uveljavljeni strokov- njaki na določenem področju v vodilnih zdravstve- nih ustanov ah v Sloveniji in na obeh Visokih zdrav- stvenih šolah v Ljubljani in v Mariboru. Predlog se- znamaje bil potrjen s pisno privolitvijo predlaganih članov v sodelovanje. Pri sestavljanju predloga se- znama recenzentov je bil prednostni kriterij akadem- ska izobrazba, veljavni habilitacijski naziv, doseda- nje objavljanje v reviji in uveljavljeno strokovno
2
področje delovanja predlaganega kandidata. Seznam recenzentov je anonimen. Uredniški odbor bo glede na potrebe objav avtorjev seznam recenzentov do- polnjeval.
Seveda je napredovanje revije v višjo kategorijo zahtevno in procesno dejanje; stvari niso dobre čez noč in vsak članek ni nujno popoln izvirni znan- stveni dokument z vsemi elementi izvirnega članka.
Ob pomoči in sodelovanju nekaterih uveljavljenih metodoloških strokovnjakov in članov uredniških odborov nekaterih drugih revij bomo skušali doseči večjo kakovost objav in opozarjali na napake; hva- ležni bomo za vse konstruktivno poslane predloge bralcev. Na zadnjih dveh straneh srno predstavili no- va navodila za avtorje in sodelavce ter recenzente.
V vsaki številki bomo v prvem delu objavili ne- kaj izvirnih znanstvenih člankov, sledili bodo stro- kovni članki, poročila in novosti, izkušnje, poseb- nosti v praksi. To pomeni, da bomo poleg člankov še naprej radi objavljali vaša poročila in vaše izkuš- nje iz dela v praksi. V naslednjih številkah bi bilo dobrodošlo, če bi na za to stalno namenjeni strani
Obzor Zdr N 2001; 35
tekoče predstavljali metodološke nasvete, pravila in predloge o tem kako oblikovati dokumente? Kako raziskovati? Vsi, ki ste se v zadnjih letih potili v študijskih klopeh in predavalnicah, ste z osnovami raziskovalne metodologije že seznanjeni in vam bo to izziv za delo v prihodnje. Nenazadnje uporablja- jo revijo v svojem vzgojno izobraževalnem procesu študentke in študenti zdravstvene nege. Zlasti tem moramo omogočiti zgled in možnosti učenja za ob- javljanje njihovih dosežkov.
Naj skleneva s prvimi povratnimi informacijami, ki srno jih prejeli s strani predlaganih recenzentov skupaj z vrnjenimi pisnimi privolitvami v sodelova- nje: večina za sodelovanje zaprošenih strokovnja- kov je bila odločitve vesela, nekateri so dopisali, da so počaščeni s povabilom v strokovni odbor in mo- goče nam nekaj pove tudi spoznanje, da je velika večina predlaganih, kljub novoletnim počitnicam, vrnila privolitve že v prvem tednu.
V pričakovanju vaših prispevkov vas lepů po- zdravljamo!
Vera Grbec
mag. Klaudia Urbančič
